Dvorana slavnih

Zakaj je takšna razlika med motorjem kupljenim v sLO in recimo v Angliji Nemčiji? Tega ne bom nikoli razumel zakaj je kupljen v SLO vreden jurja ali dva več. Dokler na uradnih servisih za svoje stranke nazaj vrtijo števce ob prodaji se mi sladko j... kdo ga je servisiral. Pri nas se prodajajo razno razni krši, razno raznih šalabajzarjev, ki ti ob nakupu zatrjujejo da je motor odličen potem ga vidiš pa v živo pa puščajo vilice, ketna potrebna zamenjave že par tisočakov nazaj....... Če ne drugega imajo na otoku precej stroge tehnične preglede v primerjavi z nami kjer pride čez vsak motor. Torej če je bil registriran ni mogel priti čez z hin vzmetenjem, slabim verižnim setom, rjavim okvirjem............ Ne vem sicer s čem se nekateri tu ukvarjate ampak očitno vam denar leti z neba. Za dva jurja razlike se meni osebno splača usest na letalo pogledat motor in se z njim pripeljat nazaj ter naredit prepis homologacije vse skupaj pa lahko vzameš kot izlet. Pri trenutnih cenah letalskih kart je strošek ogleda res minimalnen. Tudi za novega bi se obrnil čez mejo, recimo Honda cenovnega ranga 10.000EUR je bila na otoku 2 jurja cenejša s tem da je bil moto postavljen na cesto, registracija+zavarovanje. JEbiga eni pač ne serjemo denarja za vsakim vogalom.

Pomotoma mi je dal ed enega v italiji kupljenega BMWa tudi račun ....hmmmm. Dosti dosti nižja od tistega kolikor je motor vreden tudi v Italiji, kaj šele tukaj...vem kupi tudi po 10 motorjev naenkrat pri istem prodajalcu pa mogoče zato? ne verjamem... Glede na to da je recimo mojega BMW-a kupil na servisu BMW v Italiji in da ni dobil servisne knjige zraven, ja haloooooo!!! Ob nakupu mi je bilo rečeno, da ko mi da še rezervni ključ ker je moral naredit kopijo zaradi kufra ki ga je snel dobim še servisno knjigo,ampak po enem mesecu pa pravi da je nima.....ma kar naj se pride še semle zagovarjat...bom še kaj povedal....

Tut Pahor je fest baba, pa to še ne pomeni, da je dober precednik.

Da še enkrat povem zakaj sem se sploh vpiknu v tist video (primerjava Moto2 in 250 GP). $T motorjem so dali namensko večjo kobikaturo, da dobesedno pomete s 250GP v pospeških. Zdej vsi govorite kako so stok motorji vzdržljivi napram 250 gp, ja seveda so, če niso tolko naviti kot 250 2T. Iz 250 2T so morali iztisniti dobesedno vse in jim moč podati na vrhuncu vrtljajev, zato se tudi radi poslužujemo pravila, kako nevozni in nemirni 2T motorji so. 2T motor se da tudi stunat, da ima ogromno navora, še več kot 4T, ampak to s temi pravili ni mogoče, ker avtomatsko dajajo 100% prednosti in več v sami kobikaturi, kar pomeni avtomatsko, da se mora 2T stunirat, da bo čim več konjev, kar pa je mogoče doseči na samo visokem območju vrtljajev. Če pogledamo stare 500 (dejansko so bile 460cc) 2T mašine v motokrosu...to so bile mašine, ki so se vrtele samo 6000 obratov na minuto, moči in navora pa so imele veliko več kot novodobni 450 4T motorji. Mašine delajo še danes in brez posegov v motor, ker so dejansko neuničljive mašine. Ker pa dajejo prednost $T motorjim, je bilo treba iz 2T iztisnit maximum, da so vsaj pribljižno bili v rangu 450 4T.... Vse se vrti kako so pravila napisana in kateremu motorju dajo kakšno prednost!!! Če bi naredili pravilo 1000cc ne glede na vrsto motorja bi vsi vozili 2T, saj bi dosegali veliko večji performance, bili bi lažji, močnejši in verjemite veliko bolj vzdržljivi, kot vsi 4T motorji!!!! Aja pa še tole...vzemimo da ostanejo kategorije 125, 250 in 500 tudi za 4T motorje....mislim da bi se mašine vrtele tudi čez 20k obratov na minuto, bat bi se menjal vsako dirko, da o ventilih ne govorim, vozili pa bi se podobno, čene še z manj kontrole kot 2T, saj bi bili nemirni kot vsak današnji 2T Tako jaz sem tukaj zaključil in povedal svoje bistvo, da se 4T motorjim daje preveliko prednost, kljub temu da so veliko dražji, manj vzdržljivi in če kej slučajno crkne drago stane!!! Glejte logično in ne s tem kar vam proizvajalec reče, da je najbolše Lp, Peter

Kahl je zmeraj "politično usklajen" z zmagovalci volitev ! ker o kulturi v politiki sploh geografsko balkanski ni videti začetka, bi veljalo obdržati načine strinjanja ali ne v obliki kot ga je dobil Mramor ko je bil minister in prezidente svetovne banke ! Akcija tinta !

ugodne odpustke dobiš pri RKC-ju in DURS-u ! izbiraj ! :evilgrin:

Da vas spomnim, on je najtaboljšiši. Je namreč mnenja, da je najboljši moped Triumphova Raketa III. Tukaj sva si popolnoma blizu. Če je mož beseda, ga bo vozil še pred penzijo. Jaz bi ga tudi, mogoče pa ga tudi bom! Maus, oglasi se kaj, ko boš v kaki kurbariji na štajerskem konci. :krneki:

Maus, pozdravljen ! Lepo, da si se javil ! Sicer te ne poznam in se javljam predvsem zato, ker ne morem verjet, da ima Ljubljančan že cel dan zadnji post v temi "krožek Maribor" ! Pa javi se še kaj, da nam malo razbiješ zaspanost ! LP

Kot manjši mulc, ki je pač moral tja (in še marsikam - Franja, Baza20, Čebine, Stranice...) na ekskurzije, se spomnim, da nihče ni gojil pretiranih zamer in alkohol so mi ponudili tako expartizani kot prebivalci Dražgoš. Kolikor se spomnim vsakoletnih govorov, pa ni nihče trdil, da bi vaščani izdali svoje goste, expartizani pa so vedno hvaležno omenjali gostoljubje poznejših žrtev in obsojali grdavše, ki so vasico zažigali in masakrirali. Tudi z mopedom sem pozneje hodil na izlete izven obletnic in je še sedaj čisto fajn destinacija (zgin, mulc, kdo bo pa kosil !). Stvari niso le črno bele in k sreči nisem zgodovinar (katerega nerodno poslanstvo je pisanje in predelava slavne zgodovine). Lani sem za dan mrtvakov celo ugledal častno stražo pri grobovih 40+60 obešenih talcev Frankolovo-Stranice. WoW. En mladoleten mulc je počil nemškega oficirja in rezultat je bil : fentat 100 civilistov. In naj danes kdo reče "saj je bil vendar oficir in gentleman". Mislim, a so bili normalni ? Te reči so predvsem odvisne od PRa (piara). Potomci ljudi, ki so utrpeli škodo so se očitno pomirili z zastarelimi pi*darijami, sicer bi tožbe že vlačili po blazno informativnih oddajah. Pravih expartizanov pa je ostalo zelo malo, zato jih nadomeščajo obramboslovci in wannabe misice iz popolnoma drugih zgodb. Ohranimo tragične zgodbe v spoštljivem spominu (popraviti se jih ne da, znanih jih pa je celo premalo) in ignorirajmo bedne kljukce ter kljukice, ki se kitijo s stvarmi, o katerih pojma nimajo, ker še ni bilo CNNa in vzbujajo pravično ogorčenje pri ljudeh, ki imajo še manj pojma. Če za proslavo ne dajo iz svojega žepa, naj vsaj ne nakladajo. Slava vsem, ki niso hoteli jesti dreka politikov, kateri so nekoč podpisali kapitulacijo (ja, tisto je bila legitimna vlada). Vesel sem, da ne berem cajtengov in se po najboljših močeh poskušam izogibati poročilom, dobro pa je, da tukaj preberem kakšen destilat, ki me vzburi alpatudne.

Brumer Zakaj? Ker mi je že velikokrat pomagal pri kakšnih "šraufarskih" zagatah

...da se s5 prsvalkam na MS,.... kolk časa me ni blo? leto? 2? še sam ne vem...

Se dobro, da so iznajdli PhotoShop, sem ga malo popravil . Barva bila cist naključna...

Hja, višina kazni za nepripenjanje... Človeku mora priti v zavest, da se pripne. Sedeš v avto, daš kontakt, medtem ko se črpalka polni z bencinom se pripneš, vžgeš, prižgeš luči in gremo. Je tako komplicirano?

Če bi mal poznal zgodovino motociklizma, potem ne bi take klobasal. HD ne bo propadel, tako kot upam da ne Moto Morini, Guzzi, Voxan, Indian, Norton, MZ, Bimota....Za pravega motorista je zaprtje VSAKE moto tovarne žalosten dan, samo slovenceljni se temu lahko veselijo. :naughty: :naughty: :naughty: Slavni Mao je rekel: Naj cveti tisoč rož!

Naredu sem 4000 km pa večino cajta sem meu zad sopotnico,tak da ti lahk rečem da mu kak kilovat več ne bi škodu!!Če se voziš sam je pa super!!Servis sem meu sam en(redni 2100 km),okvare pa nobene tak da js nimam pripomb za H-D!!Pejt na testno vožnjo pa bož vidu če je to to!!

Letos z mojo dobiva obiske iz tujine, pa sem naredil en tak pregled v stilu ''kaj je možno videt' v naši deželici''. Če komu kaj koristi lahko spodnji tekst mirne duše kopira in pošilja naokrog-ne prilaščam si kakšnih hudih avtorskih pravic, obenem pa me tudi ne preveč kregat, če je kaka slovnična napaka v tekstu :evilgrin: Če ima kdo še kaj za dodati pa kar z besedo na dan(dobrodošli predvsem tisti iz vzhodnega bloka)!!

Hola, mal za prebrat dokler čakamo na akcijo Ducati Desmosedici GP10 unveiled Rossi: I still have time

Ja, zato ker je za nekatere fejst 'baba', ji je pa treba dat vodit eno ministrstvo. Tud Eva Irglova je za nekatere fejst 'baba' pa je že kakšno leto nisem slišal, da bi kaj pametnega povedala. Fejst 'babe' pa fejst 'desci' so fukiš kategorije. V zvezi z državo pa raje vidim, da jo vodijo bolj sposobni kot pa bolj 'fejst' ljudje. Jah, za Marjana Podobnika so mamce tud govorile, da je res 'fejst fant'.

Ker ni replike... ja ... tako bi pisalo. Zato pa sedanja dogajanja v Dražgošah pišejo zmagovalci. Tako je bilo in vedno bo ... zmagovalci pišejo zgodovino.

Kresalka bi bila med zgublouci ... :fredy:

ja, ampak kolkr vem, Kresalka nemško ne zna glih tekoče?

Ne vem, kako je s frezami in plastikami ampak motorji iz prave kovine (drekpumpe) so dokaj ugodni. Gledal sem Kawasaki VN900 Custom. Letnik 2009 s 471 miljami za 5000 Ł in nov za 5200 Ł. Lanski model (posebna izdaja z oranžnimi okraski )pa nov 5500 Ł (cca 6100 €). Pri nas je tak 7600 €, modeli 2010 pa okoli 8000 Ł. Če stane letalska karta iz Celovca cca 5€ in greš na lepo tridnevno potovanje po levi in desni, lahko prihraniš cca 1500 €. Potovanja z motorjem pa tako nikoli ne štejem med stroške ampak med užitke.

Daj bodi "ded", pa se vsaj PISAT nauči jebote... :headbang:

Tole sem dobil od Igorja Brezovarja pred dnevi: Spoštovani prijatelj, sporočam, da sem uspešno zaključil pot iz ALASKE v USHUAIO, prevozil 50 000 km brez težav, in s tem zaključil svojo pot okoli sveta, ki je "po delih" trajala 3 leta, prevozil sem 123 držal in naredil 220.000km. use slike lahko pogledate na www.mototour.cz :worship:

Od kdaj pa je policija privat? In od kje ti ti smešni podatki? Kakšne bedarije! Varnosne vreče so narejene tako, da te najbolje ščitijo, če si pripasan. V nasprotnem primeru je precejšnja verjetnost, da te ravno vreče ubijejo (kakorkoli se to najverjetneje prenekaterem sliši ohoho zabavno pa ni!) ajd

enim ne bo potegnal očitno nikoli. A je tako težko razumet, da pač ma na zalogi kaj jz vem 100 do 150 motorjev in ni vrag, da nima tud neki klumpa vmes? Če iščeš poceni klump ga boš tud najdu. Me pa zanima na podlagi česa ga lahko priviješ in kako karkoli dokažeš, kdo je kaj počel na motorju? Še 100-tič, če Moto-Hit pri istem trgovcu nabavi 40 mopedov, ni vrag da ne dobi en izjemno pošten popust, se ti ne zdi? Idealen primer - Slovenec želi od Kitajca 100 zoknov - cena je 3€/komad. Američan hoče od Kitajca 1000000000 zoknov - cena je 1€/komad - a je tko težko? Nekako se mi zdi, da vsi samo blatite nekaj, brez kakršnihkoli omembe vrednih objektivnih dejstev, nihče pa si ne prizna, da sami pojma nimate o mopedih in si želite te pokvarljive, sterane in slabo ohranjene vendar "prestižne" BMW-je in podobna jajca in izključno zato tudi tako je! Tudi sam sem že iskal eno Multistrado svoj čas pa je imel Moto Hit eno, pa ni bla najlepše ohranjena, pa je nism vzel, tudi sedajšna Africa dol mi je všeč na daleč, pa je žal med temi "ta slabimi"... poznam pa marsikoga, ki je dol nabavil zelo soliden moped, vesel da ma garancijo in se vozi še tudi z njim danes. Tako da je bedarija, da tako brezobzirno blatite, raje se podučite kaj sami!!! ajd

jest ga mam počas dost - sneg mislm :angry:

no, ker mam o motorjih in principih svoje stališče že izoblikovano, se o tem nebom več pogovarjal, ker nima smisla. A je kdo spremljal rookie teste? kaj mislite kdo bo drugi najboljši? če se nebo zgodilo kaj nepričakovanega, kaka resnejša poškodba/bolezen, bo rookie of the year Spies, za dugo mesto pa tekmujejo Aoyama, Barbera, Bautista in Simoncelli. Na testih je nekako najbol prepričal Barbera. a surprise to me.

Jaz utopično verjamem, da bi morali, kot državljani, razmišljati in reči 'cesar je nag' kadar je nag. Tudi Janša je imel kakšnega dobrega ministra (o tem so mnenja nedvomno deljena in kriteriji različni), npr. Viranta, po mojem mnenju. Gre pač rečt bobu bob. Medtem ko je predsednik vlade vedno na udaru, nekateri lepo uživajo v senci in vsake toliko prodajo malo demagogije in potem so kar naenkrat oh, ah in sploh in osebnost leta in politik leta in avto leta...

Od kedaj pa je Kahel lep? :blink: No ja, okusi so različni.

ali pa bi med delanjem prekrškov, predvsem prometnih, radi solidarizirali z romi - se poistovetili - skočili v njihov kožo :naughty:

kaj jih še zmerej nisi šla iskat???

No pa da še jaz povem mojo izkušnjo z moto-hitom. Poleti 2008 sem se odločil kupiti motor (prvi-če ne štejemo tomosov, skuterjev pa takih stvari). Seveda nič drugega kot fazerko 600, letnik vsaj 2004 al 2005. Iščem po interneti in vidim da imajo v moto-hitu eno modro. Seveda jo hodim gledat ene par dni, ko rečem naj jo da ven in zalaufa. motor noče vžgat!! se odločimo, da ga peljemo do enega v Krškem da pogleda kaj je. Naslednji dan je motor zrihtam, grem do tega mehanika skupaj z enim zaposlenim iz moto-hita. Mehanik reče, da je bencin v tanku bil star najmanj eno leto, pa da je šla bencin pumpa. Se usedem na motor in peljem do moto-hita. motor za moje pojme čudno vleče pa vse. se še tam vozim in ko obračam motor crkuje ko spustiš gas. Damo motor na centralno stojalo, ga parkrat užgemo, motor crkne po 10 sekundah. Povem unem tam, da bom še mal okol pogledu in da se še slišmo. Takoj po tem letim v pisarno, pogledam na net, najdem drugo fazerko, črno, se zapeljem do tipa, vse štima, dam aro, naslednji dan grem po motor, naredim tisti dan enih 50km, dan po tistem grema z ex-punco na morje proti Zadru Pridem dol tak zjeban da tud pira ne morem spit Aja, še to. Po dopustu mi pokaže kolega sliko enga v-stroma 1000 z ene italijanske trgovine ko ma 35000 km prevoženih. Isto sliko majo v moto-hitu na netu sam motor ma samo še 15000km prevoženih ?!?!? LP

da se ne bi slučajno moje dotiku :angry:

da nabijem ene "par" objav

jutr + 10 pa sonce

Pol pa jih ne vozit ...

če imaš štopar ali pa dva, ti ne more odtrgat ventila, tut pri nižjem tlaku. Hard endure ki so lahke gredo tut do 0.6 bar za hudo blato, drugač pa do 1 za po terenu. Za tele krave je pa treba rajtam mal več, da se ne voziš po feltni.

Nekaj mi pravi, da je doma na kavču, pred TV, z eno veliko torto na mizi in laptopom pred sabo ... ziher nekaj tipka zdejle ...

a mi ga prodas? Al se še učiš na njem vozit, pa ga ne mores pogrešit. Čimcenejsi akumulator pa se še vedno išče...

a mi ga prodas? Al se še učiš na njem vozit, pa ga ne mores pogrešit. Čimcenejsi akumulator pa se še vedno išče...

nisem spal pri gabrieli , kot sem videl cene nasa izkorišča---pa brez zamere

Jaz bom oba bojkotiral in grem z MK Mn Februarja na IMOT v Munchen!!! Ps. v Italiji na nobenem sejmu nenajdeš za nas korenjake dovolj velikih številk vse samo za pikiljezerje!!!!

sem mislil da se bo novo nastajajoča stranka Slovenska unija in Dimovski šla bolj skrajnega levičarstva kot trenutni levo sredinci ! pa ne bo nič ! nima jajc ! škoda ! bi zapolnil tržno politično nišo ! pa parlamentarni prag bi tudi dobil ! :-)

Skratka, treba bo ločiti med socializmom, komunizmom in recimo tistim, kar imajo na Kitajskem, kar ni komunizem, pač pa je "ljudska demokratična diktatura", kot temu uradno rečejo ... komunistična stranka dela v imenu ljudstva in za ljudstvo, proti reakcionarnim silam pa lahko uporabi diktatorske prijeme ... :-) Pravega komunizma ni bilo še nikjer, žal ... Še najbližje komunizmu je recimo TV serija Star Trek ... Kjer še nisem videl, da bi kdo kdaj omenjal denar, delnice, ali kaj podobnega ... :-)

Dokler bo v svetu veljalo egoistično prepričanje in pohlep dotlej ideje komunizma ne bo moč uresničiti.Dejstvo pa je,da je Komunizem idealna družba,ki bo,če bo na koncu prevladala.Ampak ne govorim o komunizmu,ki ga poznate iz preteklosti ampak o pravem Komunizmu z načelom:Od vsakega toliko,kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje. Komunizem je idealna družba in zaradi veliko idiotov,ki so ga napačno interpretirali je dobil slabšalni prizvok.To kar je bilo v rusiji Stalin,Lenin itd..v Jugoslaviji s Titom na čelu to ni bil pravi komunizem.To je bila diktatura,ki je zlorabila idejo komunizma in njega samega. Pravega Komunizma sploh še ni bilo nikjer,ker je predpogoj da se najprej sesuje kapitalistična ureditev na prafaktorje in iz pogorišča kapitalizma šele nastane pravi Komunizem. Jaz podpiram 100% Komunizem,ker je moje prepričanje bolj nagnjeno na stran pravice in nenategovanja v dobro vseh ljudi na tem zaenkrat še norem svetu. Sit sem kapitalističnega mešanja dreka in poslovanja z virtualnim denarjem in stremenje proti temu,kdo bo koga čedalje bolj po domač povedan nategnu na suh.In vse to za gnil denar,ki je nažalost še vedno sveta vladar.Jebeš gnar,najboljše stvari so zastonj

naprej do 40. strani ! zanim članek Marcela Štefančiča jr., kateraga bom prilepil ker mi povezava do linkov ne dela, kjer opisuje zanimiv dogodek in ostale kopije komunizma v Ameriki: Rdeči vihar Zakaj se Američani tako bojijo komunizma in zakaj komaj čakajo, da bi ga dobili Prvega maja 1950 - na vrhuncu hladne vojne - so v Ameriki vpeljali komunizem. Ne sicer v celi Ameriki, ampak v Mosineeju, malem mestu v Wisconsinu, ki je tedaj premogel le okoli 1.400 prebivalcev. Skupina uniformiranih moških, poslikanih z rdečimi zvezdami, je preprosto vletela, blokirala vse vhode in izhode iz mesteca, aretirala župana Ralpha E. Kronenwetterja in prevzela oblast. Mosinee je pograbil rdeči vihar. Župan se ni upiral - dobili so ga v pižami. Spal je, ko bi moral biti buden. Ni mu preostalo drugega, kot da je - s pištolo med rebri - tudi ostale prebivalce pozval, naj se predajo in naj se nikar ne upirajo. Stvar je bila smrtno resna. Ob 10.15 je Mosinee padel. Komunisti, ki so revolucijo prinesli v malo, odročno, zaspano ameriško mesto, so zavzeli mestno hišo, policijsko postajo, telefonsko centralo in elektro bazo, glavni trg preimenovali v »Rdeči trg«, oder pa okrasili z napisom: »Država je nad posameznikom!« Nobenega dvoma ni bilo, da kanijo to vukojebino sovjetizirati, kolektivizirati in nacionalizirati. Da bi bilo vsem povsem jasno, kaj se je zgodilo, je komisar Jack Kornfeder, vodja komunistične invazije, oznanil, da je Mosinee odslej del ZSDA - Združenih socialističnih držav Amerike. United Socialist States of America. Takoj zatem je izdal nekaj odlokov: prvič, odlok o nacionalizaciji vseh lokalnih podjetij in kšeftov, drugič, odlok o ukinitvi vseh političnih strank (razen komunistične), in tretjič, odlok o odpravi vseh civilnih in delavskih organizacij, vključno s sindikati. In seveda, zaklenil je cerkev. Prebivalci Mosineeja niso nudili niti najmajšega odpora. Tiste, ki so kazali disidentske ambicije, so itak takoj internirali - hja, naravnost v gulag. Kjer so takoj pristale tudi tri nune. Toliko - za strah. Da si ne bi slučajno kdo delal kakih utvar. Ali pa da ne bi slučajno kdo mislil, da je John Wayne. Da je John Wayne, je mislil le Carl Gewiss, šef policije, ki pa so ga hitro odpeljali - kmalu zatem so sporočili le, da so ga likvidirali. Po hitrem postopku. Komisar Kornfeder je za domišljijo pustil bolj malo: »Bliža se ura, ko bodo revni in ponižani delavci vstali in zrušili pokvarjeni ameriški režim!« Iz knjižnice je dal takoj pometati vse »sporne« knjige. Kar pomeni: skoraj vse. Potem so jo raje kar zaprli. V kinu so tedaj ravno vrteli Izdajalca, protikomunistični film o stalinističnem sojenju madžarskemu kardinalu Mindszentyju - jasno, Kornfeder ga je takoj prepovedal, kino pa preimenoval v »Narodni dom«. Športno igrišče so zaplenili, v restavracijah so lahko stregli le črni kruh in krompirjevo juho, cene kave in oblek so navili, vpeljali so racioniranje na vseh ravneh, na trgovino pa so nabili napis: »Bonboni le za člane Komunistične mladine«. Ljudje so morali gledati rdečo parado, poslušati komunistične koračnice, gledati komunistične propagandne filme in brati časopis, ki se je po novem imenoval »Rdeča zvezda« in v katerem je bilo mogoče prebrati Stalinovo biografijo. Konec je bilo svobode. Konec je bilo demokracije. Konec je bilo kapitalizma. In konec je bilo ameriškega načina življenja. Komunizem 3D Zdaj se kakopak sprašujete: je to mogoče? Se je to res zgodilo? Odgovor: ja! To se je zgodilo. Prvega maja 1950 v Mosineeju. Ali bolje rečeno: to se je zgodilo, toda ne zares. Dogodek - komunistična okupacija Mosineeja, komunistična invazija na Mosinee, revolucija v Mosineeju - je bil insceniran. In sicer tako perfektno, da je izgledal kot strašljivo svarilo, kot lekcija naciji: glejte, kaj bi se zgodilo, če bi Ameriko okupirali komunisti! Glejte, kaj bi se zgodilo, če bi Amerika postala sovjetska republika! Glejte, kako izgleda totalitarizem! To se lahko zgodi tudi pri nas! Bodite budni! S to lažno »komunistično invazijo« so skušali ljudi motivirati: da bodo bolj cenili to, kar imajo - svobodo, demokracijo, ameriški način življenja, kapitalizem. Okrepiti so skušali njihov patriotizem - in njihov amerikanizem. Ta »dan pod komunizmom«, ki so ga preživeli prebivalci Mosineeja, je bil hladnovojna vaja v slogu »nič nas ne sme presenetiti«. To pompozno demonstracijo komunizma - in obenem demonstracijo nevarnosti komunizma - je pripravila Ameriška legija, konservativna, ultra patriotska, protikomunistična organizacija, ki so jo leta 1919 ustanovili veterani I. svetovne vojne, z leti pa so se vanjo vključevali veterani vseh ameriških vojn. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je Ameriška legija na smrt zaljubila v Mussolinija, v tridesetih pa v Hitlerja - in vanj je bila smrtno zaljubljena vse tja do ameriškega uradnega vstopa v II. svetovno vojno. Alvin Owsley, poveljnik Ameriške legije, je leta 1923 celo oznanil, da bi bilo treba ameriški politični sistem odpraviti in ga zamenjati s fašističnim. Najbolj pa je Ameriška legija sovražila največjega sovražnika fašizma - komunizem. Da bi pokazala, da misli resno, je minirala sindikate, na ves glas podpirala lastnike kapitala in ostro nasprotovala priseljevanju. Iz dveh razlogov: prvič, ker se v Ameriko infiltrirajo »anarhisti«, in drugič, ker ameriško substanco kužijo »ne-arijci«. Po II. svetovni vojni je Ameriška legija svoj protikomunizem stopnjevala do histerije. Ali bolje rečeno: komunizem je zdaj tako intenzivno in tako brezmejno sovražila, kot je prej ljubila fašizem. Ameriška legija je dala Mosineeju priložnost, da okusi komunizem. Da bi pa bilo vse skupaj čim bolj avtentično in čim bolj prepričljivo, so v vlogo komisarja postavili Jacka Kornfederja, nekdanjega člana komunistične partije, mojstra subverzije, indoktrinacije in propagande slovaškega rodu, ki je trdil, da se je v tridesetih šolal v Moskvi, na Leninovi akademiji - potem se je kakopak spreobrnil v desničarja, ki je po Ameriki predaval o komunističnem zlu in fanatično prikimaval senatorju Josephu McCarthyju: ja, komunisti in komunistični simpatizerji so se inflitrirali v ameriško vlado! Njegovo desno roko pa je »igral« Benjamin Gitlow, nekdanji generalni sekretar ameriške komunistične partije. Vsi »komunisti«, ki so vleteli v Mosinee, so bili zdaj člani Ameriške legije. Zvečer so inscenirali še »osvoboditev« Mosineeja. In ko so se v Mosinee vrnili kapitalizem, demokracija in ameriški način življenja, so sežgali komunistične propagandne materiale, dvignili ameriško zastavo in zapeli ameriško himno, ljudi pa, kot pravi Michael J. Hogan, avtor knjige A Cross of Iron, pozvali, »naj podprejo vse ukrepe, tudi vse vojaške ukrepe, ki bi državi omogočili nadaljevanje boja proti brezbožnemu komunizmu«. Ergo: prebivalci Mosineeja so okusili perfektno impersonacijo komunizma. Komunizem 3D! Toda nekaj perverznega je bilo v tem njihovem izkušanju in impersoniranju komunizma. Ali bolje rečeno: perverzno je bilo prav njihovo uživanje v komunizmu. Komunizem jih je na morbiden, mazohističen, perverzen način privlačil. In vzburjal. Ne le da so uživali v impersoniranju komunistov, ampak so uživali v samem uživanju komunistov - ujeti so skušali natanko tisti neznosni »presežni« užitek, ki ga občutijo komunisti, ko so komunisti. Toda njihovo uživanje v komunističnem presežnem uživanju je imelo fatalni presežek: Ralph E. Kronenwetter, župan Mosineeja, sicer demokrat, ki je dogodku, kot pravi David Priestland, avtor knjige The Red Flag, najprej nasprotoval, ker je v njem videl »republikansko idejo«, je namreč takoj po »osvoboditvi« in dvigu ameriške zastave doživel hud srčni infarkt. Od »vznemirjenja in napetosti«, kot je rekel doktor. Nekaj dni kasneje je umrl. »To je bilo grozljivo naključje,« je oznanil Franklin Baker, poveljnik lokalne podružnice Ameriške legije. Mar res? Samo pomislite: takoj za Kronenwetterjem je na lepem umrl tudi Will La Brew Bennett, pastor lokalne metodistične cerkve, ki je med »komunistično invazijo na Mosinee« reporterjem, vključno z reporterjem sovjetske tiskovne agencije TASS, heroično kazal, kam bi v primeru prave komunistične invazije skril Biblijo. Uživanje, ki ga prinese impersoniranje komunista, je bilo preprosto preveliko in preveč neobvladljivo. Američani so mislili, da se jim to, da bodo komuniste le igrali, ne bo nikjer poznalo, in ob tem fatalno spregledali, da so tudi komunisti komuniste le igrali. Nasilje, nesreče in druga »grozljiva naključja« ne pridejo od tega, da si komunist, ampak od tega, da igraš komunista - komunist pa si lahko le tako, da komunista igraš. Ne pozabite: komunizem je bil vedno odvisen od igranja vlog, impersoniranja, ritualov, agit-propa, glorifikacij, spektakla in drugih teatralizacij presežnega uživanja. Invazija na Ameriko Amerika je bila leta 1950 sredi najhujše protikomunistične histerije. Sovjeti so malo prej ustanovili Kominform, nepredušno blokirali Berlin, svobodno mesto, ki pa je ležalo v sovjetski okupacijski coni, detonirali prvo atomsko bombo in pričeli z agresivno sovjetizacijo vzhodne Evrope. Češkoslovaško so prevzeli komunisti. Kitajsko tudi. Ko je Severna Koreja s sovjetskimi tanki in sovjetskimi letali prebila 38. vzporednik in vdrla v Južno Korejo, se je začela korejska vojna - prva vojna proti komunizmu. V Ameriki so aretirali zakonca Rosenberg, ki naj bi Sovjetom med vojno lifrala atomske skrivnosti. Obsodili so ju na smrt, pa četudi sta atomske skrivnosti lifrala ameriški zaveznici - Sovjeti so bili namreč med vojno ameriški zavezniki. In seveda, tri mesece pred »komunistično invazijo na Mosinee« je Joseph McCarthy, republikanski senator iz Wisconsina (!), bombastično oznanil: »V rokah imam spisek z imeni 205 oseb, za katere zunanji minister ve, da so člani komunistične partije, in ki še vedno ustvarjajo in oblikujejo politiko zunanjega ministrstva!« Amerika se je od groze stresla. McCarthy, nekdanji delavec na piščančji farmi, štacunar, propadli odvetnik, pokeraš, megaloman, konspirolog, alkoholik in populistični ekstremist, nor na publiciteto, ratinge, manipulacije, fabrikacije in Hitlerjev Mein Kampf, je to rdečo grozo takoj zatem stopnjeval s šesturnim kongresnim govorom, v katerem je dokazoval, da sta Amerika in Trumanova administracija prestreljeni s komunisti. Paranojo, histerijo in demagogijo je pripeljal ljudem na dom. Ameriko je žrl strah pred komunizmom - zdaj se je tresla. McCarthy je dahnil: »Danes smo sredi končnega obračuna med komunističnim ateizmom in krščanstvom!« V rokah sicer ni držal spiska z imeni in priimki komunističnih infiltrirancev, ampak - kot pravi Haynes Johnson, avtor knjige The Age of Anxiety - le neko staro pismo nekdanjega zunanjega ministra Jamesa Byrnesa, toda udaril je ravno v pravem času. V času, ko je bila Amerika najbolj vodljiva in najbolj dovzetna za histerizacijo, paranojo in demagogijo, potemtakem v času, ko so republikanci Harryju Trumanu, demokratskemu predsedniku, očitali natanko to, kar republikanci danes očitajo Baracku Obami: da je prikriti komunist in diktator, da v Ameriko vpeljuje socializem in da komunistom dopušča infiltracijo v vlado! Američani so se komunizma tako bali, da so po vojni zrežirali volitve v Turčiji, Grčiji in Italiji - ker so se bali, da bi lahko na oblast prišli komunisti. Del te kampanje so bila tudi pisma, v katerih so Američani italijanskega rodu tedaj svojcem pisali, naj nikar ne volijo komunistične partije - v Italijo je tik pred volitvami leta 1948 prišlo 10 milijonov takih pisem, v kampanjo pa so se vključili mnogi ameriški estradniki italijanskega rodu, recimo Frank Sinatra. Jasno, CIA je skrivaj financirala tudi propagandno vojno proti italijanski komunistični partiji. Vatikan, ki je začel z izobčevanjem članov komunistične partije, množičnim ustanavljanjem protikomunističnih »civilnih komitejev« in govorjenjem o »sveti vojni«, je svaril: ne volite komunistov! Ameriško zunanje ministrstvo pa je dalo vedeti: kdor bo simpatiziral s komunisti, ne bo smel emigrirati v Ameriko! Obenem pa je Amerika te države zasula tudi s finančno pomočjo, da bi si lahko ekonomsko opomogle - bali so se, da bi začeli ljudje zaradi povojnega kaosa, obupa in pomanjkanja koketirati s komunizmom, da bi torej zahtevali sovjetizacijo zahodne Evrope. Z eno besedo: bali so se, da bi zahodna Evropa - od Mediterana do Skandinavije in Britanije - padla pod komunizem. Zato je Amerika tedaj tudi lansirala »Marshallov plan«, program za ekonomsko oživljanje Evrope, katerega cilj je bil, kot pravita Jeremy Isaacs in Taylor Downing, avtorja knjige Cold War, prav to: zahodni Evropi vrniti vero v kapitalizem in trg. Preprečiti, da bi začela zahodna Evropa zaradi povojne bede kataklizmično razpadati in koketirati s komunizmom. Ustaviti ekspanzijo sovjetskega imperija. Preprečiti komunistično invazijo na Mosinee. Rdeči teror po ameriško Ironija je le v tem, da se je Amerika obnašala tako kot prebivalci Mosineeja. Američani so se komunizma na smrt bali, obenem pa jih je fasciniral. Ali bolje rečeno: Američani so bili s komunizmom tako obsedeni, da so začeli - podobno kot prebivalci Mosineeja med »komunistično invazijo« - perverzno uživati v impersoniranju komunistov. V impersoniranju komunizma so skušali tako uživati, kot uživajo komunisti v tem, da so komunisti. Na vsak način so skušali ujeti tisti presežni, neizrazljivi, neprevedljivi užitek Drugega. Če naj za lažje razumevanje potegnem paralelo: zakaj rasist tako prezira druge rase? Ker je prepričan, da druga rasa, recimo črnec, uživa bolj kot on. Da je torej druga rasa sposobna nekega tajnega, skrivnostnega, presežnega uživanja. In natanko tega so se bali Američani: da komunisti uživajo bolj kot oni! Američani so zato naredili vse, da bi uživali tako kot komunisti - da bi si torej prisvojili tisti mistični komunistični užitek. Razlog več, da ameriškim impersonacijam komunizma v času »komunistične invazije na Mosinee« in najhujše protikomunistične histerije ni bilo ne konca ne kraja. Čakajte, po čem je že slovel komunizem? Za začetek, po »vlakih bratstva in enotnosti«. Američani so dobili »vlak svobode«, neke sorte potujoči muzej ameriške zgodovine, ki naj bi Američane v času hude ogroženosti - in »hude nacionalne preizkušnje« - združil, pobratil in poenotil. »Vlak svobode«, svetišče ameriške dediščine, je bil vlak amerikanizma, patriotizma, ameriških vrednot in vsega tistega, kar »dela to nacijo veliko«. Tako kot je skušal »vlak bratstva in enotnosti« Jugoslavijo prodati Jugoslovanom, je skušal »vlak svobode« Ameriko prodati Američanom. Dnevno si ga je ogledalo 9.000 Američanov, v Brooklynu je skušalo nanj zlesti 50.000 ljudi, sledili pa so mu »tovornjak svobode«, »ladja svobode« in »vlak prijateljstva«, ki so jih prav tako povsod sprejele navdušene množice, na las podobne socialističnim. Po čem je še slovel komunizem? Po evforičnih, pompoznih, kičastih prvomajskih paradah. Američani so tedaj kontrirali s svojimi prvomajskimi paradami, s katerimi so skušali, kot so rekli, »navdihniti vero v ameriško demokracijo in pripomoči k boju proti komunističnim tendencam«. Ameriške prvomajske parade so bile demonstracije lojalnosti, zato je Thomas E. Dewey, guverner New Yorka, prvi maj razglasil za »dan lojalnosti«, kar so potem storili tudi drugi guvernerji in župani - te parade, eksplozije nacionalne enotnosti, so postale protiutež prvomajskih parad, ki so jih prirejale »nelojalne in subverzivne skupine«. V paradah so marširali patrioti, vojni veterani, sinovi vojnih veteranov, skavti, katoliška mladina, Kolumbovi vitezi, etnične skupnosti, legionarji in telefonistke s transparentom: »Ne maramo Stalinove partijske linije!« Po čem je še slovel komunizem? Po prirejanju, friziranju, retuširanju preteklosti. Tudi Američani so tedaj v svojih učbenikih, čitankah in javnem diskurzu ohranili le svetle, junaške trenutke svoje preteklosti, medtem ko so vsa mračna poglavja izbrisali in zamolčali. Dalje, komunizem je slovel po prikrivanju množičnih pobojev. Tudi Američani so tedaj v imenu nacionalne enotnosti molčali o svojih množičnih pobojih, recimo o pobojih nad Indijanci, delavci in črnci. Kdor je odpiral »hude jame« in druge pretekle travme, je veljal za komunista, subverzivca, saboterja, izdajalca, rušilca ameriškega bratstva in enotnosti - za nevarnega in protiameriškega, za »agenta Kremlja«. Ja, v Ameriki so za »sovražnike ljudstva« uporabljali identično terminologijo kot v komunističnih deželah. Dalje, komunizem je slovel po cenzuri. Tudi v Ameriki je bilo tedaj neobjavljivo vse, kar je Ameriko prikazovalo v negativni luči. Plus: iz knjižnic so metali vso sporno, subverzivno, »komunistično« literaturo. Dalje, komunizem je slovel po patetičnih prisegah in zaobljubah. Tudi Amerika je tedaj pokala od priseg in zaobljub. »Dan lojalnosti« je bil le vrh ledene gore. Zaprisego lojalnosti - alias loyalty oath - so uzakonili. Če nisi javno zaprisegel, nisi dobil službe v javni upravi - ali pa si jo izgubil. Zaprisega lojalnosti je bila kmalu obvezna tudi v drugih sektorjih, recimo filmskem. Če nisi javno zaprisegel, namreč nisi mogel igrati v filmih. Dalje, komunizem je slovel po indoktrinaciji, ideološkem boju in propagandi. Tudi Američani so tedaj doživeli overdose indoktrinacije, ideologije in propagande: gledali so h'woodske protikomunistične filme ter mnoge propagandne filme, dokumentarce in risanke, ki so jih mojstrili v skrivanju pred atomsko bombo, razkrinkavanju komunističnih agentov, varovanju kapitalizma in utrjevanju pravih ameriških vrednot. Za dodatno pravoverno usmerjanje so skrbeli pastorji in kardinali, ki so funkcionirali kot politkomisarji. Celo stripovski junaki, recimo Batman, Superman, Captain Marvel in Captain America, so se na lepem prelevili v križarske borce proti komunizmu. Dalje, komunizem je slovel po vajah »nič nas ne sme presenetiti«. Amerika tudi: komunistična invazija na Mosinee je bila le ena izmed njih. Dalje, komunizem je slovel po prisluškovanju. Tudi v Ameriki je bilo tedaj prisluškovanje nekaj povsem normalnega: J. Edgar Hoover, direktor FBI-ja, je prisluškovanje spodbujal. V imenu nacionalne varnosti, se razume - potemtakem iz istega razloga kot v komunističnih deželah. Dalje, komunizem je slovel po ovaduškem sistemu. Amerika tudi: FBI, Ameriška legija in druge patriotske organizacije so ljudi vzpodbujale, naj ovajajo čudne in sumljive ljudi, pa četudi znance, sosede in sorodnike. Stalin, D.C. Jasno, komunizem je slovel tudi po stalinističnih montiranih sojenjih, na katerih so obdolžence, običajno povsem nedolžne, prisilili v to, da so obtoževali sami sebe, da so ovajali zarotnike, ki so sodelovali z njimi, in da so na koncu zase zahtevali najhujšo možno kazen. V Ameriki je stalinističnim sojenjem kontrirala Kongresna komisija za protiameriške dejavnosti: pred njo - in podobne preiskovalne komisije, tudi McCarthy-jevo - je morala po letu 1947 stopiti množica Američanov, osumljenih članstva v komunistični partiji, nekdanjega članstva v komunistični partiji ali pa simpatiziranja s komunistično partijo. Morali so se obtoževati in ovajati zarotnike, s katerimi so sodelovali - aktualne komuniste, nekdanje komuniste, simpatizerje komunizma. Obvezno so morali našteti čim več imen. Če jih niso hoteli ali pa če so se sklicevali na I. in V. amandma ustave, ki sta jim jamčila svobodo izražanja in pravni izogib samoinkriminaciji, so jih obtožili žalitve kongresa. Deset h'woodskih filmarjev so celo zaprli. Kdor ni ovajal, se ni »očistil« - kdor se ni »očistil«, ni več dobil dela. Nekateri so ovajali, najbolj famozno režiser Elia Kazan, dramatik Clifford Odets in igralec Lee J. Cobb. Drugi so raje ostali brez službe. Mnogi so emigrirali. Nekateri so naredili samomore. Hollywood, univerze, akademije, TV postaje in podobne javne institucije so začele sestavljati črne spiske - kdor se je znašel na črnem spisku, je letel na cesto. Obenem so obsodili in zaprli tudi kompletno vodstvo ameriške komunistične partije, takoj zatem pa je v različnih ameriških mestih, od Honoluluja do Clevelanda, pred sodnike stopilo še 141 komunistov. Ker ni šlo drugače, so zaprli še polovico njihovih odvetnikov. Službe je tedaj izgubilo okrog 12.000 »komunistov«. O tem, kako je Amerika s komunisti tekmovala v kopičenju atomskih bomb in osvajanju vesolja, ni treba posebej govoriti, toda obstaja še ena krucialna reč, po kateri je slovel komunizem: po tem, da je kužen. Po tem, da te lahko okuži. No, leta 1976 je Ameriška legija sklenila, da bo priredila veliko konvencijo, in sicer v Philadelphiji, zibelki ameriškega patriotizma. Izbrali so hotel Bellevue Stratford. Ko so prišli v hotel, je takoj izbruhnila bakterijska pljučnica - umrlo je 29 legionarjev. Bolezen, ki jih je ubila, so poimenovali legionellosis - legionarska bolezen. Bakterijo, ki jih je okužila, pa so poimenovali legionella. Ha. Vse to - črni spiski, montirana sojenja, zapiranja komunistov, kongresne preiskave, tišanja disidentov, retuširanja zgodovine, eksekucije atomskih vohunov, ovajanja, prisluškovanja, zaprisege, vlaki svobode, parade lojalnosti ipd. - so bile le inscenacije »rdečega terorja«, perverzne, morbidne, sadomazohistične simulacije tistega komunističnega presežnega uživanja. Ali bolje rečeno: ameriški desničarji, zapriseženi protikomunisti, niso hoteli pustiti, da bi komunisti uživali bolj kot oni. Ameriška desnica je najbolj neskončno uživala v tej amerikanizaciji »rdečega terorja«. In seveda, desničarji, ki zdaj Obami očitajo, da jih pelje v totalitarizem, so najbolj fanatično podpirali Busha, ki jih je odpeljal v totalitarizem - v nagla sojenja, lagerje, prisluškovanja, histerični patriotizem, tišanje disidentov, cenzuro in tako dalje. Z Bushem se je le še enkrat potrdilo, da hočejo desničarji v resnici živeti v komunizmu. Z Obamo pa se še enkrat potrjuje, da lahko komunisti svoje presežno uživanje izživijo le v kapitalizmu.

kok ste neugledni vsi skupaj...

Ko jo bom videl v živo, bom pa brihten! Do takrat pa le srečno pri porodu in na novi življenski poti!