Dvorana slavnih

Moto klub je organiziran kot društvo (v skladu z zakonom o društvih), za katerega ustanovitev rabiš najmanj 3 člane, ustanovni zbor, statut in poslovni račun... Vse kar društvo "mora" imet in delat ureja "zakon o društvih", vse "specifike" ki pa izhajajo iz dejavnosti - v tem primeru "motociklizma" pa ureja statut društva (jih je polno na netu)..., kjer ima vask klub možnost opredeliti namen, usmeritev, članarino, pogoje za vključitev, grb...:closedeyes: A morda MC ureja kak drug zakon? :surrender: Nenapisan? Tisti pač žal ne velja... ...Kaj bi torej še morali imeti "razpucano"?:blink: In MC-ji? Me sploh ne motijo... in v čem je razlika me v bistvu zanima zgolj kot "stvar splošne izobrazbe" in ne toliko iz firbca... Se mi pa zdijo žalostne dve stvari... Prva, da je "treba" ustanavljati "kao neko podružnico" svetovnega al evropskega kluba (opravičujem svojo nevednost)... In druga, da si potem "slovenski MC klub" "jemlje pravico" zagrozit klubu na drugi strani Slovenije (JA! Take grožnje pa se dogajajo!), da na dan njihovega zbora se druga motoristična srečanja NE SMEJO dogajat! Pa tudi če so usmerjena v popolnoma drugačno motopubliko. In poznam primere, ki so zaradi takih groženj celo "nasedli" in zadeve prestavili. Poznam tudi primere, ko kljub grožnji niso prestavli, pa je blo ravno tako vse O.K. In tu se jasno pokaže, da si nekdo "misli", da je nekaj "več" ker je MC (kar po mojem pomeni samo moto club - torej ISTO a le v tujem jeziku), kakega resnega "sranja" (razen besed) pa itak ne bo šel delat, saj smo v MK in MC(K) v bistvu ljudje, ki "imamo otroke, kosimo travo, hodmo na šiht..." in (vsaj za večino) velja slovenski pravni sistem (pa kakorkoli je že slab!)...:lol: Pa pozdrav vsem MK in MC! ...je pa fajn, da datume prireditev čim bolj uskladimo... za to pa je motosvetov koledar (po sistemu "do prej vpiše, mu prej pride")... ali vsaj "istočasnost na različnih koncih Slovenije"

Če se je o tem že premlevalo prosim za brisanje,sicer pa bo lahko komu v pomoč. LP&SNL FLY http://www.mopedmap.net/

Saj, v končni fazi, je v tem primeru vseeno -človek nima podatkov o novem lastniku. Bolj kot tistih 160 evrov kazni, je treba imeti strah pred drugimi rečmi...Kadar ne narediš pogodbe, ničesar. Sem pred leti prodal hrošča enemu tipu v MB. Sem rebana klical tedensko, naj pošlje tablice in prometno, da naredim prepis. Nič od nič. Potem ko sem sčasoma pozabil na vse, pa je prišlo od sodišča, da sem v kazenskem postopku zaradi neplačila kazni. :blink: :wacko: Kličem na sodišče, kaj je s to rečjo, če pa ne vem za kakšne kazni naj bi se šlo. In kaj je bilo? -tip je hrošča puščal po Mariboru glih kjer se mu je vsralo. Redarji so zatikali položnice za brisalce, on pa seveda metal stran. Avto pisan name, normalno sem potem jaz plačnik kazni. Sem pa hvalabogu imel doma pogodbo (čeprav na roke napisano) o prodaji avta, pa dve priči podpisani gor. Pošljem kopijo pogodbe in izjavo, da so podatki resnični in odgovarjam zanje, na sodišče. Ni bilo teden dni, ko so po pošti prišle tablice za prepis... Tako da, pobi, ko prodajate vozila, prepis takoj, ali pa vsaj pogodbo naredite in za vsak primer pričo ali dve gor. Nič na lepe oči več. Seveda pa ti želim vso srečo ob iskanju tega gospoda.

Sm res malo neumno napisal. Govoril sem za ukinitev elektronike (TC, launch control, anti-wheelie system,...). Za to sem hotu napisat, da se ne bo še tako kmalu ukinlo (nekdo pred mano predlagal). To pa predvsem iz varnostnih razlogov. Se pa strinjava da se brez elektronskih pomagal ne da odpelajti istih časov oz. bolje enako KONSTANTNIH časov. Verjamem da bi kater dirkač kak krog, dva brez elektronike odpeljal bolje kakor z njo. Samo kaj ko bi v naslednjem pa nekaj zaj... To je bil moj point. Pa še to se sam strinajm s tole izjavo:Stoner o elektroniki Bi bilo pa brez elektronike precej bolj zabavno za nas Mojstra tukaj pa vama manjka par podatkov. "Desmotronika" je desmodromic valve system in ni neko elektronsko čudo (kar sklepam po končnici besede v narekovajih). Gre za preprost mehanski sistem prisilnega odpiranja in zapiranja ventilov (slika). Je pa res pri višjih obratih boljši. In to ravno zaradi prisilnega zapiranja in odpiranja. Problem z običajnimi vzmetenimi ventili ni valve float(vsaj glavni ne) ampak valve bounce(ventil se zaradi svoje vztrajnosti in karakteristeike vzmeti ne usede kar takoj v sedež ampak še malo zaniha okoli, posledica je izguba moči). Kar pa se pri desmodromik sistemu ne pojavi, ker ventil zapre odmična gred prek vzvoda. Zato Ducatiju ni treba uporabljati pnevmatike. In desmodromik TUDI uporablja vzmeti. Samo da te niso tako močne, ker jim ni treba vračati ventila ampak samo vzvod s katerim se zapre ventil. Tudi tukaj tukaj ne pride do porabe energije, ki se jo lahko tako prenese na kolo. Kar pa se samih pnevmatskih ventilov tiče. Inžinirji so jo začeli uporabljati zato, da so nadomestili vzmeti in ne da jim pomaga. Pri pnevmatskem odmikanju ventilov ni prisotnih vzmeti. Razlog zakaj so jo začeli uporabljati pa je ravno valve bounce. Pri višjih obratih je le ta še bolj izrazit in zato vzmeti za ta režim delovanja niso primerne. Velika hitrost ventila pomeni veliko vztrajnost, kar ima posledico da se ventil še težje ustali v sedežu. Velike hitrosti bi pomenile tudi močnejše vzmeti, kar privede do težav z zanesljivostjo (bolj kot je vzmet obremenjena in velika, manjša je njena življenska doba).

VSAKA ČAST HRVATARJEM, da so LOPOVU Sanaderju zaplenili dragocenosti :worship: ne vem kdaj se bo naša "PRAVNA" država zganila. P.S. po moje majo premal tovornjakov

Nisem na tekočem, pa me zanima ali lahko po hosti žvižgam "Na planincah" ali pa sem v prekršku??

Mi lahko kdo prijazno odgovori zakaj vam gre usm tok u nos če se eni na cvičk okol prevažajo? Ker si upajo in prišparajo vi pa ne? In jih kle po forumu ustrahujete z nekimi Vidami pa da ga boste prjavl davčni... mislm halo? A vm kej škoduje ker ne da par sto € trdo prigaranga denarja politikom, ki za naše skupno dobro bl mal nardijo? Ne bit taki '' slovenclni '' Pa da nebo pomote, tankam bencin, ker 1.4 ni tok žejn :grim

Ni logično, ker ljudje s Passati 2.0TDI nabijajo, da jim pije manj kot 5,5 kar je pač bedarija ali pa se vozijo po jajcih, pa tega na dodajo. Ja in če gre 240km/h? Verjetno tudi pije takrat 5,6l/100km in je to verodostojen podatek. Pač so jih na isto turo z isto vožnjo poslali, kar se mi zdi ustrezna primerjava. Sicer pa je na drugem mestu Passat 1.4 bencin! Maš prav in razlika bi bla 1,5l/100km kot smo že 1000x napisali (oziroma če bi vzeli tokrat recimo velecenjenega Passata enkrat 1.4 TSI (122PS) in 2.0TDI (140PS) bi krepko zmagal bencinar, pa tudi če bi vzeli Octavio ki ima možnost še starega 1.9TDI (s po vaše primerljivimi 105PS) bi zmagal bencinar...čudno ne? ) ajd

Hehe,brez zamere...koji knedl si ti! :grim

Da avto z motorjem 1.2 benz, porabi manj kot naprimer 2.0 tdi, je logično, sam noben ni navedel v testu, kako se pelješ z takšnim avtom... ne moreš primerjat porabo z škatlo ki ima 850 kg, gume 14 col in širine 175, pospeške malo boljše kot traktor, končno hitrost kot yugo itd itd.z avtom ki ima gume 225, 1600kg, leti 240........... Edini pristni test je popolnoma dva ista avta, en z dizl motorjem ,drug bencinar, približno ista moč.....ampak to je že druga zgodba..) že slabo napumpane gume lahko porabijo par deci več, strešni kovček....klima....odprto okno...ma sto dejavnikov ,ki vplivajo na porabo. Se mi zdi ,da nikoli ne bomo dobili pravega odgovora. Kurilc mi v avtu ne zmrzne nikoli, ker so švabi zmontirali grelec v kesl Kazen za kurilca je znašala 2000€ ker ma lastnik stojev S.P. Kdor je prepričan ,da se mu bencinar bolj izplača, naj pač vozi na benz, meni se ne.

Mogoče pa BMW! :evilgrin:

1.1. otvoritev sezone vmes furanje 11. 12. 13. februar III.Slončkova ringaraja vmes furanje Žegen MK Packenstein vmes furanje žegen MK Vaški boysi vmes furanje Dolomiti vmes furanje Dolomiti vmes furanje . . Pa se kaksna neumnost se najde.

ker čefur

Ne si je preveč želet ... ni fajn ... junaki so v filmih in igricah, v resnični vojni, nema "game over" in začet od začetka :closedeyes:

Kdaj bodo moški vredni 6 evrov? Odg. Ko bodo jajca po 3 evre

Hilton, če bi ti malo bolj racionalno vozil, bi prišel na 3,2 ;-) ta teorija itak velja za vse dizle. Pizda, a folk še vedno ne razume - če upoštevaš maso vozila + željeno hitrost ali željene pospeške (dinamiko) imaš v nafti ali bencinu dokaj podoben rezultat, potem navzgor je pa poraba odvisna le od tega, kako je mašina dimenzionirana in kolko moči lahko vun da ... Pri izbiri pa se pač upošteva željeni komfort/estetika + tip/količina vožnje ... Sicer pa še splošen komentar - vsak za sebe je najbolj pameten in najbolj pametno kupuje. Trgovci z avti in bencinom imajo pa spet drugo pamet & logiko ;-)

kazen je 150€ ... bastad.... ti skeniram položnico :naughty:

:OK:

Led žarnice kupljene na www.superstrela.com.Če si želite dober look jih priporočam ampak z motorjem pred mrakom takoj domov v garažo. Svetilnost pri LED žarnicah je zelo slaba in se ne more primerjat z klasično žarnico (temelji na osebnih izkušnjah). Klasična žarnica sveti mnogo bolj.Na H7 sem opazil da vsaj 10 ledik ne dela na obeh žarnicah ki jih imam spredaj,čeprav garantirajo 50.000 ur. Vse te ostale bllue vision je pa težava v pregrevanju saj potrebujejo večje luči oziroma svetilni prostor v mlih lučeh se pregrevajo in posledično crknejo. Škoda denarja noter dat klasično žarnico in to je to...

Ena fotkica, da mal obudim spomine na poletje

Med povratkom mi je skrivnostno postregla s pogledom na dva velikana, ki se ju prav otroško veselim. Storžičem, ki me je navdušil lani in si močno želim, da me to zimo spet. In mogočnim lepotcem, ki ga občudujem z vsem spoštovanjem in bi rada, da postane pika na i tej sezoni.

Ker diši po bencinu, ga prilagam v to temo; To je posebna tema, kako vžgeš Yugota. Ni kaj videt, je pa za poslušat! PALI ZVOČNIKE! http://tinyurl.com/369vhl4 Lp Regi

Nekateri nimate razpucanih pojmov kot so mc in mk... Tko da ne govorit neumnosti.

Tole ji pokaži, saj najbrž pozna... razlog pri tem enem dnevu sploh ni važen... 165. člen ZDR ... (3) Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. (4) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. .

to je to, da si ti lokomotiva

Jaz sem za grupnega!!! Kaj pa je to?

Yamaha XJ6F Diversion, 2010

Hola! Evo ideje za vse tiste, ki si za Dolomite ne morete vzeti več kot en sam samcat dan - danes sem za hec prevozil tole: Vrhnika-Idrija-Tolmin-Bovec-prelaz Predel-Sella Nevea-Chiusaforte-Tolmezzo-Passo di Mauria-Passo Tre Croci-Cortina d'Ampezzo-Passo Falzarego-Arraba-Passo Campolongo-Corvara-Passo Gardena-Passo Sella-Canazei-Alba-Passo Fedaia-Agordo-Passo Duran-Passo Cibiana-Passo di Mauria-Tolmezzo-Tarvisio-prelaz Predel-Bovec-Tolmin-Idrija-LJ-Vrhnika Start ob 7:15, doma ob 22:00, 12 prelazov, 842 zelo različnih kmjev, od megauživaškega ovinkarjenja do prestrašenega slajdanja po pesku sredi ovinka in v tunelih... dobil vtis da se Dolomiti precej "kvarijo", veliko cest je precej zmahanih, zaflikanih, posedenih, luknjastih... :(

Hola, "slabimožgani" :) brez zamere, a nimaš res... tvojemu hribčku se reče Pico Veleta in je visok 3392 m, IRAM observatorij pa je na višini 2900 m, ne na vrhu... čez prelaz Veleta (Puerto de Veleta, 3250 m) res pelje cesta, a je makadamska, kar tud piše v tekstih, lahko pa vidiš tud na slikcah :) http://www.iram.es/IRAMES/public/about/index.html

Hola John, Dolomiti sploh niso "dolga fura", saj so le dober pljunek od meje :) IMHO le dobro poskrbi za svojo (vozniško) kondicijo, saj je največ odvisno prav od tega - v smislu če narediš na leto 3000 kmjev, boš velik revež ker te bo zagotovo vse bolelo, če pa narediš toliko na mesec, se nimaš česa bati :) veliko prinese tudi zgledna prtljaga, jst npr shajam s tanktorbo in 25l nahrbtnikom, ki ga privežem na zadnji sedež; če misliš tovoriti top-case in stranske torbe boš zmerno do pretežno revež :whistle: Moje izkušnje: lani sem z lubico v 9 dneh prevozil ~3600 km (preko Dolomitov, švicarskih in francoskih Alp, Provanse na Azurno, do Marseillesa in nazaj preko Stelvia :-) tako da komaj čakam 28. aprila na start tradicionalne prvomajske 10-dnevne Sardinije (~3000 km), junija se odpravljam za 14 dni v Pireneje (~4500 km), julija spet v Dolomite in švicarske Alpe, pa gradove v južni Nemčiji, septembra za 14 dni v Provanso (če omenim samo letošnje "highlights") In kot boš (vsaj upam) sam videl v Dolomitih, bo tam mnogo sportakov, tako da ne pustit da te razni kljukci strašijo; ti samo veselo gasa, uživaj in srečno!!!

Prelaz Bonette - Col de la Bonnete - je visok "le" 2715 m, zato so zviti Francozi naredili ovinek ceste od prelaza do "vrha" - Cime de la Bonette... na višini 2802 m - in tako naredili pravzaprav najvišjo (asfaltno) cesto in ne prelaz v Evropi :-)) Razgled je res fantastičen, kako izgleda na vrhu pa poglej na slikci. Tako da je najvišji pravzaprav Col de l'Iseran, 2770 m. Tudi slikca. prosim brez zamere, a Dolomiti in Mendelpass (Passo di Mendola, 1383 m) nimajo nič skupnega... ups, pač, imajo: oboje je v Italiji.

Hola! jest mam namen enkrat proti koncu meseca (17.7. ali 24.7.) it skozi Dolomite do francoskih Alp, pa malo po Provansi in spet nazaj skozi Dolomite... samo finance moram še preštudirat, kolk daleč mi bodo znesle :-))

... in še eno srečanje SoloRiderjev, tokrat nenapovedano, na Passo di Giau nas je v kakih 20 minutah uletelo pet... in to je tudi zaključek. Kaj naj rečem na koncu? Najbolje nič: tistim ki ste bili tam itaq nimam kaj povedat, ste vse sami videli, čutili, doživeli; tisti, ki še niste zbrali poguma za obisk Dolomitov pa lahko rečem le: kaj čakate??? Upam, da ne avgust...

... most ob cesti na Passo di Giau...

... levo ali desno? Marmolada (Passo di Fedaia) ali Passo Pordoi? Težka odločitev...

Hola! Nobody is perfect (and my name is Nobody :-))) Zgodilo se je pa takole: Col de la Bonnette je na karti, ki sem jo jaz gledal, označern z višino 2715 m :? :hmm: :BUA: Sem šel pa še v Googleta pogledat in našel tole zanimivo branje in slikce: http://home.t-online.de/home/hubert.becker/bonette.htm Torej sta dve možnosti : ali pravzaprav nihče ne ve koliko je ta Col zares visok (saj so številke od 2715 m do 2802 m, 2850 pa ni navedeno), ali pa je to prelaz z variabilno višino :lol1: ...

Hola! Majo za papcat, najjeftinije kar un štant z wurstlni in zeljem :kva2: lahko pa greste tudi v hotelsko restavracijo - nema šta nema na Stilfserjochu :lol:

Hola! Če se mi nihče ne bo pirdužil bom šel soloridersko, kot ponavadi :naughty: ... Bo pa to štiri dni, od četrtka do nedelje ali od sobote do torka. Kdaj? Pravzaprav vseeno; ko bo vremenska napoved približno ugodna :) Aja, pozabil še kam? Hja, povsod me bo dosti, kakih 1600+ km...

Hola! Gavia?

Hola! Ej kekec, ni blema, z veseljem, saj veš... Ups, JE blem: projektor! Če kdo lahko (spet) zrihta računalniški projektor (po možnosti z večjo resolucijo kot oni zadnjič), je zadeva lahko (teoretično gledano) že danes zvečer, čeprav se rajši zmenimo za naslednjič. Če bo projektor, seveda (bom zdele takoj poslal emajlček Ericu, ki ga je zrihtal prejšnjikrat, ko smo si pogledali mojo Sardinijo in Korziko!) Če ga pa ne bo... hehe... boste morali pa kar sami it v Dolomite pogledat al nakladam al je res tko lepo :rolleyes: :D :lol: ...

Hola! Evo, kot sem obljubil, še poročilce s štiridnevnega potepanja po Dolomitih: Dolomiti 1/2003, 5.7.2003 do 8.7.2003 Nikjer nikogar, le ovinki, sonce, ptički - in midva s Suziko. Leo Vince racing oval poje čisto, srebrno pesem, a to očitno (in začuda) nikogar ne moti: le nekaj metrov pred nama čez cesto steče veverica, se na robu ceste prav nič panično ustavi, pogleda nazaj proti nama (pomaha?) in izgine v barvi gozda... Ej, cool... TO so pravi Dolomiti, TO je tisti pravi feeling, si mislim, ko se v ranem jutru s Suziko za vasjo St. Catherina Valfurva začneva vzpenjati po relativno ozki in prijetno ovinkasti cesti proti prelazu Gavia (Passo di Gavia, 2652 m). Vse skupaj pa se je začelo čisto drugače... Petki niso moji dnevi - nič se ne zgodi kot splaniram. Nikakor. Od nekdaj. Tudi tale petek ni bil nobena izjema. Namesto da bi v petek popoldne nakupil vse potrebne zadeve, spakiral prtljago in jo že zapajkal na Suziko in bil tako pripravljen na nizki štart že zgodaj zjutraj v soboto, sem šele v sobotnem jutru besno iskal šotor po BTCju (Lucky, hvala za namig za akcijo v trgovini Maya Maya!) in delal sendviče v InterSparu, potem pa hitel še v HMC po X-socks in spalno srajčko za Suziko. X-nogavice sem dobil in čeprav sem bil dokaj skeptičen, sem zaupal Noisovemu testu. In moram priznati, da mi ni bilo žal: tehnologija res dela (www.x-socks.com). Srajčke - plastičnega pokrivala oz zaščite pred dežjem za Suziko, ki mi ga je med prvomajskim potepanjem nevihta razcefrala v San Marinu - pa žal nisem dobil. Nimajo. Dobijo, najbrž prihodnji teden... No, malo čez enajsto sem le nazaj na Vrhniki in pripravljen na start. Pot me najprej vodi po moji najljubši cesti od Vrhnike preko Logatca, Kalc, Idrije, Mosta na Soči, Tolmina (obvezen postanek za čaj z vanilijo v bifeju nasproti črpalke), Kobarida, Bovca (kjer še zadnič natankam benz za tolarčke), čez Log pod Mangartom na prvi prelaz na moji poti, Predel (1198 m). Takoj na začetku spusta se odpre pogled na čudovito Rabeljsko jezero, cilj mojih mnogih enodnevnih izletov. Tokrat se ob jezeru spustim preko Sella Nevee do Chiusaforteja, kjer zavijem mimo Tolmezza in preko Passo della Mauria (1395 m) proti Cortini d'Ampezzo. Čez celo Maurio vozim za nekim domorodcem na supermotu. Ful se ujameva, pazim le, kdaj in kje zavira, saj očitno pozna vse ovinke, zato letiva kot metka. Res ful fajn, škoda ker za Maurio zavije na nek lokalen paso... Na poti naprej ujamem še en prelaz, Passo Tre Croci (1809 m). Nič posebnega, deloma dokaj razsuta cesta. Za Cortino me že čaka Passo Falzareggo (2105 m), kjer oblaki pokrijejo sonce, piha mrzel veter in nasploh je mrzlo kot hudič, le nekaj stopinj nad ničlo. Še dobro, da imam zimsko podlogo v hlačah! Enako mraz je ko se zatem iz Arabbe dvigam na Passo Pordoi (2239 m), Še dobro, da ni veliko prometa, srečujem v glavnem le motoriste, a teh toliko da me začne boleti roka od pozdravljanja. Ves čas pa vozim z grožnjo dežja nad glavo, temni oblaki me spremljajo že kar nekaj časa, čeprav je zares padalo le nekaj km ob Rabeljskem jezeru. In še nekajkrat sem naletel na "fajhtno" cesto, sicer pa je SUPER. Res imam srečo! Ko ob 18 uri pridem v Canzei, je nebo polno temnih oblakov, zato se odločim, da bom namesto kampa raje poiskal sobo. Najdem jo pri Petru, za 35€ z zajtrkom, kar je 5€ več kot običajno, a imam res lepo sobo, kopalnico, množico brisač, Suzika je na varnem pod streho, zjutraj mi ne bo treba zlagati mokrega šotora (ali čakati da se posuši)... Potem grem na pizzo v "mojo" pizzerijo, na srečo je tam še vedno "moja" kelnarca (tisti, ki ste bili kdaj z mano v Dolomitih veste o čem/kom govorim, tisti, ki niste... hja, baš mi je žao - čeprav, če malo premislim, pravzaprav ne meni, vam je lahko žal). Pizze še vedno odlične - priporočam! Ko se ob 22 uri odpravim proti postelji, termometer pokaže 12 stopinj. Proti jutru je temperatura le 8 ali celo 6 stopinj, mi pri zajtrku pove gazdarica. Hja, pred tremi dnevi je zapadel sneg, prej je bilo prav vroče. Hua, tole pa ni glih fajn za šotor, če nimaš ful dobre (in zimske) spalke, me prešine ko lezem v posteljo... Naslednji dan se zbudim ob 7:30, spokam in pojem mega zajtrk, pa še dva sendviča za malico si naredim - dan bo dolg, kilometrov kar nekaj, lakota bo huda. Najprej pa moram nahraniti tudi Suziko. Tu nastane prvi zaplet: nedelja je, dela samo self service črpalka. Kar seveda ne bi bilo omembe vredno, če ne bi mašina sprejemala samo (italijanske) bankomatske kartice, denar pa so preprosto ukinili (prelepili režo)... Ja, tudi to je Italija. Ni druge, grem v 11 km oddaljeno Pozzo di Fasa in natankam na "normalni" črpalki, za denar. Potem pa spet nazaj, da začnem kot običajno s "krožno" progo: štirje prelazi v obliki kroga. Najprej (spet) Passo Pordoi (2239 m), a tokrat z druge, meni bolj prijazne strani, pa do Arabbe in na levo, kjer me čaka Passo di Campolongo (1875 m). Po spustu s Campolonga se znajdem v Corvari in pred zaprto cesto na naslednji prelaz! Kaj dogaja? Prijazen policaj mi razloži, da je zaradi lokalne kolesarske dirke zaprtih cca 300 m ceste proti naslednjem prelazu, Passo di Gardena (2121 m). Cesto bodo odprli šele čez kake tri ure... O ti smola! Kaj bi, ne bom čakal, kar malo slabe volje grem nazaj v malce oblačnem in, vsakič ko se sonce skrije za oblak, dokaj hladnem vremenu po isti poti preko prelazov Campolongo in Pordoi, kjer mi prednja guma v dokaj počasnem, a v ful nagibu voženem desnem ovinku enkrat prav nemarno zdrsne, tako da imam nemalo težav, da še ujamem Suziko... Hua... Iz Canazeija pa spet v Pozzo di Fasa, kjer zavijem za Passo di Costalunga/Karer Pass (1745 m) in naprej skozi več kot čudoviti Eggen Tal (Val d'Ega) - čudovit kanjon in čudovito speljana cesta, ki me pripelje do Bolzana, kjer zavijem za Merano preko MedelPassa/Passo di Mendola (1383 m). Čudovit prelaz, vedno sem se ga ful veselil, enako tokrat a... kakšno razočaranje! Precej ovinkov je "spraskanih" s tistimi majhnimi žlebovi, ki ne pustijo gumam peljati kamor mi hočemo ampak jih krivi čisto po svoje. Vmes pa še nekaj odsekov makadama, kjer prenavljajo celotno asfaltno plast. Prav žalosten sem... Le nekaj km naprej me prijetno preseneti prav zabavni in dokaj hitri Passo di Palade/Gampenjoch (1656 m). Lepi, odprti ovinki, dober asfalt - tole bo treba definitivno še kdaj prevoziti! Za Meranom zavijem levo za Passo di Stelvio/Stilfserjoch (2758 m), najvišji prelaz v Dolomitih. Znana turistična motoristična točka, ful prometa, na dobrih 80 km nikoli ne mine več kot 10 sekund da mi ne bi bilo treba pozdraviti (največkrat skupine) motoristov. Resno premišljujem, da bi nehal pozdravljati - pa sem sicer prav prijazen fant. Ko se le pricijazim do začetka Stilfserjocha se z veseljem spomnim, da je nekdo nekje na MotoSvetu napisal, da so prenovili res že do konca utrujeni asfalt. S to mislijo se veselo zapodim v prvega od 48 ovinkov, a glej ti tole: cesta še vedno razsuta, še bolj kot lani... Ah, opet su me prešli, si mislim in se psihično pripravim na ostalih 47 ovinkov. Od 17. ovinka dalje je nekaj ovinkov skoraj čisto brez asfalta, ena sama luknja... Ah ja... Ko le prilezem na vrh je ura že skoraj šest popoldne, pozdravi me množica motorjev in motoristov, pa tudi hudo mrzel veter, oblačno je, sneg ob cesti... Malo poslikam in grem hitro dalje, preden se gume čisto do konca pohladijo, saj je na drugi strani, proti Gaviji, precej lepša cesta. Tik pred začetkom vzpona na Gavio se ustavim in najdem prenočišče v mali vasici Santa Caterina Valfurva, za 20 €. Brez zajtrka. OK, ni blema - zraven je market, pa si bom zjutraj nakupil hrano za zajtrk in ga pojedel pri koči na Gaviji! Cool! Ko se tretje jutro relativno počasi in z užitkom dvigam proti koči tik pred Passo di Gavia (2622 m), kjer me je le nekaj let nazaj pralo kot v pralnem stroju, se na uživam v čudoviti naravi, res nore scene: globoko zelena pobočja trave, da kar oči zabolijo, strme stene in belščeče skale... Res lepo. Na enem od ovinkov ustavim poleg že parkirane Hayabuse, pokimam parčku v pozdrav in se pridružim njunemu nememu občudovanju okolice. Čez nekaj minut se odpravimo dalje, jest se še nekajkrat ustavim in poskusim lepoto okoli sebe preliti in shraniti v slike. Ko pridem do koče se ustavim, sedem za eno od miz in pripravim zajtrk. Ura je že 10 preč, zato je tudi cesta vedno bolj polna, v glavnem motoristov. Glavnina se pelje mimo, nekaj pa se jih ustavi. Iz njih kar vrejo besede, v glavnem v nemščini, a si videl to, a si videl ono, pa kako zajeban je bil tisti ovinek tam, hej kolk je mene tam odneslo... tipični bencinski pogovori na vseh Dolomitskih prelazih. Nekdo zagleda napis Katana na Suziki in skupinica nekaj časa modruje, nato prisedejo in malo počvekamo, čeprav je moja nemščina bolj lesena. A se razumemo. Ura pa kar teče in moram naprej. Mimo jezerca in do table prelaza kjer kot vedno pritisnem "spominsko" sliko, da vem, kaj sem tokrat prevozil. In spet naprej proti Val delle Mesi. A že po nekaj sto metrih se ustavim pri tistih neverjetno rumeno-zelenih skalah. Cele pokrajine rumeno-zelenih skal! Res noro! Malce poslikam, a kaj ko slika ne zmore prikazati tega, kar vidim okoli sebe: malega jezera pod mano, s snegom pobeljenih vrhov povsod naokoli, globoke doline ki se ji po robu vijejo strme serpentine vedno ožje in brez zaščitne ograje, na nekaterih mestih dokaj razsute ceste. Po nekaj sto metrih spusta je cesta široka le še za dolžino Suzike. Srečanje z avtom postane zahteven manever, z motoristi pa se pozdravljamo izjemno previdno, saj bi se mimogrede zgodilo, da bi oklofutala en drugega pri le malce nepazljivem pozdravu. Še nekaj sto metrov nižje se cesta le razširi v nekaj vrednega tega imena, tudi asfalt je spet tisti pravi, tako da s Suziko resnično uživava! YESSSSSS! V malem mestecu Ponte di Legno ob vznožju Gavie z zanimivo glavno cesto iz rdečih kock tankam, nato pa odhitim proti naslednjem prelazu, Passo di Tonale (1883 m), kjer ujamem skupinico štirih motoristov. Kot nalašč je prav pred mano možakar na Ducatiju (ne vidim ali je 996 ali 998). Ker spet nekaj popravljajo cesto lahko opazujem, kako vozi. Na ravninah masira roke, pregiba kolena.. Ducati usnje, Ducati nahrbtnik.. Ko pridejo ovinki zleze dol skoraj kot MotoGP, kolenu res le malo manjka do tal, kakšnega posebnega efekta pa ni, s Suziko sva mu ves čas za ritjo. Opazi, da vozim za njim, pa mu kao nekako na paše, zato začne ful nabijati po ravninah. Res mi uide, a k sreči je veliko ovinkov, kjer spet prideva skupaj, saj ovinke vozi blazno ostro in na trdo, brez kakšne pametne linije. Spet mu ni prav... Ko spet skupaj čakamo na semaforju kjer popravljajo cesto se začne glasno pritoževati prijateljem kako mu nekaj ne dela, ne vleče al kva, zraven (v leru) ful privija gas in res nekaj čudno trokira pri visokih obratih... al pa mogoče mora bit tko, kdo bi vedel pri teh Italijanih... gremo naprej in ko po nekaj (spet slabo zvoženih) ovinkih še vedno sliši tik ob sebi Suziko se mu odpuli in začne delati bedarije, prehitro uleti v ovinek in potem mora na sredi ful zavirat, nese ga sem in tja, polna cesta ga je... Bravo, si mislim, zdej si pa me, tkole se pa jest ne grem in glih ko zmanjšam hitrost se cesta razcepi: oni štirje (hvalabogu) na levo, na Passo di Mendola, jest pa desno proti Trentu. Ko peljem mimo se moj pogled za hip sreča z njegovim: široko odprte oči, v njih vidim... strah. Strah? Zakaj? Čemu? A res? Ne vem, le en tak feeling imam... Kot nesreča, ki čaka da se bo zgodila... Upam, da se motim, tega ne privoščim res nikomur. Ampak - zakaj sploh ima motor, če mu ne dela veselja??? Zaradi prijateljev??? Bejbe??? A se nimam časa ukvarjati z njim - mimo Clesa (z noro sotesko in "slapom" iz elektrarne) proti Trentu je lepo zavita cesta, tudi asfalt drži kot je treba. Malo pred Trentom obrnem levo za Ora Auer kjer me dohiti Fishermanov klic: kje si? Zmeniva se, da se dobiva v Canazeiju. Peljem se po dolini kjer so na eni strani strmi skalnati kopasti hribi, na drugi pa na gosto poraščeni z gozdom. V Ora Auer zavijem za Predazzo, FUL dobra cesta, za njim pa skočim še čez dva prelaza: tik pred Passo di Rolle zavijem levo na Passo di Valles (2033 m), od tam pa na Passo di San Pelegrino (1918 m). Mešano, na trenutke ful dobra cesta, včasih pa dokaj sesuta. S San Pelegrina pridem v Moeno, od koder je do Canazeija mnaj kot korak. Ko pokličem Fisherja, je še na Passo di Giau, zato se zmeniva za srečanje na jezeru pod Marmolado, na Passu di Fedaija (2047 m), kamor pelje prav prijetno zavita cesta, resnično narejena za uživanje. Tam se veselo pozdraviva (kot se spodobi za dva MotoSvetovca in (seveda) Solo Riderja), malo pobrskava po zemljevidih kaj in kako bi, potem pa spet vsak v svojo smer: Fisherman proti Bolzanu, jest proti Cortini d'Ampezzo. Kar malo mu zavidam, šele prvi dan je na poti, jest mam pa jutri že zadnji dan... A se tolažim, da bomo letos še šli v Dolomite. Tako potolažen uletim preko zavitega Passo di Giau (2233 m) v Cortino d'Ampezzo, kjer najdem prenočišče pri starejšem paru (za 30€ z zajtrkom). Strašno sta prijazna, kot bi prišel k dedku in babici. Zvečer na balkonu jem in zraven pišem dnevnik poti, vmes opazujem Velike kumuluse in Vrhove gora pred menoj kako gorijo v žarkih zahajajočega sonca... Ej... nor, ampak res NOR sončni zahod - saj sem ga slikal ampak... to ni to. To moraš videti. V živo. Poln vtisov iz zares čudovitega dne se spravim v posteljo. Zadnji dan startam v nove, še neraziskane kraje: iz Cortine se odpravim proti severu, proti Dobbiacu (Toblach). Do tja se peljem po na trenutke lepo zaviti, sicer pa bolj odprti magistralni cesti skozi gozd in preko Passa di Cimabanche (1529 m), za njim lepo jezerce. Nič več ne slikam ker mi je po včerajšnjem sončnem zahodu zmanjkalo baterije, polnilca pa nisem vzel s seboj. Res si nisem mislil, da bom naredil preko 150 slik! Bom vedel za drugič. V Candidu se obrnem na desno, proti jugu za Sexten (Sesto). Sorry, nič posebnega se ni dogajalo, kljub potencialno zanimivemu imenu mesta. Je bil pa prav lep pogled na desno, najprej na Tre Scarperi (3152 m), potem pa še na Tre Cime/Drei Zinnen (2998 m). Žal ni slikc. Potem preko Passo di Monte Croce di Comelico/Kreuzberg Pass (1638 m) do San Stefana di Cadore, kjer me je presenetil smerokaz za Tolmezzo. Hua, kaj je pa zdaj to? Kaj pa če bi zavil kar tule, na to neznano cesto, namesto da se trajbam po dolgočasnem Passo della Mauria??? OK, Suzika se strinja, planeva. Krasna dolina, gozd, mala rečica, ful dobra cesta, ovinki, dober asfalt... kaj si sploh še lahko želim??? Neka neznana mesteca... Sappada... čez nekaj časa se cesta malo "pokvari", a se hitro spet popravi nazaj... Ovaro... res nori ovinki ob mali rečici. To bo treba še peljat, definitivno. Na glavno cesto pridem tik pred Tolmezzom. Hitrost reguliram z gasom do Chiusaforteja, kjer zavijem desno za Sella Neveo, se za trenutek ustavim pri "mojem" slapu, pa spet skozi vse tunelčke, mimo Rabeljskega jezera in čez Predel v Bovec, kjer si privoščim kosilo. Poln novih moči se zaženem naprej, najprej po neprijetno zrukani cesti, dokler ne pridem do ovinkov tik pred Kobaridom, ki so narejeni samo za veselje in radost. V Tolminu še zadnjič tankam, nato spet gasa preko Mosta na Soči in po čudovitih ovinkov do Idrije, pa Kalc, Logatca in končno Vrhnike. Vse prekmalu sem na dvorišču pred garažo. Utrujen, a nasmejan. Do ušes. Za mano so štirje čudoviti dnevi, posebej zadnja dva, ko sem odkrival čisto nove ceste, skoraj 1500 v glavnem resnično lepih kilometrčkov, 21 prelazov. Za mano je ostalo tudi 150€, kar pomeni, da sem skuril povprečno 1€ na 10 prevoženih kmjev :-)) Žeja Suzike je bila dolomitsko dokaj tipičnih 4,8 l/100 km.

Hola! Ejga Fisherman, tudi jest sem mislil iti takrat, pa me je vremenska napoved prepričala da grem rajši jutri, v soboto in do torka (5.7. do 8.7.). Mogoče se kje srečava :) ...

Bomo, bomo, brez skrbi... :lol: :lol: :lol: z malo (predvsem vremenske) sreče tudi večkrat... :roll: 8) Pa še lep pozdravček očitno omreženemu Hanziju - welcome back :lol: 8)

Hola Fury, lepo, da greš tudi ti z nami! Kva bojo lepe digitalne fotke! Škoda, ker nikakor ne najdem enega ugodnega notebooka, tole je prava prilika da bi tudi jest vzel digitalca s seboj... No, za naslednjo furo upam da ga bom že imel, ampak takrat pa zagotovo ne bo nikogar, ki bi mi ga peljal... g.Murphy se očitno ne da!

quote: Tudi jaz bi se prijavil. Samo imam en problem in sicer ne morem štartati v soboto pred 12h.. Drugače pa imam še tri dni starega dopusta, tako da to ni problem. Moram še napisati, da nisem ljubitelj kampiranja, ker se mi ne da vozit zraven vse krame. Hola! Hja, v soboto bi blo treba startat vsaj ob 9 uri... LP suzuki