Dvorana slavnih

POTOPIS S HONDO VTR V EGIPT in NAZAJ UVOD Želja, da se z motorjem zapeljem v Egipt, je že zelo stara. Omejitve, ki jih je imela ta država in pomanjkanje časa, pa sta bila dolgo glavni vzrok, da do tega ni prišlo. Vstop preko Turčije, Sirije in Jordanije je prav tako predstavljal velik administrativni in logistični problem, Libija pa še denarni. Ker iz Evrope ni bilo trajektnih povezav, sem misel na to potovanje počasi opustil. Kot turistični paket pa tudi nisem hotel potovati v to krasno deželo, saj tako zbledi ves čar takšnega potovanja. Spomladi 2010 sem čisto slučajno našel ladjo, ki je začela vozit iz Benetk v Aleksandrijo. To sem iskal že pred leti, pa takrat ni bilo še ničesar. Po prvem navdušenju pa takoj prvo razočaranje, ladja vozi namreč preko Sirije, tako da potovanje dol traja kar 4 (štiri) dni. Pa tudi cena ni bila od muh. 1.143 eur za povratno karto za dve osebi in motor. Ker potujeva sama je to optimalna rešitev, za večje skupine pa je možna delitev kabine za 4 osebe in je vožnja takoj cenejša (850 eur za 2 osebi in motor). V začetku septembra je padla odločitev, greva kar bo pa bo. PRIPRAVE Informacije sem zbiral s pomočjo egipčanskega predstavništva v Ljubljani, s pomočjo agencij in interneta. Egipt se je ravno v zadnjih letih bolj odprl za motorizirane popotnike. Raznih omejitev, ki naj bi še vedno veljale, v praksi skoraj ni več. Krasno. Karte za ladjo sem kupil v Sun Holidays v Celju. Malo je trajalo, saj sva bila zanje izjemen primer. Vključno z zavarovanjem sem plačal 1.212 eur Zdravstveno zavarovanje pri Vzajemni je stalo 30 eur. MOTOR IN OPREMA Honda VTR 1000 F ni primerna za takšno potovanje. 99 % motoristov ga ne bi nikoli izbralo za tja dol. Takšne stvari pa me nikoli niso odvrnile od cilja, zato sem motor malo obdelal. Superbike krmilo, stranske torbe, pa še torba za na topkejs, kevlar zaščita vilic in rezervni kanister. To je to. Motor pa je tako ali tako robusten, nima elektronike, kar je zelo pomirjujoče. Obvezna oprema je mela še spray za verigo, svečke, žarnice in profi pribor za krpanje gum. V Egiptu razen spreja nisem rabil ničesar. Sreča pač. Za navigacijo sem uporabil kar Nokio E 72, ki sem jo prej naložil z brezplačnimi kartami Italije in Egipta. S torbico za navigacijo sem jo pritrdil na krmilo. Vprašal sem še pri predstavništvu Nokie v Ljubljani ali bo zadeva delovala v Egiptu in so mi rekli da bo. In tudi je. Pri AMZS šempeter sem kupil mednarodno vozniško dovoljenje (24 eur), po carnet pa sem moral na centralo v Ljubljano na Dunajski. Čakati je bilo treba en teden, stal pa je 148 eur. Pa še moja boljša polovica je morala dati notarsko overjeno poroštveno izjavo, ki je stala dodatnih 16 eur. ODHOD Končno je prišel dan odhoda četrtek 30.september. V Margheri pri Benetkah sva morala biti že ob 10 h, ko se začne "Chek in" in traja do 12.ure. Potem ni več možno priti na ladjo. Gužve ni bilo, bili so v glavnem avanturisti iz Nemčije, Italije in Francije s svojimi terenci, ter nekaj Sirijcev. Za vpis rabiš potni list, potrdilo o plačilu in carnet. Potem sledi čakanje v koloni, ki je trajalo kakšno uro. Nato vožnja v koloni do italijanskih policistov in carinikov, ki so nama pregledali le dokumente in vprašali za denar. Znesek gotovine je namreč omejen. Nato še kontrola kart ob vstopu v ladjo in vožnja noter. Za motorje je pripravljen poseben prostor, ograjen z ležečimi verigami, na katere so mi s "španerji" privezali motor. Ostal sem še toliko, da sem mornarju svetoval, kje na motorju naj ga priveže. Ziher je ziher. Ladja je odplula ob 16.uri. Na ladji je ena restavracija, bar in duty free. Drugih trgovin ni, kar je škoda, saj duty free nudi le spominke iz benetk in malo italijanskih alko- holnih pijač. Ni bilo viskija, ki sem ga nameraval kupiti, niti ni bilo možno dobiti hrane ali sladkarij (razen smartis-ov). Imela sva hrano za 2 dni, nekaj posušenega sadja, jabolka in podobno. Vodo sva morala kupovati v baru, ker druge možnosti ni. Obrok stane od cca 11 do 14 eur po osebi. Ladja je drugače lepo urejena, čista in v odličnem stanju, kar ni čudno saj je še skoraj nova. Plovba dol je bila mirna, na rahlo pozibavanje se kmalu navadiš, tako da nobeden od naju ni imel problemov. V petek smo imeli vajo iz varnosti, ki je bila dobrodošla popestritev, v soboto pa so nas povabili na komandni most, ki je vrhunsko opremljen (radar, GPS…). V nedeljo dopoldan smo prispeli v Tartous v Sirijo, kjer smo bili do 20. ure zvečer. Pristanišče je zelo zastraženo, zraven je zasidrana sirska vojaška flota. Ko sva veselo fotografirala, je k nama pritekel nek sirski potnik in začel pojasnjevati, da je fotografiranje prepovedano in da te lahko celo zaprejo. Ko so ga ostali Sirijci začeli umirjati, mi je bilo jasno, da verjetno pretirava. Sva pa vseeno manj slikala. PRIHOD V ALEXANDRIJO V ponedeljek smo prispeli v Alexadrijo, ki od daleč izgleda res krasno. Med vožnjo v pristanišče ti dajo misliti ladijske razbitine na vhodu, čudovi- ta palača v pristanišču pa hitro spremeni razpoloženje. In potem se začne procedura. Na ladjo pridejo najprej policaji in pristaniški uradniki, ki pre- verijo seznam potnikov. Nato so nas posamezno klicali v restavracijo, kjer so si Egipčani uredili svoj urad. Dobiš vizo, ki stane 15 US dolarjev. Tu spoznaš uradni in neuradni del. Ker sem imel le evre sem plačal za dve vizi 30 eur in dobil nazaj 2. Ostalo je provizija. Drugič bom pa za nalašč mel dolarje. Po kakšni uri zmede smo dobili potne liste in se lahko izkrcali z ladje. Potem se začene drugi, daljši del. Vsa vozila so postavili v kolono, ki mora nato slediti policaju na Yamahi Fj 1300. Odpeljejo te na drug del pristanišča, kjer so carina in uradi. Izpolniti moraš nek obrazec, vzamejo potne liste, vozniško in carnet. Po kakšni uri te pokličejo noter in tam zamenjaš 100 eurov v 700 EGP. Tečaj je kar 12% slabši od uradnega, jasno zakaj. Druge možnosti tako ali tako nimaš. Plačaš dovoljenje za uvoz vozila 500 EGP in registracijo 200 EGP, ali pa ravno obratno. Saj ne vem več. Vse skupaj traja še kakšni dve uri. Vmes so imeli molitev. Med čakanjem so cariniki opravili še pregled prtljage. Pri motoristih na srečo ne komplicirajo, moraš pa vseeno vsaj odpret torbe. Ob osmih zvečer smo končno dobili tablice, ki so pravzaprav prebarvan kos zveriženega "pleha" popisan ročno z arabsko pisavo. Pa nobenih lukenj nimajo. Ker z mojim izvijačem nisem bil kos debeli pločevini, sem zaprosil za pomoč Francoza v terencu, ki je imel verjetno vso delavnico s seboj. Nato so nas zopet vse skupaj v koloni odpeljali do vhoda v pristanišče, policaju sem dal listek, ki sem ga prej dobil in potem so me končno spustili ven. ALEXANDRIJA - KAIRO Nastavil sem si navigacijo, ker sva morala še isti dan priti do Kaira, kjer sva rezervirala hotel. Čakalo naju je 220 nočnih kilometrov. Vožnja skozi Alexandrijo je bila pravi prometni šok. Ceste ves čas in vsepovsod prečkajo domačini, avtomobili so me prehitevali levo in desno, vprege z oslički niso nobena redkost. Aleksandrija je vsekakor zelo pestro in živahno mesto. Krenila sva na "desert road Alexandria - Kairo" in vmes še tankala na prvi bencinski. Pri plačevanju se mi je kar smejalo, bencin stane 1,90 EGP to je cca 0,24 eur (ali 0,27 zaradi slabe prve menjave). Cesta iz dvopasovnice preide v štiripasovnico, vendar to ni avtocesta, kot pri nas. Vozila se vključujejo z leve in desne, občasno jo prečkajo tudi pešci. Najboljše so železniški prehodi, ki jo prečkajo v isti ravnini, zavarovani s cestnimi ovirami, ki jih opaziš šele v zadnjem trenutku. V temi je bilo vse skupaj življensko nevarno, na srečo pa so bila pred mano druga vozila, ki so me pravočasno upočasnila. Po slabih treh urah adrenalinske nočne vožnje sva prispela do premestij Kaira. V Kairu sem imel občutek, da so vsi na cesti, takšna gneča je bila in to ob 23.00 uri. Navigacija me je pripeljala v pravo ulico, ki pa je dolga več kilometrov zato sva vseeno kar nekaj časa iskala hotel. Pa še vprašat sva morala in takoj sva imela kup domačinov ob sebi. Vedno se najde kdo, ki zna vsaj angleško, če ne pa mahaš z rokami. V Kairu sva izbrala hotel Middle east na ulici Malek Feisel st. blizu piramid. Hotel ima fajn restavracijo na strehi, kjer sva ponavadi večerjala. Ima dober razgled, čeprav vidiš pravzaprav samo zgradbe, do koder ti seže pogled. Poleg hotela je menjalnica, kjer so mi evre menjali po tečaju 7,85. Ugotovil sem da se splača imeti gotovino, s kartico je plačevanje dražje. Naslednji dan je sledil obvezen ogled piramid v Gizi, ki so le cca 1,5 km stran od hotela. Ker z motorjem tako ali tako ne moreš noter, sva vzela taksi, ki naju je nato odpeljal še do Saqqare na ogled stopničaste piramide. V Gizi bi radi bili vsi vodiči, vsak bi ti rad kaj prodal, cene so za Egipt zelo visoke, pač posledica masovnega turizma. Vstopnina za piramide je 60 EGP na osebo, enako je v Saqqari, kjer nama je bilo všeč, saj je bolj mirna. V daljavi se je lepo videla rdeča piramida in "upognjena" piramida. Naslednji dan sva si ogledala še muzej v centru mesta. Prodajalka na blagajni me je hotela ogoljufati za 50 EGP (dal 200, nazaj dobil le 30 namesto 80). Ker pa sva bila že prilagojena na tamkajšnje razmere sem takoj reagiral in smo hitro rešili vso zadevo. Muzej je zelo zastražen, kontrolirajo te bolj kot na evropskih letališčih. Policaji na vogalih imajo celo težko oborožitev (mitraljezi). Notri sva pridno na skrivaj slikala, pri Tutankamonu pa se na žalost ni več dalo. Je preveč zastražen. Po muzeju sva se odpravila še na otok sredi Nila v centru mesta. Je zelo lepo urejen, za egipčanske razmere zelo čist. V restavraciji na ladji, zasidrani ob bregu, sva lahko v miru nekaj popila. Razgled na Nil je krasen. Cene pa so tu bistveno višje kot drugje, pravzaprav kar evropske. V Kairu dobiš vtis o prenatrpanosti oziroma prenaseljenosti, pa sva videla le petino mesta. KAIRO - LUXOR V četrtek 7.oktobra sva krenila proti Luxorju. Najprej sva vozila po cesti ob Nilu, a sem po 50 kilometrih ugotovil da ne prideš nikamor, tako po- časi moraš voziti. Cesta je dvopasovnica, zelo obremenjena z lokalnim predmestnim prometom, polna smeti, peska in "ležečih policajev". Zato sva krenila na avtocesto ob levem bregu Nila, ki je pravo olajšanje. Prometa je malo, cesta solidna, razgled na puščavo veličasten. Potrebno pa je paziti, saj je cestišče polno peska, občasno so posamezni odseki deloma zasuti s puščavskim peskom. Prijetno presenečenje je bil motel ob cesti, kjer sva v miru pozajtrkovala, v daljavi se je videla celo Snefrujeva piramida pri Maidum-u. Razsežnost Sahare in neskončne ceste te postavijo na trdna tla, da se zaveš v kakšno pustološčino sva se podala. Neznan teren, kultura in pro- met zahtevajo, da se hitro prilagodiš. Ko se navadiš, pa prevladajo lepe strani takšnega potovanja. Zanimive so policijske kontrolne točke, ki so v začetku na 40-50 kilometrov, proti jugu pa so bolj redke. Policisti so prijazni in se kar niso mogli načuditi, da greva z motorjem tako daleč. Ponavadi ne zahtevajo dokumentov, le enkrat sva jih morala pokazati. Pri vožnji je dobro biti pozoren na pesek na cesti, pa na olje od tovornjakov. Zanimiva dekoracija so raztrgane tovornjakarske gume na bankini po celotni trasi te ceste. Tankal sem na vsaki črpalki, ki sem jo videl, tako ali tako so zelo redke, na jugu pa jih sploh ni. Če bi to vedel že prej, bi lahko zavil s ceste proti Nilu v mesta in tam tankal. Tako pa sem pozno popoldan, pri 250 prevoženih kilometrih od zadnjega tankanja, raje usta- vil pri policijski kontroli in povprašal za naslednjo črpalko. Policaji so se le čudili in mi v arabščini pojasnjevali da jih ni. Rešitev pa se vedno naj- de in prijazni policist na motorju se je z nama odpeljal do bližnje delavnice, kjer mi je tamkajšnji lastnik iz kanistra natočil bencin. Cena je bila poštena, kot bi plačal na črpalki. Mogoče se je pa bal policaja, ki je bil ves čas zraven. Cesta se proti jugu spusti v kanjone, ki so bili dobrodošla popestritev monotone saharske pokrajine. Pa tudi več ovinkov je bilo. Ves čas moraš biti pozoren na voznike, ki ti prihajajo nasproti, ker ovinke radi sekajo in ti pripeljejo po tvoji strani. Vožnjo pač prilagodiš razmeram in voziš drugače kot pri nas. Naletela sva tudi na prevrnjen tovor v ovinku, pa ni bilo problema, ker sem vozil z dovolj rezerve. Cesta je v glavnem v dobrem stanju, vendar se je potrebno ves čas zavedati, da cesta poteka v Sahari. Na to me je opozoril zdrs v ovinku. Na srečo brez posledic. Dobro je biti ves čas skoncentriran na vožnjo. Občasno naletiš tudi na večje luknje v asfaltu, olje, razpoke, kamne ali druge ostanke gumi defektov tovornjakov. Pozno popoldan sva bila le še 150 kilometrov od Luxorja, zato sva sklenila da greva naprej, kljub temu da se bo verjetno prej stemnilo. Mračiti se začne že ob pol šestih, v pol ure pa je že tema. Že pred izhodom z avtoceste, se je poslovila navigacija (prazna baterija), polnilec pa očitno ni deloval. Zato sva vprašala tovornjakarja ob cesti za smer. In tu se je zalomilo. Poslal naju je v napačno smer, nama pa se je zaradi mraka tolk mudilo, da nisva preverila na karti. Tako sva se vozila kakšnih 50 kilometrov po neosvetljenih cestah, skozi getom podobna naselja, po cestah polnih peska, ležečih policajev, prometnem kaosu. Največji problem pa so vozniki, ki se vozijo brez luči in le tu in tam malo poblinkajo, toliko da veš da ti prihajajo nasproti. Povsem v stilu uprabljajo samo dolge luči. Na policijski kontrolni točki sva ponovno povprašla za smer in šele tu sva ugotovila da je Luxor že za nama in da greva proti Aswanu. Kaj češ, obrnila sva in po dobri uri vožnje le prispela v Luxor. Našla sva hotel na desnem bregu Nila, ki je bil ograjen z visoko ograjo in imel tudi svojega policista. Sobe niso bile ravno čiste, pa nama je bilo takrat čisto vseeno. V bistvu pa je imela soba vse od klime do kopalnice. Prijazni lastnik nama je priskrbel pozno večerjo in naenkrat je bilo zopet vse v redu. Cena za hotel je bila 190 EGP za sobo z zajtrkom (24 eur). Hrana je bila tipična egipčanska, po naročilu pa si dobil kar si hotel. Naslednji dan sva dala vse na "off" in nisva šla nikamor, razen pozno popoldan na izlet do Nila. Bazen sva pa imela pri hotelu. Po 950 prašnih kilometrih, ki sva jih prevozila prejšnji dan, je še kako pasal. Rezeiky camp hotel, kjer sva bila, je namenjen tudi kamperjem in motoristom, ki prenočijo v šotorih. Spoznala sva nekaj Angležev in Belgijcev, ki so bili z motorji namenjeni v Južnoafriško republiko. Kasneje so prišli še turisti v predelanem terenskem tovornjaku, ki jim organizirajo izlet v Aswan, Abu Simbel ali celo v Sudan. V soboto sva šla z motorjem na levi breg Nila pogledat tempelj faraonke Hatshepsut. Cesta enkratna, promet zmeren, vožnja užitek. Povzpneš se nad dolino reke in voziš proti skalnatemu robu. Mimogrede še ogled Memnonovih kolosov, ki je zastonj. Vstopnina za tempelj je 30 EGP (3,80 eur) po osebi. Lokacija je veličastna, tempelj prav tako. Pa saj slike vse povedo. Gužve zjutraj ni bilo, pri izhodu, ki je namerno speljan skozi tržnico, pa navalijo trgovci, ki so tu še prav posebno vsiljivi. Pa sva kar bežala skozi in nič kupila. S ceste se lepo vidi Ramzesov tempelj - Ramesseum in ostanki templja v Medinat Habu. Noter pa nisva šla. Tudi dolino kraljev sva izpustila, ker je bilo že prevroče. Nekaj pa mora ostati še za drugič. V nedeljo sva šla v Karnak tempelj, ki je samo 10 minut hoje od hotela. Bila sva zelo zgodaj, kar je vedno dobra odločitev. Vstopnina je bila naj- višja doslej, to je 65 EGP (8,30 eur). Prvi dve uri sva imela mir, ker turistov še ni bilo. Karnak je največji tempelj v Egiptu in vreden ogleda. LUXOR - HURGADA Popoldne sva se morala odločiti, ali greva na jug do Abu Simbla, ki je oddaljen 500 km. Ko sva preračunala čas, ki sva ga imela do odhoda ladje, se časnovno ne bi izšlo, ali pa bi bilo zelo na "knap". Zato sva v ponedeljek krenila proti Hurgadi. Razdalja je samo 300 km, a cesta vodi najprej po krasni zeleni dolini Nila proti Queni, kjer zavije desno v puščavo in nato vodi skozi skalnato gorovje po kanjonih. Je zelo slikovita in še kar v dobrem stanju. Prometa je več, saj po njih vozi poleg tovornjakov veliko avtobusov, polnih turistov namenjenih v Luxor. Na obali rdečega morja sva zapeljala na obalno cesto proti Suezu. Na izvozu proti Hurgadi pa so naju "začopatili" policaji z radarjem. Prvič in zadnjič v Egiptu. Kazen je bila 150 EGP (20 eur). Kdaj že so bile pri nas kazni tako nizke. V stari Jugi, pa raje pustimo nostalgijo. Na listku je bilo seveda vse v arabščini, tak da samo alah in policaj vesta, koliko mi je bilo dejansko zaračunano. V Hurgadi sva se nastanila v hotelu v prvi vrsti ob obali, z lepim razgledom na rdeče morje. Zanimivo, da je hotel stal manj kot v Luxorju in sicer le 160 EGP (dobrih 20 eur). Hotel je bil čist, sobe prav tako, oprema je bila v živih modrih barvah. Garaže ni bilo, pa so mi hoteli prijazni Egipčani motor zapeljati noter k recepciji. Nazadnje smo idejo opustili, so bile stopnice previsoke. Sem ga pa parkiral ob veliko steklo, da se ga je videlo iz recepcije. Naslednji dan sem uvidel da ni panike, saj večina žura v restravraciji preh hotelom do 4. ure zjutraj. Zaklenil sem ga pa vseeno. Plaža se plača in stane 20 EGP. Dobiš ležalnike, brisačo in marelo. Morje ima 28 stopinj, mogoče še več. Bar je na dosegu roke, se pravi čista uživancija. Jedla sva v hotelu in bližnji restavraciji. Za hrano sva plačevala od 60 do 80 EGP, s pijačo vred. Z alkoholom ni blema, se ga da dobit, kar ne velja povsod v Egiptu. V hotelu v Kairu naprimer, nisva dobila niti navadnega pira, samo brezalkoholnega (pfj). HURGADA - ALEXANDRIJA V petek sva štartala proti severu. Najprej pa še malo iskanja črpalke in pregovarjanje pri plačevanju. Če nimaš drobiža boš vedno plačal več, ker ga oni nikoli nimajo in ti ga seveda ne morejo vrnit. Ko to poštudiraš, imaš denarnico vedno polno malih bankovcev in kovancev po 1 EGP. Savinjčan pač, tudi doli te ne spremenijo. Ker pa poln tank stane manj kot 4 evre, vse skupaj ni preveč pomembno. Cesta proti Suezu je lepa, zelo slikovita, občasno je speljana čisto ob morju. Po kakšnih 200 kilometrih sva se ustavila severno od naselja Ras abu Bakr, da se ohladiva v morju. Pa se je od nikoder vzelo nekaj domačinov, ki so se očitno zabavali, ko so naju opazovali. Niso bili nevarni, samo zelo radovedni. Pa sva sveeno skrajšala pavzo in se odpeljala naprej. Kakšnih 100 km naprej sva odkrila sklop gigantskih hotelov pri kraju Porto Sokhna. Delujejo zelo urejeno in vse skupaj je bilo celo lepše kot v Hurgadi. To je dobro vedeti za naslednjič. Cesta dalje vijuga ob obali, izgleda zelo v redu, a te sipine peska ob robu, pa tudi na cesti, hitro opozorijo da si še vedo v puščavi. Previdno torej. Odseki, kjer cesto obnavljajo so sicer redki, vendar pa je zelo grobi makadam huda preizkušnja za cestni motor. Po dobrih 400 kilometrih je cesta zavila stran od obale v notranjost v puščavo. Tu se je začela peklenska vročina, 40 stopinj ni nobena redkost, tud Hondi ni več veliko manjkalo do "kuhanja". Avtocesta se plača in za motor stane 3 EGP (0,40 eur). Med voznima pasovoma, ki sta zelo narazen, so betonske hiške, ki nudijo nekaj sence popotnikom. Sva jih probala in so res praktične. Med takšnim postankom je pripeljal mimo voznik tovornjaka, ustavil in zapeljal vzvratno. V angleščini je zaklical "everything OK?" in ko sem dvignil palec je pokimal in odpeljal dalje. Res lepo. Mislim da pri nas tega ne bi doživel. Ali pa se morda motim… Vožnja skozi Kairo je zopet stresna zadeva, ne glede da se pelješ po njihovih avtocestah. Kljub navigaciji sem trikrat ustavil, da preverim pravo smer. Se je splačalo, nisva nič lutala. Ko zapuščaš Kairo so na levi lepo vidne piramide v Gizi. še zadnji pozdrav pa greva dalje proti Alexandriji. Dosegla sva jo proti večeru, predno se je stemnilo. Prejšnji dan sem na internetu poiskal hotel in ga shranil v navigacijo. Pa kaj ko dovozne ceste nikoli ni tam, kjer bi morala biti. Pa sva šla 15 km okoli in prispela v hotel ravno ko se je začelo temniti. Vsega skupaj sva ta dan prevozila 750 km. Za konec tega dopusta sva si privoščila hotel Radisson blue. Vse je bilo ogromno in dvojno. Dala sva oprat vse kar sva imela s seboj, "cote" sva si pa prej kupila v City centru, kamor te zastonj odpelje hotelski kombi. Center je pravi gigant, jasno da sva se izgubila, pa ni blo problema. Pa še to, tekstil je pol cenejši kot pri nas. V soboto relaksacija, ogled bližnje Alexandrije, zvečer pa je bila fešta na egipčanski nobl poroki pred hotelom, z veliko njihove glasbe in hrane. Nisva pa ostala predolgo, ker nisva bila uradno povabljena, čeprav to ni nikogar motilo. POVRATEK V nedeljo štart proti pristanišču. Počasi sva se "prebijala" skozi gost promet. Ko je vse obstalo, sem poskusil po bližnjici skozi stransko ulico. Naletel pa sem na čredo ovac, kupe smeti in seveda enosmerno ulico. V egiptu to sicer ni problem, pač zapelješ kontra, z motorjem vedno prideš na cilj. Promet tukaj pa je bil tako gost, da enostavno nisem "riskiral". Obrnil sem in se vključil v promet nazaj tam, kjer sem prej "našel" bližnjico. Ob 10h sva bila končno pri vhodu v pristanišče, pa so nama povedali da nas bodo spustili noter šele ob 15. uri. Potem je prišel še predstavnik Visemar-ja in pojasnil da rabiva potrdilo policije, da imava plačane vse morebitne prekrške. Fajn, kaj pa sedaj. Nič, odpeljala sva se do policijske postaje, ki se nahaja povsem na drugem koncu mesta v ulici Moharm Bak. Je zelo zastražena, tako da težko prideš noter, ven pa verjetno še težje. Na vhodu so nama dodelili uradnika, ki naju je ves čas spremljal. Posadil naju je na udobno zofo v pisarni nekakšnega višjega policista. Tu sva se dolgočasila kakšno uro in nato dobila potrdilo. Iskreno priznam, da sem pričakoval plačilo vsaj še ene kazni. Pa ni bilo nič. Pri odhajanju sem opazil kriminalce v lisicah, pa gužvo pred vsemi okenci. Midva sva se temu na srečo izognila. Pa tudi stalo naju ni nič. Zopet pred vhodom v pristanišče. Slediloje obvezno slikanje, posedanje, pa zopet slikanje in preganjanje dolgčasa v bližnji restavraciji. Skočil sem še na črpalko napolnit rezervoar, samo da še mal pršparam, potem pa zopet čakanje. 15 minut čez tretjo so nas res spustili noter, seveda v koloni s policistom na motorju spredaj. Potem pa nazaj točno tja, kjer sva pred dvema tednoma urejala formalnosti vstopa. Globoki jašek na asfaltu je bil še vedno odkrit, očitno ni še noben not padu. Vrnitev dokumentov in tablice ter štemplanje carneta je šlo v dveh urah, ter me je stalo 50 EGP. No nekaj mi jih je pa še ostalo. Potem pa še policijska kontrola s psom, carinska kontrola prtljage, drugi kontroli pa sva se izognila ker enostavno nisva šla noter v zgradbo z ostalimi. Nama je prej predstavnik Visemarja namignil naj tako narediva, pa je bilo res tudi prav. Začelo se je večeriti, ko so naju končno spustili na ladjo. Z motorjem zapelješ desno v spondnjo palubo, kjer so prostori za motorje. Sledi prijava v recepciji ladje in končno oddih v sobi. In za spremembo večerja ob italijanskih špagetih. Na povratku sva prvič doživela razburkano morje, tako da ponoči ni nobeden spal. Proti jutru se je morje umirilo, tako da sva lahko nadoknadila nočno bedenje. Plovba po Jadranu pa je bila mirna in prav prijetna, tako kot vse doslej. Se je pa poznalo pri temperaturah. Bolj ko smo se bližali Benetkam, bolj so padale. V sredo zjutraj ob 8.00 smo prispeli v pristanišče. Pozdravilo naju je oblačno nebo in 10 stopinj celzija. Po izkrcanju in kontroli italijanskih carinikov, sva končno krenila na avtoceste. Bilo je hladno, zato sva oblekla vse kar sva imela. Nato se je še ulil dež, pa nič .. zato, sva nadela še dežne kombinezone in je bilo vsaj malo topleje. Pri Postojni je dež končno ponehal, zato sva naredila pavzo in se pogrela ob toplem čaju. Preostanek poti je bil nato le še motoristična formalnost. V Egiptu je bilo prevoženih cca 2.400 km Vse skupaj je stalo cca 2.700 eur Motor spil 150 l bencina, voznik pa 20 l vode in neznano količino piva Priporočila: S seboj imej 15 USD po osebi za vizum, v prtljagi imej vedno steklenico vode, vsako pomoč za katero nisi prosil, odkloni, ker ni zastonj. Fotoaparata ne dajaj iz rok, tudi to stane. Ko hočejo bakšiš se naredi gluhega, nasmej se in pojdi dalje. Vzemi si čas, ne hiti, imej pokrivalo in sončna očala. Priskrbi si egipčanski drobiž. Jej samo kuhano hrano in pij samo vodo iz steklenic, velja tudi za umivanje zob. Ne jej sladoleda, solat in nikoli ne uporabi ledu za hlajenje pijač. Če si dovolj previden, vzemi dovolj gotovine, kartice pa le za rezervo. Če bo priložnost menjaj denar že na ladji, bo ceneje. Če ima motor majhen tank, imej s sabo rezervni kanister. S sabo imej tablete za bolečine, diarejo in kaj proti komarjem. Priporočam tudi steklenico "šnopsa" za notranjo dezinfekcijo. Če ladjo močno pozibava se vlezi na bok. Men je pomagalo. Pri vožnji pazi na pesek in olje na cestah, na nepričakovane ovire tudi tam, kjer jih ne pričakuješ. Pazi na voznike, ki ti pripeljeno nasproti po tvoji strani, pa na prehitevanje po desni in izsiljevanje prednosti. Dobro je biti bolj pasiven kot pri nas in z veliko mero potrpljenja. Izogibaj se nočni vožnji, je hudo nevarna, saj vozijo slabo osvetljeni ali celo brez luči tudi v trdi temi.

Jao, kake nebuloze. Očitno se ti ne sanja, kako poteka pridobivanje evropskih sredstev. ZJ pri tem nima nič, ker gre za ministrstva in vladne službe. Je pa res, da imajo sedež v Ljubljani. Pridobivanje evropskih sredstev gre pa tudi preko lokalne politike. In če v Mb niste sposobni potegnit denarja za kaj drugega kot pa za Študentsko olimpijado, je to vaš problem. Še nekaj....vseeno je Zoki večji "SLOVENC", kot boš ti in tebi podobni kdajkoli. Poreklo pri tem nima nobene vloge. Štejejo dejanja. O tvojih še nisem slišal....

Evo na hitro en teaser kako zveni MASS izpuh na diversion. V resnici je še 100x boljše, kajti kamera in vsa prenašanja videa pobere par globokih tonov. pa še nekaj slikic kako zgleda:

Ne vem kej zdej to neka grozna debata o vrednosti in ne vem čem. Pač nekdo kupi stvari potem ko je razporodaja in potem hodi v lanski kolekciji na okrog, nekdo pač gre takoj k pride kolekcija vn. Ne vem kaj je narobe s tem. Jst sm misnla da je ta tema namenjena temu, da si povemo svoje izkušnje, in si pomagamo, ne pa zdej neki pluvamo vsepovprek.

načeloma je porabo dveh različnih motorjev - stari in novi model , ki se povrh vsega tudi konstrukcijsko razlikujeta - težko primerjati. zame bi bila merodajna primerjava , če bi se oba vozila vštric , oba naekrat in z istim gasom pospeševala ter menjala brzine istočasno ... z enako skupno težo !! primerjati bi morali tudi maksimalne pospeške , prožnost in končno hitrost - to pa seveda oba z istim voznikom.. marsikateri novejši model z istimi konji in večtočkovnim vbrizgom goriva / einspritz-em ( po pričevanju lastnikov obeh modelov) ni enako "iskriv " kot model z vpljinjače / frgazarjem ... ekologija je na strani novejših mdelov , ki imajo vgrajen nadziran katalizator .. cena zamenjave "crknjenih " injektorjev zna biti nižja od cene vpljinjačev ... druga pesem pa je pri elektroniki - računalniku .... vpljinjači pri večvaljnih motorjih zahtevajo točno - precizno sinhronizacijo - pri večtočkovnem vbrizgu teh težav ni ker to funkcijo sinhronizacije opravlja računalnik .. zdaj pa kakor komu bolj paše pa se mora odločiti po testni vožnji enega in drugega ( takrat ponavadi odloča tudi denarnica)... lp

Dons je zmagu nekdo po dunajski na rdeči 125ki (mensezdi) v kratkih hlačah in kratki majici

Pr nas mamo med drugimi tud A6 (2009) sluzbeno vozilo. Kupljen nov, nikoli pod drevesi da bi se nabiralo listje in ostalo... V glavnem ga je isto zalivalo, kadar je bil naliv je blo not par centi vode. Je bil ene 3x na servisu preden so najdl defektno gumijasto cevko. Hočem sam povedat da ni treba da je avto zanemarjen ali razbit, lahko imas enostano smolo.

Od danes končno lastnik V-Stroma 650 letnik 2006. Žal mi očitno vreme ne bo dopuščal da bi vsaj malo vozil. Se bo pa spomladi začelo moje motoristično pohajkovanje.

@ Urkoman: če te tako hitro boli vrat, nekaj ne štima s tvojim vratom, ramami ali kje drugje v hrbtenici. Priporočam ti, da greš do enega dobrega fizioterapevta ali manualnega terapevta, da te stestira in ti naredei terapijo. Če rabiš kaki nasvet kam pa kaj pošlji PM. Za sproščanje mišic je veliko bolj primernih tehnik kot je pa terapija s pomočjo udarnih valov. Udarni valovi so prvotno namenjeni za ˝razbijanje˝ kalcinacij v mišicah. Samo je vprašanje zakaj je kalcinacija nastala in kakšne so njene posledice. Samo razbijanje le teh jih začasno odpravi, bolečino delno zmanjša, ostanejo pa še vedno posledice, ki so jih povzročile (manjša gibljivost, moč). Ščasoma se lahko te kalcinacije vrnejo. Dejstvo je, da ima veliko ljudi kalcinecije in nimajo nobenih težav. Vedno je treba poiskati vzrok. Dejansko je pa tako... vse je za nekaj dobro, ni pa dobro za vse. Moje mnenje o ergonomiji na motorjih je pa takšno: najslabša drža je na športnih motorjih in se nato izboljšuje do potovalnih motorjev. To pa zato, ker pri športnih sloniš s precej teže na rokah, te pa niso narejene za to da nas nosijo. Najboljše je sedet čim bolj zravnano, noge morajo biti v prijetnem sproščenem položaju, roke pa isto, pa sedež mora bit tudi dokaj udoben. Vse je pa tudi odvisno od višine posameznika.

Da tega ne pozabimo!!!

Mislim, da je čisto pravilno razsodilo. Me pa zanima, kaj bi poreklo v kolikor bi motorist med pregonom poškodoval 3 osebo, ali pa policist med pregonom poškodoval 3 osebo? Zanima me pa tudi, kako se počuti policist, ki je mulca preganjal, ta se je pa potem ubil? Če je vsaj malo ćloveški ga žre in mu ni prav, kar se je zgodilo in verjetno je že 1000x razmislil, kako bi lahko reagiral, da do tragičnega dogodka ne bi prišlo.. Pa da ne bo spet ogenj v strehi, bežeči si je sam kriv. Verjamem, pa da udeležencem (preganjalcem) ni vseeno.

Po vcerajsnjem posiljanjem smsjev sva v koncni fazi ostala sama z Wix-om za furo. Nato pa me je ob 10h klical še Samo, da bi on tudi skočil na en krog. Zato je iz Kamnika prišel pome v Celje in skupaj sva jo mahnila nazaj proti Trojanama. Cesta je bila suha in normalno prevozna, XJR je tudi od zadaj vredu za pogledat, razen, ko se ji pri 190 strga in zacne prav grdo opletat, matrvola sm se usral, ej!!! Kava unt krof Strojan, nato pa me je Samo zapustil in sibal na rano kosilo. Nato je pribobnel WIX in furca se je tudi uradno zacela. Pot naju je vodila preko Celja, do Šentjurja in nato preko Kozjega do Bizeljskega. Wix se je tako zavzel za hude ovinke na Planini, da mu je zadnjo gumo odneslo in skorajda je pristal v ograji, hlavakomurkolize, je imel dovolj pameti in sreče, da temu ni bilo tako. Celo pot, razen Celja, naju je spremljalo sonce, na Planini pri Kozjem pa je bilo prav kičasto toplo in sončno. Take fure se kar tako hitro ne naveličaš, zato sva se obrnila nazaj na SeveroVzhod in tokrat naju je pot peljala preko Bistrice ob Sotli do Olimja. Vmes naju je ustavila policijska kontrola, na čelu z eno "MA NI ZA GOVORT" super lusno policistko, ki je bila neverjetno prijazna in nama ni napisala nikakrsne kazni, celo na SVjeve odprte rore je pozabila. Kul, ne? WIX je imel s seboj super kruper fotoaparat, a se je BEDAK ni spomnil slikat!!! Skratka, nato sva jo picila preko Poljčan do Maribora, kjer sva se spomnila na KUKa in se najavila na obisk. Cedevita, keksi in super druzba dveh ljudi in dveh mickenih (HAHA) cuckov bi naju znala zadrzat tam cel dan, ampak cas je bil, da se opraviva naprej. Pot naju je nato vodila po dravski cesti vse do Radelj, kjer naju je prestregel Milanandonovski na svoji raketi. Seveda sva se z njim odpravila do njegovega doma, kjer sta naju s Petro pocastila s čajem in domačimi keksi. Cestitke se enkrat!!!! Jst sm jo tako na veliko hvalil, da mi je keksov dala se za domov . Ker sva nekje slisala, da Januska pece strudl, sva jo od Milana s tezkim srcem popihala in sla zažret se njo, oz njem jabolčni wannabe strudl. Super zadeva!! Čvek in kmalu je bila ura pozna, zato sva se pocasi odpravila domov. Ker ima WIX od mame sposojeno staro celado (kul mama, še dobro, da ima WIX noro mickeno betico) in ker ta celada nima nobenega pinlocka, sem vozil spredaj jaz, ker on ni videl NICESAR zaradi meglenja vizirja, zunaj je bila pa itak tudi megva. Skratka, pospremil sem ga do Vranskega in se pocasi spet vrnil nazaj v Celje. Un runkl pa je skrajno pocasi nadaljeval proti Thinu. Padlo je okrog... 402 km, sodeč po google maps. Še kdaj, banda!!!

Cela Slovenija je adijo, samo ti si pametna, poštena in oh in sploh ... To, da si čista Slovenka, ti pa ne verjamem. Takoj prilimaj celo družinsko drevo za 500 let nazaj, da vidimo, če se ti ni kaj "tuje" krvi kje prikapljalo ...

prodaja jo že,prodal jo pa ziher ne bo za to ceno

Če ne bom preveč popljuvan, bi še jaz zapisal svojo primerjavo. Sicer ne na Banditu, pač pa na VN. VN800 mi je pil 4.5 -5.5 litrov/100km. (805ccm, 56 konjev, forgazer) VN900 pa pije 3.8 -4.5 litrov/100km. (905ccm, 50 konjev, einspritz) Oba z originalnimi izpuhi, malenkost prezračenimi. Aja, pa na 1000 km sem meril porabo, enak režim vožnje. Tako da malo se že pozna, če je direktni vbrizg. Verjetno je pri vsih motorjih tako. Kar pa se tiče prejšnjega posta, bi pa bila smiselna primerjava stare in nove V-Max. In seveda pri BMW bi nekako bila na mestu primerjava prejšnjega K100 in sedaj K1200. Čeprav oba einspritz, pa zasnova motorja tudi ni enaka. Pa vseeno.

ja servus me pogrešate kaj :beer1:

čuj brezmi kaksna novejsa literatura o turbo dizelskih motorjih bi ti prav prisla.. ker to kaj ti razlagas je enih 10 let stara teorija :closedeyes: čuj kaj jaz ko mam čipanega ga smem mrzlega terat, al se more segret :glare:

tem pa idi volit za Potočnikovo in Simšičevo, pa bomo naredli še vzpenjačo na Šmarno goro. Če malo pomisliš tak vse davkoplačevalci plačujemo, zdaj mamo v Lj vsaaj sodobni stadion in dvorano, katero veliko raje plačujem iz svojega žepa kot pa vzpenjačo ki lepo fino prideluje minus na bančnem računu... In kaj ma veze če je janko z juga? lih tak je človek ko jaz in ti, kradejo pa vsi po vrsti in ne samo on, on je samo med tistimi bolj sposobnimi kradljivcci če ni celo najsposobnješi...

Bremzer, sestra se samo usede v avto, obrne ključ in gremo. Jaz pa malo bolje skrbim za avto , vsaj olje pogledam in kakšen ajmer vode po njem zlijem. Aja, zamaka mi tudi ne, ker je večino časa v garaži, če je pa zunaj pa vsak listek takoj poberem dol :yes: . Tudi mrzlega ne nažigam in ko pridem z vožnje ga pustim minuto, dve teči v prostem teku preden ga ugasnem :grim . Saj bi ga takoj ugasnil, samo je turbo diesel in se mi smili, da bi se turbina vrtela še pri ugasnjenem motorju. Še službenega ne ugasnem takoj, čeprav ni moj. Sorry za , že grem . LP Robert

Jaz sem se pa tartarca nažru !!! Ps: priloga:puter,vloženi jurčki,kisle kumarice in seveda tozd !

Točno tako. Isto velja za kombinezone, ki jim konec sezone cena pade tudi za 40%, ker se namenja prostor za nove serije. Tržno gospodarstvo. 40% od 600€ je pa že kar lepa cifra. Torej hočem povedati, da vrednost(kvaliteta) blaga ni premosorazmerna s prvo ceno. Je pa res, da če hočeš biti IN je potrebno takoj kupiti najnovejše.

Sploh ni veliko potrebno, da imaš akvarij v avtu. Dovolj je, da je parkiran pod drevjem, pa se mimogrede nabere odpadlo listje, vejice in ostala svinjarija v prostoru pred pečico in mikrofiltrom. Le ta zamaši oddušek, zato voda ne more več odtekati ven in se zliva v potniški prostor. To vem zato, ker ima sestra škodo fabio parkirano pod drevjem in ji vsake toliko časa zamaka v avtu. Takrat samo očistim oddušek, ki je dosegljiv iz motornega prostora in postavim avto nazaj pod drevje :evilgrin: , da lahko postopek čez par mesecev ponovim . LP Robert

Rossi dolgo časa sploh ni imel možnost nositi številko 1, saj je vsakič postal prvak v svoji drugi sezoni v kategoriji, takrat pa je prestopil v višjo, kjer jih prvaki nižjih ne zanimajo prav močno... Tako bi teoretično do številke 1 lahko prišel šele v svojem šestem letu dirkanja, ko je bil prvak v najmočnejšem razredu. Do takrat je pa iz 46 že naredil statusni simbol in se je 1-ki odpovedal...

Ker vejo, da je to prvič in pri veliki večini zadnjič, da lahko nosijo to številko

iz 48 na 99 je šel po tisti sezoni, ko se je razšel z enim njegovim nevem kaj... 48 naj mu nebi prinesla sreče... mislim da je novo številko izbral celo s pomočjo fanov... no 48 očitno res ni nevem kako srečna cifra...

jaz sem dal glas novi ninji 10. Ker mislim, da so s tem motociklom naredili velik korak naprej.

Janez bi biu ponosn nate, ma lej, use narobe Ninja, destka, to je to

Kramberger je bil JASNOVIDEC. Tem LOPOVOM, ki jih imamo treba samo SILA in sicer ZAPOR, ZAPLEMBA VSEGA PREMOŽENJA, DA SI NE MOREJO PLAČAT MAFIJSKIH ADVOKATOV . . .

Pravosodni sistem v kompletu, razen v delu kaznovanja za prekrške "malih ljudi." Imam občutek, da ima PRAVICA zavezane oči, da ne vidi pokvarjenosti :xx: i!!! Najbolj preprosta stvar (izvršba!!!) se s pritožbo raztegne na letaaaaa :evilgrin: ... Iz lastnih izkušenj: po vloženi tožbi čakal 7 let na razpis prve obravnavo. Sodnica ni niti prebrala spisa....., na naslednji pravdi čez nekaj mesecev sodi v mojo korist. Sledi pritožba tožene stranke z namenom nadaljnega zavlačevanja.... Prognoza? Tožena firma je bila pred leti sorazmerno dobro stoječa in do poštenega poplačila opravljenega dela bi prišli b.p. Sedaj so si pridobili dooolg zamik in bodo firmo odpeljali v maloro. Takih nekajletnih reševanj sem imel in jih imam celo kopico .... In to sodstvo še ima obraz govoriti o štrajkih? Pa non-stop štrajkajo!!! Če pogledamo 10 let Satexa in zastaranje lopovščine ..... Psi bodo lajali, karavane bodo šle dalje.... Riba smrdi pri glavi... Ja, ja! Komunisti niso bili rdeči ampak zlati!?

če že primerjate MS motocikel leta in izbor avto leta - če glasujejo ljudje glasujejo za svoje sanje (želje). Pri bralcih na izborih avto leta tudi vedno največ točk dobijo audi, BMW, mercedes in še kak veliki večini nedostopen avto, edino če ni v konkurenci kak golf (pogojno Polo) za katerega se pa itak ve da je "dalečnajboljšiohah" slovenski avto. VW dizel je izak zakon sem se odločal med ninjo 10 in F3, enako kot bi se, če bi zdaj kupoval motor in imel potreben denar (no Ok pol bi še R1000SS bil v igri). kupit si ga ne morem, glasujem pa lahko, ne? :naughty:

Sem nova tukaj na forumu, pa da še jaz pokažem svoj moto, honda cbr 600 rr. Je moj prvi moto in ga nebi zamenjala

jaz Vettla vseeno nebi še takoj koval v zvezde. spet bi ga primerjal z buttnom, ki je celo kariero životaril, ker ni imel materiala. lani je dokazal da je izreden dirkač, imel jajca in prestopil v zmajevo gnezdo, kjer mu je večina prerokovala totaln popuš, pa je le nekaj točk za Hamiltonom. Hamilton Button Kubica in Alonso so svoje kvalitete dokazovali tudi v težkih časih. Dečko še ni imel slabega avta ali ekipe v krizi. Vettel je pokazal več kot Webber, a RBR je imel letos raketo napram vsem ostalim. Renault da ima 40 konj manj od mercedesa in ferrarija? Nevem če Alonso to verjame. Pravila ostajajo podobna, F-duckt bo prepovedan vrača pa se KERS, zato se mi zdi presenečenje v stilu BrawnGP/RBR manj verjetno. Pestro bo zaradi Pirellija ki obljublja drugačne gume, načrtno naj nebi zdržale niti pol dirke, in taki taktični postanki v prvem ali zadnjem krogu odpadejo. . . . .

Sem brskal po slikicah (mal se mi toži po speči mašinci) in našel ene, ki jih pomoje š nisem objavil tu. Skratka gsxr 1100 1996 w. Predelave: neki malga ,( na slikah še ni novih zlatih čeljusti od hayabuse 2007) Tale je pa tik po predelavi-že staara Mam že idejna načrta za 2 nova projetkta samo financ ni od nikjer

ej hvala za nasvete, zdej nucam samo se evrcke. pa res se spravit kej vozit. da dobim kak kilometerček.

Bajker je tista napihnjena sera, ki mu je premalo biti motorist.

Do njegove smrti smo pa vsi ploskali

Po svoje imaš res. Vendar pa je taisti fris tudi neprekosljivo sredstvo proti prezgodnjemu izlivu.

Zdaj bi bilo potrebno statistiko nesreč primerjat,ko policaji štrajkajo in niso v vlogi inkasantov.Po moji presoji je nesreč manj! Čeprav so vozniki že na vhodu v državo sprovociran !!!

Maja33 furaš kej....

Danes je v Kranju, vseh bivših kranjskih občinah, občini Tržič, občasno tudi občina Bled in Radovljica, začel delovati radar. Samo v Predosljah jih je danes slikal zaradi prekoračitve hitrosti preko 70. Toleranca bo za sedaj za 10 km od predpisane. Zato po predpisih ....

Ajoj sorry,res je on je biu na kozini (maus),sam ki ni hotu nič spit z mano in dokler sem jst sandro čakala,je on šeu do črnega kala in tam se puole videli :grim

Če ti popravici povem sem servise dokler je bil moj motor(Yamaha V-max)še v garanciji delal v Kranju (pri Šternu)to je bilo davnega leta 1997 nato pa sem si vse sam porihtal in tudi servisiral.So pa bili za takrat vsaj zame po pripovedovanju tudi ostalih motoristov eni najboljših res 1 A ! Kawasakija mi je servisiral Barborič v Žužemberku zdaj ga pa kar sam.BMW-eja pa vozim v Grosuplje k Valentinčiču! Ps:z servisom pa počakaj in ga naredi pri 10K kil.tako kot predpiše proizvajalec,pa čeprav časovno malo prekoračiš samo glej,da imaš nivo olja vsaj na sredini med min.in max.

Nobena benzinska cev ni za motorje deblejša(notranji fi) 5- 8 mm ali pri avtomobilih max.8-10mm.Nevem kam bi rad montiral ta filter mogoče na oljni odušnik mašine.Tu pa se nemontira filter ampak samo zviješ mrežico in jo zarineš v odušno cev ! Če pa to res rabiš za benzin, daj na filter z premerom npr. fi 8 gor kos cevi gumijaste, ki je za benzin in ima zunanji premer 14 mm potem boš imel priključke fi 14 mm. Ps. in nepozabi na objemke !!!

Nerazumem, kako me ravno ti predlagaš,ko pa te imam že dolgo na ignore. Ps: verjetno mi je to zadnja priložnost,ker sem že tik pred izključitvijo!

Jaz pa vsem želim enako kot sebi predvsem srečo in zdravje !! Ps. pa veliko manj kraganja po forumu in da bi postal vsaj malenkost podeben npr.nemškemu, da bi pisali kot da se medseboj poznamo, ne pa to kar se sedaj dogaja in moram imeti vsakega ca desetega na ignore !!!! LP Peter :beer2:

Jaz že imam taplavo v predprodaji letna 95 € :whistle: Ps:velja 14 mesecev!!!od 01.12.09 do 31.01.2011

VELIKO cenejše, samo za njihove AC in NE za naše npr:v Švici celoletna vinjeta tako za avto kot tudi za motor 29 € Ps.in to za 2500 kilometrov sodobnih AC.

Zvami je pa res težko komunicirat, saj za vsak drek rabite tolmačenje kot npr. kakšne barve je lučka saj vsakemu v navodilih lepo piše katera in kakšne barve je lučka, ki pokaže nepravilno delovanje računalnika ali na kratko kdaj je prešaltal na takoimenovani NOTLAUF.in ne omenjat spet neven kako pregrevanje,klenkanje, porabo itd.itd.Tak motor mora enostavno na računalnik in bo pokazal napako.Sepravi,če demontiraš katalizator in za njim ni še ene dodatne lambda sonde bo računalnik brez katalizatorja in z eno sondo montirano tam kjer je bila prej NORMALNO deloval brez kakršnega koli problema.Tudi če že MORAŠ lahko tankaš osvinčen benzin, ampak res samo če MORAŠ sicer pa raje ZELENI.Sami lambda sondi osvinčen benzin ne škoduje malenkost ji s časoma oteži delo, kajti na prednji strani sonde se nabere malo ostankov tetraetila.Sicer pa sonda ni nikakršen baubau to je samo posebni porcelan, kida določeno upornost pri določeni količini ostanka(neizgorelega) kisika. Ps:se vnaprej zahvaljujem tistim vztrajnežem za MINUSE pri vsaki objavi,s katero najbivam(zastonj) razsvetljeval pomanjkanje znanja MOTOROZNANSTVA!!!

Če lambda sondo odključiš bo računalnik deloval na takoimenovani pomožni tek(NOTLAUF) in takrat se prižge na kontrolni plošči RUMENA lučka, ki te nato opozarja, da je računalnik preklopil na pomožni tek. Vse normalno deluje samo poraba se poveča za več kot 20% sicer mrzel motor sploh nebi vžgal.Če pa lambdo samo demontiraš in pustiš priklopljeno bo vse normačno delovalo lučka se nebo prižgala poraba goriva pa sebo zelo povečala kajti sonda zazna preveč ostanka kisika in računačnik obogati - doda več goriva! Ps:če npr.menjaš komplet izpuh je najbolje,da ponovno montiraš lambda sondo in sicer na mestu kjer je bila prej: Npr pri dveh ceveh tam kjer se spajajo v eno ali pri štirh kjer se spojijo najprej dve v eno in nato še dve v eno!!

Kakšna bedasta tema saj ja v navodilih lepo piše kakšen in koliko oktanski benzin moraš tankat v dotičen motor! Sicer pa je bilo že ogromno napisanega v temi kakšen benzin tankat in zakaj je bolje tankat več oktanski benzin! Vsa ostala vprašanja v zvezi z svinčevim tetraetilom: kje koristi(maže - hladi - poveča oktansko število - ščiti mehkejše sedeže ventilov itd.), kje škoduje (gareš - vsedline itd.)to so vprašanja za izpit avtomehanika (ali mojstra-avtomehanika)namreč vse skupaj je še v povezavi z klenkanjem,mazanjem,pregrevanjem,izgorevanjem itd.