Dvorana slavnih

glej nekaj....... jaz tudi nisem čist gladek ... samo jaz vem zakaj nisem..... :grim samo vprašanjce : koliko mrtvih sovražnikov si pa ti ŽE videl v svojem življenju ??:naughty:

mal zmede sem naredila .... tole je Never Ending Story iz l. 1984

.....se treba mal aklimatizirat pa uglasit za dns

Moje ni 'edino pravo', je pa tisto, ki je v tej družbi uzakonjeno, zapisano v ustavi, po teh načelih bojda skušajo furat človeštvo v 21. stoletju in tudi za naprej po možnosti. Nekoč se temnopolti ljudje niso smeli voziti z istim avtobusom kot belci ... Takrat bi bil ti verjetno med tistimi, ki so tako narekovali. In pri enih stvareh enostavno JE TAKO, da imaš narobe (v tem primeru ti), sorry. Nimaš 'absolutno prav' v tem primeru, pa če se na glavo postaviš, pa če 100-krat ponoviš sam svoje trditve. Saj premoreš nekaj kapacitete za logiko. Pa hvala za primerjavo z Geblsom, vzamem kot kompliment.

Pa zakaj me samo brišete vi moderatorji. 50 postov ste mi pobrisali. Sedaj pa tako. Tega sigurno ne boste pobrisali. Cigani so najpemetnejši neslovenci. Najbolje od vseh nategujejo državo.

lpo vs je blo videt jutr pa upam d še u večjem številu

Mama še na dolga leta,da nas boš lohka krotila osa thx za kofe

odpelu eno rundo, cesta je super, pa prometa tud zlo mal,tko da

Sam nimam nič proti, ampak seveda pod določenimi pogoji! Recimo, da otroka posvojita 2 pedra, mora en bit obvezno nonstop na čist gladko pobrit, drugi mora met pa brke al pa brado, da se vidi keri nosi "hlače" pri bajti. Pri ženskah bi morala bit pa ena blont, druga pa črna, pa tak dalje...

Kot praviš si "ZAČUTIL" prej, ko začutiš in večkrat, ko začutiš to ti da izkušnje in dalše ali dolgo preživetje samo tako boš postal star in starejši motorist z izkušnjami.Namreč določene stvari predvidet je velikokrat, da nerečem zmiraj nekaj najvažnejšega v motorizmu.Namreč tudi sam zelo rad poženem vendar samo takrat kadar sem vse dobro predvidel.Tudi zadnjič ko sem šel po znani cesti Dvor Kočevje in mi je nasredini kar ostrega ovinka kmet z majhnim traktorjem vlekel smreko čez cesto sem se že videl natleh vendar mi je ratalo še vstavit verjetno sem pravilno predvidel in le nisem šel na polno kot gre marsikateri zato tudi zelo nerad vozim prvi kajti vsem odzadaj z primerno varnostno razdaljo je lažje predvidevat še sploh ko vidiš da pred tabo motor na polno žlajfa!!!

uff..je že za zamenjat

Čeprav sem letos bolj malo na motorčku, bi bil pa res greh, če bi takole nadaljevala, ko se pa sonček lih prav prižiga :grim. V četrtek sem vzela dopust, povabila frenda in odpeljala ene par ovinkov (in ravnin), ki jih res že (pre)dolgo nisem: Medvode – Kamnik – Tuhinjska dolina – Prebold - Marija Reka – Velenje – Radlje ob Dravi – route 69: Ivnik – Labot – Pliberk – Železna Kapla – Jezersko – Medvode (okoli 350 400 km od oka, bolj točnih meritev ni :krneki:) Glede nato, da me ura ni budila ob šestih zjutraj, se je hotela okoli Velenja, Slovenj Gradca, Dravograda ... že kar ornk gužva delat. Je bila pa zato route 69 prava milina . Izpred nekaj let, ko sem jo prevozila prvič, a je ostala le bleda slika, zdej so pa barve spet ta prave .

Al sta pridna, obadva . Kukr da neb mogla spat

P.S. Snoopy v Logatcu sva se srečala ane

hehe, kar žiwčn:D

Ansambel Lojzeta Slaka - V Dolini Tihi ....smo mal patriotsko razpoloženi dns :naughty: http://www.youtube.com/watch?v=an6gmn-qiF4

Okej...poj pa tko...od torka do petka FOČK vsak dan ^^ Aja, če ker skuterist slučajno bere to temo, da vam jebem mamico...Dej vsaj kavbojke gor, ker dons te je minimalno 3x fuknl vn da je mal mankal da bi biu na tleh, nočm pa vsakič ko se bom peljal na ride vidt krvav flek pa tvoje koleno na asfaltu!!!!!

Matr so me skinli lih k sm mislu da bom enga pržgau na ridah , Nč zato,sm vsaj bando ridaško vidu in pozdravu

mashina ti bi bil dober za politika. nakladanje v 3 dni ti gre zelo dobro od rok.pa časa mas kot zgleda dovolj. pa se pomojem si b..i ker pedre tako zagovarjaš

A pa to veš iz lastnih izkušenj ali kako? Si odraščal v taki, ali pa poznaš 2-3 take družine, in si videl, da se je otrokom komplet 'skonfuziralo'? Kaj pa tam, kjer je ati skos zdoma in za otroka skrbita mamica in teta ... ali pa mamica in babica ... ? Tam verjetno te konfuznosti ni, a ne? Ja, ja, saj vem ... to so te 'normalne družine' ... :lol:

Emm - kolikor vem ( ne vem pa ČISTO VSEGA, čeprav včasih dajem tak vtis ), so tudi pogovori z otrokom del procesa posvojitve. Sedaj, kot rečeno - zakon je kompatibilnost z predpisi EU in ustavnimi določbami zagotovil predvsem zaradi že obstoječih družin, torej otrok tam že je, in tega otroka očitno ne bodo spraševali "a bi ti rad šel k tema dvema stricoma/tetama živet" .... Vkolikor pa bo šlo za 'svežo posvojitev', pa ga bodo zagotovo tudi to spraševali! In če prav vem, so pri tovrstnih posvojitvah v igri tudi 'spoznavna srečanja', da se vidi, kako ena oseba na drugo reagira, itd itd itd .... Teh stvari verjetno ne veš in si zato tako na prvo žogo butnil tisto pametno natolcevanje zgoraj, a? Glede prenasičenosti s pravicami homoseksualcev - kje je kaka 'prenasičenost'? So prisotni v prostoru, se strinjam, tudi debate o njihovih pravicah (teh debat ne bi bilo toliko, če ne bi 'pravoverni normalneži' zganjali kravala čisto vsakič, četudi gre zgolj za uveljavljanje in zagotavljanje osnovnih človekovih pravic!!!! - namreč, še nikjer ni bilo kake do pripadnikov drugih ljudi krivične pravice za homoseksualce sprejete, v stilu 'če si homoseksualec, dobiš 800 evrov mesečno subvencije od države, ker si nekaj extra'). Da te potolažim - nisi 'ostanek neke reakcionistične družbe', še vedno si pripadnik večinske skupine heteroseksualcev - ampak to ne pomeni, da lahko 'diktiraš svoje nazore drugim'. Simpl as pasulj, v bistvu.

Ja, vsem vam bodo otroke pobrali in jih 'dodelili pedrskim parom'. Je mimogredede kdo od vas biserov sposoben poiskati in prebrati, kaj piše v razlagi zakona, zakaj se spremembe uvajajo itd? Evo, da ne bo preveč naporno, kar prilimam ... ---------------------- PREDLOG DRUŽINSKEGA ZAKONIKA (gradivo za medije) 1. RAZLOGI ZA SPREJEM DRUŽINSKEGA ZAKONIKA Družinska razmerja so doslej urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil trikrat noveliran; vendar praksa sodišč in centrov za socialno delo kot tudi spoznanja teorije kažejo, da so v zakonu še prisotne pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti, predvsem pa da so še odprte možnosti za boljšo ureditve družinsko pravnega področja. Z družinskim zakonikom celovito urejamo celotno družinsko pravo in v interesu koristi otroka krepimo vpliv države na odnose znotraj družine. Ta pomoč države se kaže predvsem v tem, da bo več možnosti za intervencijo v te odnose, kadar bo to potrebno zaradi varstva koristi otrok. Prav tako uvajamo sistem obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem sporov med starši kar zadeva razmerja do skupnih otrok. Dodaten razlog za sprejem družinskega zakonika je tudi prilagoditev zakonodaje razvoju družbenih odnosov na tem področju, različnim oblikam družinskih skupnosti, skratka družbeni realnosti.. 2. CILJI IN NAČELA PREDLOGA ZAKONA Osnovni cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. Drugi cilj je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka izrednega pomena, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj. Naslednji cilj in hkrati način za dosego ciljev predloga zakonika je okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, ki je nujno potrebna za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. Ta cilj bo dosežen z ločitvijo oblastne funkcije centrov za socialno delo od strokovne in svetovalne funkcije, ki naj bi jo centri za socialno delo obdržali. V tem smislu predlog zakonika predvideva predčasno svetovanje, strokovno svetovanje in družinsko mediacijo in to ne samo v primerih, ko bo šlo za razvezne postopke, temveč tudi v primerih ukrepov za varstvo koristi otroka. Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki tečejo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena uvedba instituta Zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas. Predlog zakonika prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb. Dolžnost varovanja otroka pred telesnim kaznovanjem je izvedena iz 19. člena Konvencije o pravicah otrok, po katerem države podpisnice KOP z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi otroka zavarujejo pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjenja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj. V prilagajanju družinskih razmerij razvoju družbenih odnosov v družinski zakonik umeščamo tudi prostovoljno pogodbeno ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij v obliki ženitnih pogodb. Z družinskim zakonikom na novo in skladno z odločbo Ustavnega sodišča urejamo pravna razmerja življenjskih skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev. Te skupnosti so sedaj urejene z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti 22. člena ZRIPS ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo RS. Glede na ugotovitve ustavnega sodišča, da gre v bistvenem za enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti (istospolne skupnosti in skupnosti med žensko in moškim) ter da razlikovanje v pravni ureditvi obeh skupnosti, vključno s pravnimi posledicami teh skupnosti, ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, predlog zakonika istospolno skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. S takšno pravno ureditvijo bo omogočeno tudi pravno priznanje posvojitev, ki so že danes izvedene v tujini s strani istospolnih partnerjev. 3. POGLAVITNE NOVOSTI Predlog družinskega zakonika ohranja osnovno usmeritev ureditve družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je z zakonikom opredeljeno kot načelo. Prav tako so v uvodnem delu ostale vsebinsko nespremenjene določbe, s katerimi so definirani pravni instituti, s katerimi država varuje otroke, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne starševske oskrbe (rejništvo, skrbništvo in posvojitev). Glede zakonske zveze, ki je predlagana kot življenjska skupnost dveh oseb (istega ali različnega spola)se ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, postopek sklenitve zakonske zveze, pravice in dolžnosti zakoncev in zakoniti premoženjski režim. Isto velja za načine prenehanja zakonske zveze, in sicer za določbe sporazumne razveze in razveze na tožbo zakoncev ter razmerja med razvezanima zakoncema (dolžnost preživljanja razvezanega zakonca). Prav tako vsebinsko ne posegamo v dolžnosti in pravice staršev in otrok ter v načine ugotavljanja očetovstva/materinstva. V tem delu je osnovna ureditev le dopolnjena z rešitvami, ki so bile potrebne zaradi določenih pravnih praznin v obstoječih predpisih in so se vrsto let oblikovale v sodni praksi. Pojem družine Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše kot v veljavnem zakonu, saj: • za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok (obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v življenjski skupnosti). Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine. • Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim roditeljem oziroma z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti. Zakonska zveza Zakonska zveza je določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola. Zunajzakonska skupnost Predlog prvič priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenila zakonske zveze. Definicija zunajzakonske skupnosti je dopolnjena brez dodatnega dokazovanja za primere, ko se zunajzakonskima partnerjema rodi skupni otrok ali če otroka posvojita (zaradi koristi otroka in zaščite njegovih pravic ni več potrebno dokazovati, da je taka skupnost obstajala dlje časa). Možnost sklenitve zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, različnost načinov sklepanja zakonske zveze in jubilejne poroke Predlog zagotavlja večje možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in različne načine sklepanja zakonske zveze glede na zahteve po obličnosti. Bodočima zakoncema daje na voljo zlasti načine sklenitve zakonske zveze, pri katerih so zahteve po obličnosti minimalne (npr. sklenitev zakonske zveze samo pred matičarjem brez prisotnosti prič in pooblaščenca). Takšni načini omogočajo parom, ki to želijo, diskretno in manj formalistično sklenitev zakonske zveze. Prav tako je omogočena ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Ženitne pogodbe Bistvo nove ureditve je, da prinaša na področje premoženjskega režima med zakoncema možnost zakoncev, da izbereta in določita vsebino lastnega premoženjskega režima. To pomeni, da imata zakonca, če to želita, možnost, da se s sklenitvijo ženitne pogodbe izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu in si prosto dogovorita njun pogodbeni premoženjski režim. Lahko pa zakonca ostaneta pasivna, tedaj se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah t.i. zakonitega premoženjskega režima-kot do sedaj. Priznanje otroka pred njegovim rojstvom Zaradi posebnega varovanja otrokove koristi je bilo potrebno pravno urediti možnost priznanja spočetega, a še nerojenega otroka, ki ima pravni učinek samo, če se otrok rodi živ. Prej so to CSDji izvajali, a brez izrecne pravne podlage. Svetovanje in mediacija Že prej smo poznali predhodno svetovanje pred vložitvijo tožbe oziroma sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze. Novost pa je družinska mediacija, ki se lahko opravi pred, med in po koncu sodnega postopka in to glede vseh družinskopravnih spornih vprašanj. Mediacijo naj bi izvajali CSDji in sodišča, lahko pa se dovoljenje podeli tudi drugi fizični/pravni osebi. Najpogostejše bodo obravnavani spori v zvezi z varstvom in vzgojo otrok ob razvezi zakonske zveze ali po razpadu zunajzakonske skupnosti. Lahko pa bo šlo za samostojne spore v zvezi z izvrševanjem otrokovih stikov ali za spore glede izvrševanja starševske skrbi. UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROK (najbolj prenovljeno poglavje) Razlike ZZZDR je do sedaj podrobneje urejal le nekaj ukrepov, s katerimi država lahko poseže v družino zaradi varstva otrokovih koristi (odvzem otroka staršem in namestitev v rejništvo ali v zavod, namestitev otroka v zavod zaradi vedenjskih ali čustvenih težav), ti ukrepi so bili v pristojnosti centrov za socialno delo. DZak zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka izrecno določa nekatera načela, ki jih je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok spoštovati. Ta načela v teoriji veljajo sicer že sedaj, vendar zakonsko posebej niso navedena: • Dolžnost države pri varovanju koristi otrok (za otrokovo vzgojo in varstvo v prvi vrsti odgovorni otrokovi starši, enako velja tudi v ZZZDR, vendar je v tem poglavju DZak izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka). • Načelo najmilejšega ukrepa (izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je mogoče drugače zavarovati njegove koristi). • Ogroženost kot pogoj za izrek ukrepa (DZak ponuja definicijo ogroženosti otroka, to je če je utrpel ali je zelo verjetno da bo utrpel škodo kot posledico storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav). Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje izvajanje ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti. Z DZak se pristojnost za odločanje o ukrepih deli med center za socialno delo ter sodišča. Ukrepi za varstvo koristi otrok po DZak so: • Nujni ukrepi (o teh odločajo centri za socialno delo), • Začasne odredbe (o teh odločajo sodišča), • Ukrepi trajnejšega značaja (o teh odločajo sodišča, razen o ukrepu nadzora izvrševanja starševske skrbi, o katerem odločajo centri za socialno delo). Ad1. Nujni ukrepi: Nujni ukrep odvzem otroka je namenjen hitri zaščiti otroka, kadar je otrok tako hudo ogrožen, da z ukrepom zaradi prevelikega tveganja na varstvo otrokovih koristi ni mogoče odlagati (niti čakati na začasno odredbo sodišča) in je otroka treba takoj odvzeti staršem. Ad 2. Začasne odredbe Sodišče jih izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. DZak primeroma navaja naslednje začasne odredbe: • odredbo o odvzemu otroka staršem in o namestitvi k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, • odredbo o vstopu v stanovanje ali v druge prostore, v katerih se otrok nahaja, • odredbo o prepovedi ali omejitvi otrokovih stikov, • odredbo o načinu izvrševanja otrokovih stikov, • odredbo o vzgoji in varstvu otroka, • odredbo o preživljanju otroka, • odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom, • odredbo o izselitvi nasilnega člana družine iz skupnega stanovanja, • odredbo o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ogrožajo otroka, • odredbo o zavarovanju na premoženju staršev, • odredbo o zdravniškem pregledu ali zdravljenju. Ad 3. Ukrepi trajnejšega značaja Med te ukrepe sodi tudi ukrep nadzora izvrševanja starševske skrbi, ki je v pristojnosti centrov za socialno delo. Sicer o ostalih ukrepih trajnejšega značaja odločajo sodišča. Dzak zavezuje sodišča, da pri odločitvi o teh ukrepih upošteva mnenje centra za socialno delo, ta pa je dolžan, v kolikor je predlagatelj postopka, izdelati načrt pomoči družini in otroku. Ukrepi, ki jih sodišče lahko izreče so: • omejitev starševske skrbi, • odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju, • omejitev ali odvzem pravice do stikov, • odvzem otroka staršem, • namestitev otroka v zavod, • odvzem starševske skrbi. POSVOJITEV Podobnosti Predlog zakonika ureja (tako kot ZZZDR) samo popolno posvojitev, s katero se posvojenec popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev in povsem preide v rodbino posvojitelja, v kateri dobi položaj naravnega otroka posvojitelja. Razlike: • o posvojitvah odloča sodišče na predlog centra za socialno delo; • po predlogu DZak skupaj posvojita otroka ne samo zakonca, temveč tudi zunajzakonska partnerja; v skladu z novo vsebinsko ureditvijo zakonske zveze ter zunajzakonske skupnosti kot življenjske skupnosti dveh oseb, ki sta lahko tudi istega spola, je možna posvojitev otroka tudi s strani dveh istospolno usmerjenih parnterjev; • predlog DZak ne predvideva starostne omejitve za podajanje otrokovega mnenja, po desetem letu starosti pa predlog Dzak kot pogoj za posvojitev otroka zahteva soglasje otroka k posvojitvi; • pred rojstvom dano soglasje staršev za posvojitev – največkrat bo dala soglasje samska mati – staršev ne veže, niti ne morejo dati soglasja pred 8 tednom otrokove starosti (poporodna depresija); • posvojitev po predlogu zakonika je mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih pogojev, lahko tudi prej, če center za socialno delo ugotovi, da je to v otrokovo korist (po ZZZDR je ta rok 1 leto). • z namenom čimbolj zavarovati otrokovo korist in izbrati otroku najboljše možne starše predlagatelj predlaga vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev, kot tudi centralne zbirke v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev. • če se zaupa otroka potencialnemu bodočemu posvojitelju (poskusna doba), se za tako namestitev otroka ne uporabljajo predpisi o izvajanju rejniške dejavnosti. REJNIŠTVO Podobnosti Rejništvo je tudi v DZak oblika družinsko pravnega varstva otrok, ki se izvaja z nego, vzgojo in oskrbovanjem v tuji družini, to je pri osebah, ki niso otrokovi starši (oziroma posvojitelji), niti skrbniki. Razlike z obstoječo ureditvijo Center za socialno delo odloči o namestitvi otroka v rejništvo le pri odločitvi o nujnem ukrepu za varstvo otrokove koristi po tem zakoniku, v vseh ostalih primerih o namestitvi otroka v rejništvo po novem odloča sodišče. Predlog DZak izrecno določa, da z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in dolžnosti po tem zakoniku, ki so združljive z namenom rejništva, če zaradi varovanja otrokove koristi ni odločeno drugače (ZZZDR je o tem določal le, da z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po tem zakonu). Predlog zakonika ne dovoljuje, da starši tudi sami namestijo otroka v rejništvo, kar ZZZDR dopušča, vendar se to v praksi ne izvaja. DOLŽNOST PREŽIVLJANJA MED STARŠI IN OTROKI Pravna ureditev preživljanja med starši in otroki je povzeta po zadnji noveli ZZZDR. Po njej so starši dolžni preživljati svoje otroke praviloma do polnoletnosti. Starši so dolžni otroka preživljati tudi po polnoletnosti, če ima status dijaka in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Otroka, ki se po končanem srednješolskem izobraževanju vpiše v visokošolski študij, so starši dolžni preživljati, če ima status študenta, in sicer le do zaključka prvega dodiplomskega študija ali do zaključka prvega enovitega magistrskega študijskega programa. Dolžnost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Pri odmeri preživnine sodišče lahko upošteva tudi morebitna lastna sredstva in prihodke otroka. Novost je predlagana določba, po kateri je otrok po polnoletnosti dolžan zavezancu za plačilo preživnine predložiti dokazilo o statusu dijaka oziroma študenta. Otrok je dokazilo dolžan predložiti zavezancu v roku 30 dni po pridobitvi statusa dijaka oziroma študenta. Pravica do preživljanja je samostojna, od starševske skrbi neodvisna pravica, zato velja splošno načelo, da tisti od staršev, ki mu je odvzeta starševska skrb, ni oproščen dolžnosti preživljanja. Preživninska dolžnost ne preneha v primeru namestitve otroka v rejništvo ali v zavod. Predlog zakonika izrecno določa obveznost sodišča, da ob izreku teh ukrepov določi tudi preživninsko dolžnost obeh staršev, kar je novost. Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist. Otrokova korist terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe otroka, ki zahteva preživljanje, in ne npr. glede na neke povprečne izdatke otroka določene starosti. To je bil argument proti uvedbi fiksnih zneskov preživnin za otroke posameznih starosti. Zaradi večje pravne varnosti predlog zakonika (kar je bilo uveljavljeno že z ZZZDR-C) prevzema pravilo sodne prakse in pravne teorije, da morajo starši mladoletnega in polnoletnega otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, preživljati, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. Starši preživljajo svoje otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Kadar starši otrok ne preživljajo v okviru svojega gospodinjstva, so dolžni k preživljanju otrok prispevati preživnino v mesečnem znesku. ZZZDR za polnoletnega otroka ne vsebuje pravila o tem, pred katerim organom se sklene sporazum o preživnini za polnoletne otroke, zato je bilo to vprašanje treba rešiti. Tako se bo sporazum o preživljanju polnoletnega otroka lahko sklenil v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali pa lahko polnoletni otrok in starš skleneta sporazum, ki ga predložita v potrditev sodišču. S tem je izenačena možnost urejanja preživnine pri mladoletnih in polnoletnih otrocih. Predlog zakonika prevzema tudi določbe ZZZDR, kot veljajo po uveljavitvi ZZZDR-C, po kateri je zakonec oziroma zunajzakonski partner dolžan preživljati otroka svojega partnerja, če otrok nima roditelja, ki bi ga lahko preživljal. Predlog zakonika to dolžnost omejuje samo na tiste otroke partnerja, ki s partnerjema živijo. Dolžnost zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja preživljati otroka svojega partnerja preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti z otrokovo materjo ali očetom razen, če je zakonska zveza prenehala zaradi smrti otrokove matere ali očeta. V tem primeru sta preživeli zakonec oziroma zunajzakonski partner dolžna preživljati otroka svojega umrlega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja samo, če sta z otrokom živela v času smrti zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. V zvezi z dolžnostjo polnoletnih otrok preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, predlog zakonika (kot tudi že zadnja novela ZZZDR) ne prinaša novosti. Zavezanec (z izjemo staršev za otroka) ne more izbirati načina preživljanja upravičenca, to je izbrati, ali bo upravičencu plačeval preživnino, ali ga vzel k sebi v preživljanje ali poskrbel za njegovo preživljanje na drug način. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej in se usklajuje. SKRBNIŠTVO V zadevah skrbništva pristojnosti ostajajo na centrih; sodišče bo o postavitvi skrbnika odločalo, samo: • ob odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok (če je skrbnik sploh potreben), • ob odločanju sodišča za odvzem poslovne sposobnosti. Namen skrbništva za otroke je usposobitev za samostojno življenje in delo ter zavarovanje premoženjskih in siceršnjih pravic posameznika, in sicer kadar otrok nima staršev ali ti zanj ne skrbijo. Odraslo osebo se postavi pod skrbništvo v primeru popolnega ali delnega odvzema poslovne sposobnosti. Namen skrbništva za te osebe je varstvo njihove osebnosti ter prizadevanje za zdravljenje in usposobitev za samostojno življenje in delo. Skrbnik varovanca ni dolžan imeti pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč je njegova naloga predvsem poskrbeti za ustrezno oskrbo osebe varovanca (npr. v domu za ostarele, v zavodu) in za zdravljenje, ki bo odpravilo vzroke za postavitev skrbnika ter varovanca s tem usposobilo za samostojno življenje in delo. Novost je predlagana določba, po kateri se v postopku postavitve skrbnika za posebni primer določa procesno pravico otroka, da samostojno opravlja procesna dejanja po 15 letu starosti ter da je seznanjen z uvedbo postopka ter da ima možnost izraziti svoje mnenje.

Dobiš otroka in si želiš, da bi čimmanj izstopal iz povprečja, da bi bil "čimbolj tak, kot veleva soseska"? Ali pač želiš, da bi bil otrok zadovoljen sam s seboj in neodvisen od mnenj drugih, da bi dosegel srečo, kakršnakoli že je, kot si svojo srečo v življenju iščeš in dosegaš ti sam, v skladu s svojimi željami, hotenji? Ok, dovolj z moje strani, delo čaka ...

he,he,he...ha,ha,ha... ja,je vsaj en učinek..to maš pa čisto prav....

ej rade volje bi se nad kkšnim s trgovske znašu, sam kondicije pa nimam tolk, k bi me polovica šole podila xD

Ne, ampak kakih racionalnih debat niste zmožni in pika - govorim o debatah in o splošni tolerantnosti, ne o tem, da postanete veliki ljubitelji homoseksualnosti. Ni vam jasno, da je zasebno življenje nekoga drugega pač ravno to - zasebno življenje nekoga drugega. Ni vaše, ni na vas, da odločate o tem, kako naj si nekdo drug organizira družino. Četudi si jo drugače, kot (bi) si jo vi. Imamo različne življenjske nazore. Morda različne vrednote. Verjetno nihče od nas/vas ni načrtno 'hudoben'. Ampak eni ne znajo brzdati svojih idej in se jim zdi celo fajn, duhovito, da ne rečem celo "razsvetljeno", če kako žaltavo razdrejo na račun neke družbene skupine. Ampak,zahojenost ni dobrodošla, pa četudi se marsikje dopušča njeno izražanje zaradi pomanjkanja sredstev za regulacijo komunikacij oziroma zagotavljanje dostojnosti pri komunikaciji. Beri - moderatorji sicer ne brišejo raznih izjav, ki so na meji okusnega, dopustnega, zakonitega, a to še ne pomeni, da so take izjave dobrodošle ali sprejemljive. Žal mi je, da na tem forumu, ki je sicer včasih izjemno bogat z duhovitostjo in podobno, pristanejo tudi taki abervezniki, ki netijo sovraštvo, zganjajo nestrpnost in pozivajo malodane k linču pripadnikov določenih družbenih skupin, in da se nekaterim še vedno zdi dopustno, ko vzklikajo "take bi pa jaz samo na vlak pa iz države" ali še kaj hujšega. Preberi malo razprave o homoseksualcih, ciganih, "čefurjih" itd. ... Pa se vprašaj, kaj je dobro in kaj ne. In potem se to vedno znova sprašuj ... Lahko pa napišem bolj na oštro in rečem "take bi samo pod tuš in zyklon B ..." ampak tole je v mojem primeru res samo šala. Tudi, če vas ukažem kam izvoziti z vlakom, boste še vedno nekje, mrkih pogledov, s sovraštvom za čelom, z nerazumevanjem drugačnih, srboriti in bojeviti, ko bo treba braniti 'vaš prav', pripravljeni na pljuvanje vsevprek, če bo le nekdo drug z argumenti dosegel uresničenje nečesa, kar je drugačno od 'vašega'. Žal mi je, da nekateri energijo izgubljate v prazno s takim negativizmom in na osnovi frustracij netite sovraštvo, hujskate in zavajate. Tako, to je bil moj politični "spič". Ne pričakujem plusov, pričakujem pa, da boste vsaj za kak dan razmislili, ali je v tem tekstu vsak kak pameten stavek ali dva.

Sploh pa je dejstvo, da je povečevanje števila homoseksualcev koristno - tako za nas, heterote, več pičk ostane :-).

Ej, Papež, pejt spat, jutri je zjutraj maša ...

Verjetno si tega ne bi želel nihče - da njegovega otroka posvoji nekdo, ki ima tako hudo bolezen in bo moral prej ali slej sam poiskati nekakšno oskrbo. Res, zelo ste zaskrbljeni za dobrobit otrok. Sami biseri.

Zastopniki pač ne jokcajo po forumih, pač pa aktivno sodelujejo pri reševanju zadeve. Vem vsaj za dva.

zdej si pa ja že tko hitr da ne bo kar tako.. fajn k mi je en minus stisnu ker sem napisal da bi šel v torek ali sredo.. najbrž kdo pri katerem sem na ignore

Ej, btw, si že slišal za transseksualce in podobne reči, pa za bejbe, ki so bolj kot ne moški, le da imajo med nogami češpljo? Pa tipe, ki so bolj ženstveni od večine bejb, ki si jih ti videl ali imel z njimi 'ful kontakt'? Ti je jasno, da verjetno narava malo žonglira z dozami hormonov v telesih? Glede topline - prokleti zahojenci ... a misliš, da je izkazovanje topline 'ženski biznis', 'podpora in vzgoja' pa 'moški posel'? Pa pizda, kje jst žvim ...

Od kje pa vemo, da ta teorija ne drži? To me res zanima. (Imaš v mislih morda kreacionizem - bog nas je naredil po svoji podobi, pa te fore?) Sicer pa - eno je strokovna literatura, ono drugo, kar omenjaš, je pa biblija. :-)

ti si meni taki ptujčan!!!

Pa s kosmatimi nogami/rokami, pa še dlakava zgornja ustnica? :-) A sem rekel, da bom jaz? :naughty: Ne vem, če vam je jasno, kaj pomeni objavljanje tovrstnih izjav na forumih itd., in ali se zavedate, da so se tožbe in tudi obsodbe v takih primerih zgodile že tudi pri nas?

Men tut ni jasno, kak je komu lahko všeč debela, kratko/rdečelasa baba s trajno. Ampak jebi ga, tut taki se najdejo...

A prosiš za kazensko ovadbo?

A si mogla to napisat? Zdaj boš pa ti kriva, če se bo dukemb, 1965 ali kdo tretji iz te teme 'aufhengal' zaradi krivice, ki se mu godi s tem, ko ima nekdo tretji pravico do posvojitve ... :naughty:

Ne, napačna je, zato je treba zamenjat 90% človeštva. Jaz bi recimo skenslal vse zaplankance, agresivce, butle, prepotentneže, idiote in drugo golazen (moškega in ženskega spola). Samo na koncu bi ostal sam (+ par folka) ... Mislim, kero vprašanje ... Ja, agresivcem homofobnim se odfukava ob priložnostih, kot je sprejem tega zakona.

Pa droge, pa seks brez kondoma? ... Ej, ne štekam, zakaj vas toliko bolijo ti geji ... a se bojite, da vas bo kaki pecal in vam skušal v rit plasirat torpedo? :naughty:

Dns je blo pa že zjutri lepš kt včer (nč megle in podobne nepotrebne navlake), časovna letvica je bla tud mal višje postavljena, tk d je blo treba it probat al bomo končn že pršli do morja .....no, spet ni ratal, ker sem mal lutala naokol in je blo preveč ovinkov pa premal časa ....od doma do Trebnjega, spet se mi ni šlo na AC do Lj tk d je blo treba kj bl primernega najt , naprej za Mirno, Mokronog, Sevnica (po unih ovinkih je kr dobr še hladil brrrr, čist zmrznla), Radeče, Zidani most, Rimske Toplice, Hrastnik, po zasavki v nizkem letu, sm ni blo pravga užitka, k so neko drevje podiral in je blo poln nekih tipov z zastavcami po cest :glare:, Litija, Lj, Vrhnika, Logatec, Godovič (spet dela na cesti pa semaforčki )....od Kalc do Hotedrščice celi kubiki peslka po tafajn ovinkih tk d pazte....Idrija, Most na Soči.....tle sm skor enga nemca na FZ1 v grabn spravla, sm jz nč kriva .....sm ga lepo vljudno spustila naprej, za kanonfutr mi je zgledu ok :evilgrin:, in se je zagnal na žive in mrtve jz pa lepo v izi za njim sm k je v ene 4ih ovinkih po drugi strani zakolovratu, v tapetmu pa skor v avtu končal, sm vidla d ni pametn za vrat mu dihat, pa tud nism bla pr volji koga spet po tleh pobirat, tk d sm lepo oddrsala naprej....Kanal, Solkan,Nova Gorica, tle je blo pa počas treba začet bližnjice za pot nazaj prot domu iskat, ker se je čas počasi iztekal, tk d nč ni blo s kraškimi ovinki in morjem, again (nč hudga, vsaj ostaja izgovor za pelat se it hehe), Ajdovščina, Vipava,po razrukani cesti v amen do Senožeč :wacko: (ni zmer dobr met Ohlinsov, k bi na pinkponk žogci sedu), Postojna (se nism mogla upret Ridam pa Planinskemu polju ), Logatec, tle pogruntala d je cajt poteku tk d ni blo druge kt na AC pa direktiva do Ivančne, dobr d je višnjegorc vmes :naughty:, Muljava, Žužemberk, Soteska, Podturn....mal po koruz, k je kao nek obvoz za Dolenjske toplice, kt d mam traktor al kwa jim ni jasn , Dolenjske toplice (just in time, bravo jz ) mal se razvajat , je bazenček prov sedu po 470 kmjih:OK:, zvečer pa po mraku lepo v izi zrelaksirana čez NM domov. Luštn je blo, na Goriškem še kr dobr kurjo, pa še polcaji so me dns sm gledal pa nč s ceste vlekl, kwa čmo lepšga .

Beri ... Pri krepko označenih besedah pa probaj malce razmisliti. sicer nisem prepričan, da ti bo uspelo ... (v oporo - poišči, kaj pomeni zaničevalni ton govora in podobno ... pa zadnja dva stavka o tem, kdo koga "lovi" ... namiguješ, da bodo nekoč "oni nas", zdaj pa očitno "mi njih"? ... To je življenje, to ni igrica "ti loviš!" Tu gre za pozitivne vrednote. Saj kaki zapiti, nasilni geji glih tako ne bodo dobili v posvojitev otroka, kot ga ne dobijo zapiti, nasilni 'normalneži', kot imenuješ heteroseksualce.

Ja, baje da ja...

Dolfi bi tebe, "manjvrednega Zlovenca" ...

Ne vem, me ne zanima. Glede žene - prosim, izreči ji moje sožalje. Lahko bi si kaj bolj pametnega našla, ne pa homofoba. Lahko le ugibam, ali si taki homofob, kot je bil Haider - on je bil podobno glasen ...

Kdo oziroma čigavi otroci bi ga pa zbadali? Otroci zbadljivk oziroma zmerljivk običajno ne 'pogruntajo' sami, btw ...

Dns pa tkoj k se je megla dvignla gas iz garaže pa kr tko brez cilja nekam, sm d grem, sm časovne omejitve sm se mogla držat, pa sem splanirala traso v nulo . Ob pol 10ih je pr nas že žgal tk d ura je bla cajt, no v Trebnjem ko mi je padla megla na oči (pinlock seveda pustila doma) nism bla več tok zihr, d je pametno rint naprej, sm sm vseen itaq , AC mi ni dišala sploh kljub temu d se je vidl tok k nč in bi človk rabu mačeto za čez meglo se prebijat, tk d sm jo užgala do Radohove vasi, čez Bogenšperk (blazno zabavno k je vse mokro, polno listja, kšn kombi po mojem pasu, okolica pa k iz twillight zone :grim), do Litije, mal lj. obvoznce do Brezovice, Vrhnika, Logatec, Kalce, Hotedrščica, Godovič (ura 11, megla pa še kr, tk d je blo logično kje je najbl nevarn drajsat v takem), Črni Vrh, Col, Ajdovščina, Vipava, Postojna, mal pred Ridami na uno potko k gre ob AC, Rakek, tle sm se spomnla, d grem spet direkt v uno svinjarijo od makadama pr Bločicah , sm so tačas že poasfaltiral, finally , Cerknica, Ribnica, Kočevje - Dvor (gume še kr limajo , sm se pa skor nalimala na enga u iber kmeta v nekem razpadlem traktorju k še nkol ni za žmigovce slišu ), Straža, Dolenjske Toplice (mal si odpočit ), Straža, Prečna, NM, domov pa zamenat bojno opremo in 2 kolesa s 4imi. Itak so me taplavi spet ustavl, bi blo že čudn d me neb enkrat vsaj , ampk sta bla prjazna in razumevajoča , čprov sm bla mal na drugi strani zakonaO:-). Kok je blo pa km pa pojma nimam, na števc se mi pa zdle tud ne lup it gledat, na uč tm mal čez 400 glede na to, d sm 2 tanka benza sežgala .

Izdelava (MotoGP) gum:

http://www.bikerpunks.com/mediaviewer/1854/wheelie-tire-change.html