Dvorana slavnih

Slike poškodb in operacij (slabi želodci pozor!!) Rentgenski posnetki: Oba kolena: Desni kolk: Desnoi koleno s strani: To je nekak to.....naj bo tale tema v spomin in opomin vsem nam ki obožujemo vonj po bencinu in gumah. fantje po pameti,pa srečno damchy

Pozdravljeni vsi ljubitelji hitrosti,adrenalina in motociklizma. Sem Damjan,prihajam iz Bele krajine.Pred dobrima dvema letoma sem doživel in preživel hudo prometno nesrečo z motorjem. Po 3 mesečnem ležanju v bolnišnici, 13 težkih in mukotrpnih operacijah,enoletnem sedenju na invalidskem vozičku,ogromno terapijah in nekaj čez 200 šivov na nogah se počasi a vztrajno vračam v normalno življenje.še vedno pri hoji uporabljam berglo,bolj kot ne zaradi varnosti in zato ker imam zaradi posledic nesreče desno nogo skoraj 4 cm krajšo.v bližnji prihodnosti me čakajo še najmanj 4 operacije s katerimi naj bi nekoč spet lepo normalno hodil....kar sploh ne dvomim:) bil sem ponosni lastnik KAWASAKI NINJE ZX 12 R,ki pa žal ni ostala v enem kosu. spodaj bom prilepil tekst ki sem ga v trenutku čustev,jeze in občutkov spisal kakšno leto nazaj.Poudarjam da je bil tekst napisan v trenutku in je nekako izbruh vseh mojih takratnih negativnih in pozitivnih čustev. SEDAJ ZGLEDAM VELIKO BOLJE IN MOJE STANJE JE VELIKO BOLJŠE KOT NA DATUM NAPISANEGA TEKSTA. KO GLEDAŠ SMRTI V OČI: Bil je dan.....tak kot vsak dan.....nič posebnega.... bila je sobota.zjutraj sm se vstal okrog osmih,najprej odšel v kopalnico naredil par jutranjih opravil in se počasi spravil k zajtrku.po zajtrku seveda se odpravu k svoji zakratni največji ljubezni....zeleni ninji...kawasakijevi.....1200 kubični....huh ko se samo spomnem kk je bla lepa....vglavnem dam jo na stojalo,porabim pol stelexa in eno veliko rolo papirja...mora da se šajna....preverim še olje in namažem ketno da bo vse tip top in pripravljeno na vožnjo......medtem me kliče kolega igor in pove da je zvečer fešta pri rusu...ma kao rojstn dan in treba proslavit....si mislim ok super spet bomo pametno porabili sobotno popoldne ki se bo hitro prevesilo v noč....maaajka..že razmišljam kaj mu treba kupit da nebom pršu glih praznih rok...no vsaj ena buteljka more bit..glih končam vse v zvezi z motorjem ko me mama kliče na kosilo..si mislim o super evo pojem pol pa akcija na motor pa kak krog naredit...med kosilom kliče Bunkec in pravi da je ob 14.00 zbor pred tic tacom.....super si mislim spet se zberemo stara klapa na kupu....evo sm že v kombinezonu,čelada je že zapeta sedim na motorju.natikam rokavice,pomaham mami da grem in že se peljem novim dogodivščinam naproti.pred ciljem se še vstavim na omv-ju in natankam polnega....pitaj boga kakšna bo naša destinacija si mislim...prispem pred tic tac...vidim vsi so tam....bunkc,beni,cobra,muc,alen.....ok po popiti pijački odrinemo proti gorjancem....sonček sveti,da nas malo greje ampak še vedno ni tisto pravo vreme za uživancijo....ipak smo 15 marca....prispemo v novo mesto in se vsidramo v atmosferi zravn novega tuša.....spet debata....motorji,pa motorji,pa o motorjih pa grobnik.....moška zasedba bajkerjev pač......beni nas pumpa z veliko mero adrenalina kk on to na grobniku mi pa vsi ko mačke okrog vrele kaše gledamo in ga požiramo ...besede no.....počasi odrinemo,naredimo še krog po novem mestu in se počasi začnemo vračat proti črnomlju saj je naslednja destinacija zopet tic tac,malo me je pa tudi ura preganjala saj se spomnem da grem zvečer na rojstni dan k rusu....weee komaj čakam......poganjci so že za nami peljemo se proti gorjancem.ovinke kar požiramo pred sabo,čeprav z rezervo,saj asfalt še vedno nima tiste prave temperature....pridemo do "fajfe" in počasi nadaljujemo proti metliki.......predse spustim dva ki sta vozila za mano saj mi nekak ni blo kul da mi nekdo za vrat diha tisti dan....peljemo dalje levi ovinek...pripravim se za vstop,zmanjšam gas,pogledam na števec,igla se suče nekje na 120 km/h.pridem do ovinka,nagnem motor nakar na sredi ovinka zagledam.......faaaaaak mastno na cesti....kaj zdj???sekunda odločitve....zravnam motor.....zapeljem čez madež.....prepozno......krmilo zabije v desno zadnji konc odnese.....faaaaak natla grem......neeeeeeeee...skale pred mano z desne....letim naravnost..neeeeeee......tema.....konec filma..........................ni me........tišina....tema še vedno na očeh...počasi se mi vrača sluh ....slišim motorje...slišim nekdo kriči damjan damjan........vid se mi vrača.....prihajam k sebi...ležim na hrbtu nad mano krošnje dreves........premaknem glavo vidim prijatelji tečejo k meni....aha poznam jih.....alen,muc.....huh si mislim ok glava je cela....pogledam roke....premaknem levo desno...huh roke so cele........premaknem telo...probam malo levo desno....huh hrbet je cel si mislim.........fak pogledam noge.......hmmmmm...noge.....ajoj.....lahko bi si z zobmi zavezal vezalke na desni nogi.....stopalo imam na prsih...leva stoji po svoje.....faaaak ne to ni res sanjam......daj damjan zbudi se si mislim.....pridem do spoznanja da to niso sanje.....alen kleči ob meni kliče reševalce.....muc me tolaži da naj se držim in da je rešilc že na poti...bolečin ne čutim...žejen sem....vroče mi je......faaak...staknem čelado in pred tem zatrdim da je glava cela.....adrenalin nabija maximalno.....kličem domov mamo s svojim telefonom.....čao mami rečem......imel sm nesrečo na gorjancih...(skoraj pade skupaj od slišanega)...ne sekiraj se pravim...nič mi ni sm noge mam polomlene ....kolegi so ob meni in rešilec je na poti.....prekine me njen jok in stokanje sinko nočem te zgubit...drži se...pridem k tebi.......rešilec je že tle ......dobim par inekcij.....razrežejo mi zgornji del kombinezona....poln sm cevkic...infuzija že teče.....dajo me na nosila..še pred tem napihnejo tisto stvar okoli mene zaradi možnih poškodb hrbtenice...... nalagajo me v rešilca.....v daljavi zagledam motor.....ajooooj...ni ga.....na pol je šel ampak to zdj tud ni bitno..... prpeljejo me v bolnico ......tukaj se moj film ustavi........zbudim se naslednji dan v šok sobi......poln cevk,infuzija ena..druga tretja.....v ustih cevka za dihanje....nemorem govorit...... pogledam noge....faaaaak sami fixaterji.....polno železja na zunanji strani...nemorem jih premikat..niti prsta na nogi...... fak pa kako se lahko to zgodi meni???? gledam okoli sebe....sami aparati....vse piska...same lučke...umetna pljuča vidim tam ko harmonika se raztegujejo gor in dol....ne me jebat....v bolnici sm...nemorem dohajat dogajanja okoli sebe.....planem v jok.....jokam derem se zakaj???? zakaj glih jst..... odprejo se vrata zagledam ateta mamo in sestro.....vsi bledi,zajokani,,.,....predejo k meni.....še vedno jokam solze mi lijejo.....govorit nemorem....zaradi cevk....nekak jim dopovem naj mi dajo list in svinčnik da jih vsaj uno osnovno vprašam.... dobim kemik in z nekimi hieroglifi in tresočo roko napišem ....POVEJTE MI PO PRAVICI KK HUDO JE Z MANO....??? mama plane v jok,sestra prav tako....ate vidim da zadržuje solze...DAMJAN HUDO JE ,so prve besede.....DIAGNOZA: 10 zlomov na obeh nogah in 80% izgubljene krvi....PRAVIJO DA SM SREČEN DA SEM SPLOH ŽIV,SAJ MI JE ČEZ ODPRTE ZLOME KRI DOBESEDNO ODTEKLA......stisne me.....nemorem .....pa zakaj.....gledajo me nepremičnega.....mene ki sm bil vedno tk energičen nasmejan......nemorem nič...ležim....umiram skorajda......samo najbližji smejo k meni......eni so se malo prešvercali.....cele dneve ležim.....na hrbtu...premikat se nesmem....kaj bi dal da lahko spim na trebuhu tako kot vedno....huh mission imposible......dan za dnem jokam ...premlevam stvari.....mama je vsak dan pri meni ,me tolaži in vzpodbuja.....pride dan ko prvič vidim nekoga ki sm ga bil najbolj vesel....DEJAN....in njegova sabina......o dejan ko bi znal kk sm bil vesel da te vidim.....morda se spomneš da sm začnu jokat ko sm te zagledal....kulk vsega smo skupaj preživeli.....sekunda pa bi šlo vse......sabini je blo itak od vsega slabo ko me je tam vidla tk da so hitro šli.....dnevi so minevali.....kmalu je prišla marjana....moja najboljša prijatlca iz novega mesta....nemorem opisat kk sm bil vesel da jo vidim.....tud z njo sm marsikaj lepega preživel....na tuniong showe z njo hodu....v novem mestu smo se dobivali na portovalu...mi avtomobilski zanesenjaki....predelovalci.....jao marjana še danes mi stojiš ob strani......po mesecu dni so me premestili na intenzivno nego....nato pa na urologijo v samico ker sem fasal uno bedno bakterijo imenovano MRSA.....huda zadeva......za mano je že 7 težkih operacij.....dnevi minevajo.....vsak dan sem obkrožen z kopico tistih pravih prijateljev ki mi pomenjo vse na svetu......dnevi so dolgi kot še nikoli......vse se vleče.......vsak dan najmanj 2x jokam......dnevno dobivam obiske da je bila že soba premajhna.od sorodnikov prijateljev,znancev.....do divje jage.....fanti so z mano od prvega dne....BENI,KAJA,HENRY,BUNKC,IVANETIČ,TEKAVEC,MAL- I BUNKC.......NEMOREM VAM POVEDAT KAJ MI POMENTE.......kulk ste mi takrat v bolnici pomenli.......hvala je premalo.....vesel sm da sm živ in da sm danes obkrožen z vami.....saj ste res zlata vredni....... po 10 operacijah.......cca 40 uram pod narkozo ,čez 200 šivov na nogah (prešteto),po 3 mesecih zapustim bolnico......na vozičku....invalidskem.....groza...........nemoč- en..... No evo me končno sm doma......domača hrana...ljudje,ambient.....mater v bolnici sm shujšal 15 kil.....a že prej so vsi rekli da sm ko glista....heheh vglavenm,iti na wc je zame še vedno nekaj nepredstavljivega....nekaj česar ne zmorem....lulam v račko,kakam v kahlico.....ko malo dete...za odvoz odpadkov skrbi mama...tako kot 22 let nazaj.....ljudje to je nepredstavljivo.....pri teh letih nemoreš osnovnih stvari delat ....faaaaak po 14 doma preživelih dnevih me napotijo v dolenjske toplice na rehabilitacijo..... huh tam se je začelo najbolj grozno in mukotrpno delo v mojem življenju......POSTAVLJANJE NAZAJ NA NOGE...... vsak dan imam do 8 fizioterapij......vsi so prijazni sam moje noge ne....vse me boli,imam občutek da mi bojo noge odpadle .....kriza......ne mine dan da vsaj dvakrat ne jočem in se sprašujem zakaj je življenje tako kruto..... pride dan ko prvič smem stopiti na svoje noge.....huh celo noč pred tem ne spim.....nemorem....navdušenje in vse ostalo.....zjutraj se zbudim.....opravim s fizioterapijami in okrog 10 pridejo 3 fizioterapevtke z hojco (to je tista zadeva ki jo stari ljudje potiskajo pred sabo).....one pripravljene da shodim jst vsebolj dvomim vase...... pripravljam se kot bolha srat.....probam vstat.....negre.....sam na rit me vleče...mišice čist artrofirane....negre in negre......zlomim se jočem kot dž.....izgubljam upanje da bom še kdaj shodu......ob meni je vedno PETRA.....Brunerjeva...dela gor v toplicah....drgač črnomaljka....ona je res videla moje prve korake in me vedno spodbujala...me bodrila....tolažla.....brisala solze...dobesedno....Petra hvala ti....ful.smrk smrk po 4 tednih v toplicah naredim prve pametne korake.....tam okol 20 jih je blo...s hojco....znoj teče z mene....ne me jebat....včasih sm preteku 6 kilometrov dnevno...danes nemorem narediti 20 korakov.....hodniki v toplicah so neskončno dolgi.....ampak trmast kot bik pozabim na bolečine in na vse slabe stvari......počasi grem naprej.... prvič po dolgem času sedim na straniščni školjki,pa še to sta me mogle dve sestre zvlečt gor.....lulam še vedno v račko.....saj sm še vedno na vozičku...... po 6 tednih zdravilišča me odpustijo domov......hoja z berglami je še vedno misija nemogoče.....desna noga iztegnjena......huh na začetku še vedno ampak gre na bolje.......sama misel na vse me spravlja v jok in bedo.... doma preživim slaba 2 tedna....nato rehabilitacijo nadaljujem v centru za rehabilitacijo soča v ljubljani..... ustanova kjer vidiš kaj ti pomeni življenje.....ko sem prišel gor sm spoznal da sm vbistvu med vsemi jst še najmanj bogi.......ljudje brez roke,brez obeh,brez nog,duševno moteni,.....stari,mladi...otroci...ojoj....zakaj..- ....zakaj je to tako kruto okoli nas? spoznam veliko prijateljev......žrtve prometnih nesreč,padcev,kapi......šokira me to da so to vse ljudje ki so mladi,zelo mladi.......od 2 let pa naprej......groza.... začenjam z rehabilitacijo....... dobesedno ne poznajo milosti......ne vejo kaj pomeni nemorem,neznam,nebom.........boli me......tega tam ni......po enem tednu že stojim na berglah......poudarek je na stojim.....dan za dnem naredim korak več na poti do uspeha...........čez vikend sm doma.....čez tedn terapije,bazen,fitness.....vse da pridem k sebi......po 4 tednih že hodim...faaaaaaaak....hodim.......z berglami....na kratke razdalje.....maximalno dve razdalje hodnika......huh že to je dosti..... tedni minevajo jst pa sm vse boljši.....wauuuuuuu tud lulam že lahko stoje......lahko grem normalno na wc......lahk spim na trebuhu...na boku......moje stanje se izboljšuje.... po 9 tednih v soči me odpustijo domov....... hodim brez problema sicer z berglami ampak glede na poškodbe sm srečen da vsaj to lahko in da nism priklenjen na voziček saj ko včasih razmišljam če bi bil primoran ostati na vozičku bi raje izbral smrt....... zdj sm doma že 2 meseca.....zame več ni ovir.....hodim.....še vedno z berglami.....stopnice mi ne delajo težav......edino avta še nemorem vozit ker še čakam na upam da zadnjo 11 operacijo v decembru....ja prav ste prebrali 11.....viličarja pa že veselo furam pa vsi me kurcajo da prehitro hodim....to morm nadoknadit za vse nazaj preležano in presedeno... bolečin ne čutim...tudi ko se vreme menja ne...in to mi je všeč...naj tako ostane.......... to bi blo skoraj vse kar se moje življenske izkušnje tiče....... mejte se radi,cenite to kar vam je dano..... pa v edite da nebi nikomur privošču tega kar se je zgodilo meni...niti najhujšemu sovražniku ne.. Na sliki manjka celoten Akrapovič in karbonski rezervoar: Mesto nesreče:tablo sem falil za slabih 15cm: Ostanki motorja: Na kraju nesreče:

Odlično napisano. Sicer zelo žalostno, ampak se vidi, da je bilo pisano od srca. Take zgodbe se me vedno dotaknejo - mogoče zaradi tega, ker sem se par let tudi jaz spet učil vseh osnovnih stvari, od govorjenja naprej . Sicer ne zaradi poškodbe, ampak vseeno lahko rečem, da te razumem. Veseli me, da nisi izgubil volje, da kljub vsem ogromnim preprekam vztrajaš in da se poškodbe celijo in da se počasi a zanesljivo vračaš v "normalo". Hvala ti, ker si to izkušnjo delil z nami in upam in verjamem, da bo kmalu vse spet dobro. Srečno!

hvala vsem za lepe želje in za vse vzpodbudne besede. vglavnem ja želel sem to deliti z vami kot opozorilo in v premislek kako ranljivi smo lahko in kako hitro se ti lahko življenje obrne okoli v trenutku ko najman pričakuješ.... bi pa omenil še nekaj. tisto popoldne ko sem imel nesrečo je bilo z mano nekaj prijateljev motoristov ki so mi pomagali po svojih najboljših močeh.poleg se je pa pripeljal tudi mlad par s peđojem ki sem jima bil iz srca hvaležen,za vse kar sta takrat naredila zame,mi pomagala,mi dala odejo,da sem gor naslonil glavo,punca me je držala za roko in me bodrila da bo vse v redu,celo plastenko vode sta od nekje vzela,da sem lahko splahoval usta,saj mi piti zaradi predvidenih poškodb niso dovolili....mene so nato naložili v rešilca,odpeljali,onadva sta pa tudi šla svojo pot naprej... velikokrat sem premišljeval o tem skrivnostnem paru,saj sem bil stoodstotno pri zavesti in se spomnem praktično vsega.....želel sem si ju spoznati,saj mi je to zelo veliko pomenilo,da sta takrat naredila vse kar je bilo v njuni moči.... po prošnji v medijih,od ust do ust,nekaj zavrtenih telefonih,sta se včeraj 28.4.2010 Tadej Bartolj in njegova punca oglasila pri meni doma....neizmerno sem ju bil vesel,in preden smo se slišali po telefonu sem najprej se pošteno zjokal,saj sem se do potankosti spomnil puncinega glasu....ki je bil identičen tistemu takrat na kraju nesreče ko me je držala za roko in bodrila da bo vse v redu in da reševalci že prihajajo.... Vglavnem vesel sem da obstajata,da sta naredila takrat to kar sta in da bomo od sedaj naprej lahko rečem prijatelji. sta pa tudi motorista,prihajata iz Mirne in vozita yamaho R6 2002 letnik. mislim pa da Tadej tudi spremlja ta forum tako,da mu še tukaj rečem iskrena hvala za vse.res vse. kar se pa tiče prihodnosti in tega kar je nekdo vprašal če že razmišljam kaj o naslednjem motorju.... kot sem že napisal me trenutno nič ne vleče v to smer,saj imam trenutno bolj pomembne stvari še za opravit.predvsem glede zdravja. je pa res,da mi je zelo všeč novi ducati 1098,Ktm rc8 ali pa nov bmwjev litrski stroj rr...... ampak to so oblaki.....

Hvala, ker si z nami delil to zelo grenko izkušnjo. Želim ti, da se čim prej pozdraviš. Na žalost, to izkušnjo ne bodo prebrali tisti, ki se nikakor nočejo umirit na cesti. Hvala!

tukaj je pa še dokaz,kako nesreča,bolnišnica in nato obiskovanje fitnesa spremenijo človeka: Leta 2006 z zajetnimi 128 kilogrami: Nato sem se odločil za spremembo videza in s pomočjo atletike in fitnesa prišel v 7 mesecih na 90 kilogramov.po nesreči sem nato dobesedno shiral na 75 kilogramov (imam 197 cm) ampak s trdo voljo spet prišel nazaj na 90 katere ohranjam še danes.

kaka gonja proti organizatorju? tja greš na lastno odgovornost..podpišeš papir da organizatorja ali lastnika piste ne boš tožil za stvari ki se ti lahko zgodijo.. lahko si pa želim, da bi tudi na takih dogodkih naredili malo več selekcije.. nikakor ne sodi vsak na dirko.. sploh so razbeljene glave "na tem bremzanju te bom pa stisnu" nevarne.. in napaka-neljubi dogodek-nesreča-bedarija (karkoli že) se je zgodila v tisti počasni skupini.. mene ne skrbijo @crusty in podobni.. bolj me skrbi da bi me kdo od zadaj nasadil.. saj vemo vsi, da gre od 0-250 brez problema..ustavit oziroma zmanjšat na pravo brzino je pa bistveno večji problem.. "segrete glave"..to je problem..

Ta pretresljiv zapis bi morali dati pod sticky in (z odobritvijo avtorja, seveda) pod obvezno branje slehernemu novemu clanu MS. S cmokom v grlu sem izpoved prebral dvakrat in vse spostovanje tvojemu pogumu ter odlocenosti!

Ti si vozu?? Nism te zasledil......pa saj je blo res morje šoferjev....

ja prav imate nedolgo nazaj je bila zgodba omenjena v dolenjskem listu. drugače se pa mesto nesreče nahaja z novomeške strani,tik pod vrhom prelaza Vahta. drugače pa ja, Teko in ostali mi še danes stojijo ob strani,me vzpodbujajo in bodrijo.res pravi prijatelji... Volja do motorja......hmmmmmmmmmm...nevem kaj bi rekel... še vedno mi gredo kocine po konci ko slišim zvok motorja,obožujem njihovo bližino in vonj po benzinu.....ampak v teh 2 letih po nesreči še nisem zbral dovolj poguma,da bi se vsaj usedel na motor (še en je v garaži)....vsak dan sem obkrožen z njimi,še vedno v isti družbi posedamo ob motorjjih,hodimo na Grobnik,ampak nekaj me bremza,kot je nekdo zapisal tisto o duši in razumu......nikoli pa neveš,mogoče pa čez par let kupim novo zverino....ampak sedaj imam druge želje,prioritete,vsaj kar se zdravja tiče in tega da bom enkrat zopet "normalen"..... sem pa sedaj kupil novo kolo in s tem nekako pomagam celjenju in rehabilitiranju artrofičnim mišicam...in ja kar dobro mi gre....ponosen nase in hkrati vedno znova vržem rokavico tistim,ki so napovedovali,da nikoli več nebom stal na svojih nogah:):)

Berem - pa berem - pa podoživljam - in ugotavljam, da sem imel od tebe navkjub vsemu, veliko več presnete sreče! Drži se dečko!! Ti že veš, koliko je vredno zemeljsko življenje!

Na mashinin odgovor najprej napišeš "ne", nato pa sam v postu zapises, da je kriva neizkušenost (in potrdiš mashinin odgovor)...a ni neizkusenost = amaterstvo? Če bi bil izkusen bi bil profi. Drugace pa, upam da se ne boste mrhovinarji sedaj razpisali in zaceli pametovat, kaj je kdo kriv in kdo je kaj narobe naredu itd. Zgodilo se je, samo voznik zna zakaj. Bodite tolko fer pa ne ugibajte v tri dni in ga po nepotrebnem obtožujte, že tako ima dovolj skrbi v tem trenutku. Če bi radi izpadli carji na njegov račun, mu raje ponudite pomoč, mu bo bolj koristilo. Zna se, da se to lahko zgodi na taki prireditvi, in žal se je tokrat tako tragično razpletlo.

ni res.. boljših od slovenskih rossijev ni bilo in ne bo nikoli..

hehe viličar ja.,.... nemoreš verjet kako je,ko si celo življenje v pogonu,vsak dan presediš v kamionu,prevoziš na stotine kilometrov,delaš,vesel,razgiban,v pogonu,pol se pa vse ustavi.....dobesedno....in ja ko sem po letu in pol znova sedel v viličarja v domačem podjetju in naložil kamion,sem bil vesel,kot otrok ko dobi igračko....vedel sem da živim in da zame več ni ovir<:) od takrat zajemam življenje z veliko žlico in polno mero optimizma in poguma....

Mene imajo pa kr na piki, ali pa sem tako zanimiv. Včeraj so me spet ustavli. Tokrat mi je hodilo samo po glavi izkušnja moto-riderja. ko je malenkost prekoraču v naselju...itak vedno upočasnim v naseljih, mislim, da so bile to Bločice, je bil en klanček navzdol pa je šlo do enih 60km/h, ko zagledam na koncu ravnice kako me cilja z radarjem. glih malčćek sem še pribremzal...niti mi ni blo potrebno počakat, da mi nakaže da se ustavim, sem že znal kaj bo...in res Z malo nasmeška sem ga takoj vprašal, ali sem šou kej prehitro? Bil je en mlad policist, pa mi takoj odvrne "ma ne ne, je blo vredu, samo kontrola pormeta..." , huh, takoj mi je odleglo Pol sva malo poklepetala, tudi on je sam motorist (sicer ne letečman) in je tudi sam želel it na grobnik, ampak ironično dejal da so pač drugi plani na ta dan..ker je bil lep topel dan sem še malo pihal...pretresla ga je novica, da je bla že ena žrtev pri dvoru ta dan, za druge nesreče se še ni znalo takrat. Zaželela sva si srečno pot in lep dan še naprej in to je bilo to. Ne vem za vas, ampak do sedaj so bile moje izkušnje s policisti, kadar so me na motorju ustavli vedno podobne in zmeraj fer. Slabše izkušnje imam z avtom, če me z avtom ustavijo me vedno grdo pogledajo, najbrž mislijo da sem naduvan čefur, ker vozim črn avto (čeprav ni ne audi ne bmw ) Kar se pa pozdravljanja tiče, pa pozdravim čisto vsakega motorista, ki ga lahko. Če je pač nerodna situacija se raje koncentriram na cesto, ampak če lahko, se mi to zdi fajn, da si zaželimo varno vožnjo in da imamo občutek, da smo med seboj povezani. Vsaj jst to doživljam, pa dami33 vidim da tudi. Enako se kolesarji med seboj pozdravljamo (tisti v "bojni" opremi). Bodimo solidarni, pa bo svet lepši. (evo, ene izjeme pa so res, če naletim na kako kamikazo, ki res pretirava ali se vede nevarno na cesti, kot naprimer krosovci, ki so mimo mene vozli po zadnji...takih pa res ne bom pozdravu, da si ne bi mislili da podpiram njihovo početje, in da se mi zdijo carji...taki si samo fakiča zaslužijo (čeprav se vzdržim, pa bi bilo morda bolje če se ne bi) )

Dragi naš Spidy,vsi smo s tabo in vsi delamo neumnosti,ampak vse se oprošča.Tako,da okrevaj čim prej in upamo,da te spet vidimo kmalu na tvojem dirkališču,ki ti je tako všeč.Zmaži se,vsi smo s tabo.Srečno,dečko!!!!

Supercorse so se na sončku pri 25 stopinjah in skoraj praznem Marofu, napumpane 2.3 spredaj in 2.5 zadaj, obnesle super. V primerjavi s QRR bolj lepo padejo v ovinek, hitreje gre iz enega v drugega in omogočajo precej več nagiba in pospeševanja, ne da bi kar koli dričalo. Zjutraj sva uporabila grelce, potem pa sva vozila en za drugim, tako da ni bilo potrebe. Guma je bila dovolj topla, ampak čisto nič pocasta in ni kazala nobenih znakov pregrevanja, obraba pa zelo enakomerna. Edino pri pospeševanju je treslo balanco- nisem se še imela časa poigrat z vzmetenjem. Malo manj super pa se je obnesel moj dobri stari Bacek, saj je pri 1.16. začelo drsat vse od tačk do auspuha. In ker se nisem dala tudi potem, ko mi je dvakrat že pošteno prestavilo zadnje kolo zaradi auspuha (sem si mislila, ok, pač v desno bolj počasi) je končno na "skakalnici" v hitrem delu tudi levo tačko oreng zapelo in pri tem nagibu sem se lepo oddrslala dalje po boku s piste v frišno pokošeno travo , in za dobrih 15m zgrešila strica ki jo je, seveda, med našo uporabo piste, veselo kosil po izletnih conah :trance_33_sleep: . Zlomljen clipon in podrajsano-strgan leder, moja slaba volja, in pokvarjen dan še za Igorrja so bili edini resen rezultat mojega idiotizma, ampak bom preživela, se nekaj naučila itd. Uglavnem, išče se nova Žvauca za preganjanje po pisti, da bom lahko mojega veterana upokojila, preden si bova še kaj resnega naredila s tem "divjanjem" P.S. Še enkrat ponovim nasvet Suzukija: ne se umikat hitrejšim na pisti, peljat je treba svojo linijo (bi bilo kmal spet eno bližnje srečanje, ko je nekdo slišal hitrejšega zadaj, zabremzal in se hotel umakniti točno tja, kjer ga je hitrejši tisti trenutek že prehiteval ) Enih 100km sva uspela zvozit, mogoče foto mojster še kako fotko prilepi.:yes:

Rezultati treningov in dirk so na voljo na carman-motosport.si Do jutri zjutraj bo na tej povezavi tudi okoli 1600 fotografij iz dogodka.

Ekipa S2-INVEST RACING TEAM

S strahom sem odprla tale post saj sem že po naslovu čutila, da se za za njim skriva huda in žalostana zgodba. Ob branju so mi in mi še tečejo solze moje misli pa se konstantno vračajo par let nazaj, ko se je podoben dogodek z supersport motorjem zgodil tudi mojemu fantu in to pred mojimi očmi tudi mjegovo stanje je bilo katastrofalno imel je več možganskih krvavitev in poškodovane centre za govor, spomin in čustva, preluknjana pljuča, zlomljeno ključnico,............... za njega pravzaprav ni bilo nekega upanja, da bo sploh preživel saj je bila glava katastrofalno poškodovana. Pa se je zgodil velik čudež in je preživel pa še več kot to ponovno se je rodil saj so mu po prebujanju iz umetne kome možgani delovali normalno....... le nesreče se ni spominjal. Po nekaj letnem obdobju brez motorja je začela biti želja po ponovnem motorju vedno močnejša (žal sva oba ljubitelja cestnih motorjev in športnih avtomobilov) tako je lani k naši hiši za začetek prišel maxi skuter vendar pa je po torkovem obisku Grobnika prišla tudi velika želja po čim bolj konkretnem tukaj pa se začne dilema, ko srce pravi da razume pa ne........ ker pametnega epiloga ni lahko le z gotovostjo trdim, da je te vrste ljubezen pravo prekletstvo.... Damjan želim ti čimprejšnje dokončno okrevanje pa ne obupaj vidiš tudi čudeži se dogajajo......

pa dej ti gon . . . . . samo 60 . . . . v klanc gor!!! :naughty:

Hola, še malo slikc...

Hola, kot je že tekla debata tule, včeraj je bil zelo črn motodan, na pisti in cesti, sem bil kar zamorjen ko sem prišel domov, sploh nisem šel na forum... no danes sem se že malo skuliral (tudi vožnjica do Grobnika na Štajerski pokal je malo pomagala ) tko da evo nekaj slikc s še enega odlično organiziranega SloDneva, Gašper

Noben ampak čist noben se pa ne vpraša če je dirkališče grobnik sploh še varno. Če mene vprašaš se ta nesreča nebi zgodila če bi bilo na tistem ovinku pol metra peska po celem ovinku za šikano. In ja dobri ste fantje da se sploh upate vozit po tako zanikrnem dirkališču. Prav to me je najbolj odvračalo od tega da bi sploh probal peljat, ko sem še imel primeren motor. Tko da za vprašat se je če je s strani "lastnika dirkališča", vse OK. Moje mnenje je da je to daleč od OK.

Evo še par mojih slikc

Zaradi dobre odzivnosti akcije MOTORISTI ZA OTROKE v letih 2008 in 2009, je tudi letos že v teku akcija MOTORISTI ZA OTROKE 2010 in sicer kot Windowsi, z razširjeno različico po kateri, poleg igrač zbiramo še učno opremo, šolske pripomočke in obleke za otroke. Zbrane zadeve bomo razdelili, skladno s potrebami v šolo za otroke s posebnimi potrebami, varne hiše, socialne centre in rdeči križ. Skladno s trenutnimi razmerami v Sloveniji je potreb po tovrstnih zadevah iz dneva v dan več, zato je letošnja akcija morda še bolj pomembna kot zadnji dve. Akcija Motoristi za otroke 2010 se zaključi na gradu Ponoviče pri Litiji 6.6.2010 na motorističnem zboru Gremium MC Ljubljana westside. Pozivamo klube in motoriste posameznike, da prispevajo igrače in ostalo po svojih potrebah. Na letaku je kontaktni telefon(če je le mogoče kličite po 15h) in tudi če zbranih igrač ne morete pripeljati v Litijo bomo organizirali prevzem v vaši okolici. V letih 2008 in 2009 se je vključilo veliko število slovenskih klubov in vsako leto smo zbrali par kubičnih metrov najrazličnejših igrač s katerimi smo razveselili številne otroke in tudi MOTOSVET je bil prisoten ob podelitvi dela le teh v OŠ Litija - Podružnica za otroke s posebnimi potrebami! Včasih je potrebno tako malo, da na otroški obraz pritegnemo nasmeh! Hvala za sodelovanje že vnaprej!

Alooooo segreta glava kdo pa daje krivdo organizatorju očitno so pravila oziroma kdo je in kdo ni sposoben it na pisto se odloča z € če plačam delam kar hočem mislim da ni tako vsaj moje mnenje je tako določena pravila se morajo dodat v taka organizirana srečanja oziroma tekmovanja če ne bo vsako leto hujše .če pa denar prevlada razum pa potem imajo tako kot imajo . Upam da z tako izkušnjo kot jo je imel letos in organizator in tekmovalec bo drugo leto poskrbljeno za bolje.

sam še tega se manka da bo kdo organizatorja krivil,je pa en folk res dost pr.....Jest sm na reliju usekal ven,a naj tožim organizatorja ka sm prgonu na pesk al kva.Če greš na dirko se moraš zavedat plusou in minusov,in verjemte mi v avtu maš sovoznika ka si tud odgovoren zanj,sam če boš na vse to razmišlau je bolš za šank pa čik mpa pir mpa pametn bit.sam svaka čast čarmanu in compani de zrihtajo take stvari.pa lep dan

Fantje tle ni kriv ne organizator, ne sama proga. Kriva je neizkušenost nekaterih voznikov ki precenijo svoje sposobnosti na dirkališču. Tle ma organizator mojo podporo, saj vsako leto naredi da se motorist sprosti na stezi in ne na cesti. Druga pesem je, kolk ma tak motorist v glavi, koliko je sposoben. Seveda, adrenalin naredi svoje. Če se Čarman umakne, bodo spet očitki, ja sej ni nobenga ki bi meu jajca organizirat vseslovensko moto druženje na stezi. Kot so nekateri pluval po Verbiču. Ampak ko se je on umaknil, je blo konec z dirkami v sloveniji. Tko da vsak ko gre na stezo mora pač prevzeti svoj riziko, kot ga prevzame, ko se z motorjem zapelje na cesto. Tu nebi obsojal nikogar, to je dirkališče. Obsoja se lahko le vsak sam če ve, da je pač na neki meji pretiraval. Naj se le vsi pocajtajo! Držim pesti!

Ne moreš ravo enačit neizkušenost in amaterstvo ... Amater ima lahko celo več izkušenj in je boljši kot profi; amater pomeni nekdo, ki to dela za svojo dušo na neprofitni bazi (ala hobi), profiju je to služba in tudi ni nujno da v tem uživa ... seveda je pa ponavadi tako, da so profiji bolj izkušeni, saj določeno stvar rutinsko opravljajo tako rekoč vsak dan in od tod hitreje bogatijo svoje izkušnje ...

Damchy, iz srca ti želim čim prejšnje okrevanje!

omg , folk je čist u pizdi

Debilno.

Kar se mene tiče ni tole ravn point zgodbe (ki je btw res dobro napisana), ker dejansko se je tipu zgodilo neki, kar se dejansko lahko zgodi vsakemu motoristu, ki uživa v dinamiki vožnje z motorjem. Konc koncev mislim da je večina motoristov, ki jim motor dvigne utrip in pričara nasmeh, imela kdaj motor v malo globjem naklonu. In ko voziš tako se ti taka stvar kaj hitro lahko zgodi. Zadeva je malo v premislek ljudem, ki se vozijo in opozorilo kake so lahko posledice. Tistim ki niso povsem zihr ... da dajo stvari mal na tehtnico ..... Da bi se kdo kdo spametoval zaradi tega pa dvomim, budale so budale ........ motoristi po duši pa ponavadi vedo kak je rizik, sploh kak tak ki se je že valjal po tleh..... Damch tebi pa želim dobro okrevanje še naprej... uf pa zmer se ob takih zadevah spomnim na Klajbo... upam da se je pri njemu premaknilo kaj naprej z njegovo nesrečno roko.

Pa res... Sami amaterji: http://www.youtube.com/watch?v=XSQABXPtFIA http://www.youtube.com/watch?v=lCCsKYRRu5o ... D.

Kapo dol, da si preživel in boš normalno zaživel po taki hudi nesreči in da si bil pripravljen to izkušnjo delit z nami! Upam, da bo tudi kdo od "kamikaz" ki jih vsak dan srečujemo na cesti prebral tole zgodbo in naslednjič preden bo brezglavo divjal po cesti premislil ali je vredno :trance_33_sleep: glede na to, da Tekota poznam pa verjamem, da ti opore in pomoči prijateljev ni manjkalo in prav je tako lp

pomoje je dovoljeno, saj prispevaš svoji varnosti v primeru, če slučajno letalo pade, kajne

ti bom za RD kupil bodyarm

Ob branju tega se spomnim tistih občutkov tik pred mojim padcem, ki jih težko opišeš kaj ti takrat možgani premdelajo v zelo kratkem času.Ko sem dojel da ni več rešitve in grem na tla takrat sem začutil tisti primarni strah za svoje življenje. Samo sreči se lahko zahvalim da sem zletu s ceste na ravnino in se ustavil pred gozdom ter ostal cel razen bolecin po telesu in rajs po plastiki.

....:grim mukotrpen posel, če hočeš delat vse tako kot se mora...jp.

uf,ob zgornjem tekstu sem komaj zadrzevala solze vsa cast za tako voljo in trmo... sama sem mela samo 2 meseca nepremicno desno nogo pa sem misla, da bo konec sveta..pa ni primerjave s tem,kar se je tebi zgodilo..res je najhuje, ko ne mores opravljat osnovnih funkcij in morajo skrbet zate, kot za dojencka...in ko gres prvic po stopnicah, uf, cista zmaga zanimivo je, kako v takih primerih cenimo stvari, ki jim drugace sploh ne posvecamo pozornosti... upam, da bo vse ok in bos kmalu spet na motorju (ce je se volja)..drugace pa hvala ker si to izkusnjo delil z nami...vcasih rabimo kaj takega, da se mal umirimo srecno tudi tebi

Avtošola Brulc, prosi, če lahko delaš pri inštruktorju Žganjarju. Za moje pojme najboljši.

Bizarno. Kdo od tu?

No Maja, kar povej jim kolk si jih že ustavla zarad pozdrava oz. dvignjene roke .)

Itak, to smo te namenoma ignoriral ampak se te sploh nismo mogl znebit. Za prizadevnost si dobila prvo nagrado in sicer 2x sok Pingo al kaj je že blo!! Kar pa se tiče jakn in ostalega pa je nam blo tolk nerodno, saj veš, hmm, ne vem kak bi povedu kaj se nardi, če žensko fejst zebe .

Dej mi povej kaj je fora snemat reševalce na delu, kaj a smo res vsi taki lovci na senzacije al kako. Sam sem pri šestnajstih nemočen ležal, ko so se reševalci ukvarjali z mano in najbolj se spomnim kako bedno sem se počutil, ko me je ves folk buljil tam in sem jim bil senzacija dneva. V glavnem dragi Virko men se zdiš en idiot

face bi bli, če bi se na vroče mašine svoje poscali ...

Živel dan upora proti:l_01: nacistom, fašistom, domobrancem, belogardistom,:l_01:ustašem in četnikom. Živeli partizani s Titom na čelu v naših srcih.

Včeraj sem ga pripeljal domov. Prvi vtis navdušejoče. Se mu kr pozna nekaj več ccm in KM. Zvok tudi precej drugačen. Je zelo lepo vodljiv. Ima več treslajev kot 750. Zadek mu moram porihtat, pa bo v nulo. Jutri dobim homologacijo potem, pa registrirat. Pa še ena slika. L.p.