Dvorana slavnih

folk je pa res nor !!!! ne morš verjet !!!

lepo je bilo rinit po polmetrskem deviškem pršiču dokler nisem hotel narest obvoz snežnih zametov po grabnu, ki se je izkazal za 1.5 metra globok in sem rabil cca uro pa pol, da sem motor nekako izkopal in izvlekel ven

ti isti osebki so bili videni pri vaških... ob17,20 je bilo že lepo pod nulo... rilčkarji :lol:

No, pa daj meni nevednežu razloži te pojme, da slučajno ne bom govoril neumnosti. Nazadnje, ko sem še bral definicijo države in njenega monopola nad nasiljem, ni nikjer pisalo, da si ta (država namreč) monopol deli s komurkoli drugim. Zato, prosim, ne enači države in samooklicane skupine pod oznako MC. Pervy ima na svoj način prav in ker preveč cenim svoje življenje, da bi šel sedet zato, ker sem pokončal kakšnega vojačka, kateremu je njegov nadrejeni ukazal 'discipliniranje' moje malenkosti, se vsemu temu najraje izogibam. Je pa vsakršno nasilno vsiljevanje svoje volje, nepisanih pravil in 'davkov' drugim sodržavljanom, mimo zakonov te države - navaden kriminal (prisila, izsiljevanje itn.). Če kdo misli da je v tem kaj romantičnega, potem sta Zidar in Tovšakova največja romantika v državi. In če kdo misli, da je nekaj več, ker je ovčka, ki bleje v 'posebni čredi' vam iz izkušenj trdim, da je človek v takšnih čredah manj vreden kot izpolnjen posameznik v okviru celotne družbe. Je pa res, da so takšne črede sila učinkovite pri izvajanju organiziranega nasilja. Zato ni nič čudnega, da so tako mafijske organizacije kot MC-ji strogo hierarhično in paravojaško organizirani. Ampak jaz sem le nevednež in spidybaw mi bo kmalu razložil 'pojme'.

Nič se nesekiraj samo spusti olje malo počakaj,da se odcedi in nalij frišno olje.Tudi filter ni nujno menjat vsako menjavo dovolj je na ca 12K kil.Je pa vseno kaj narediš - počneš z odcejanjem v motorju VEDNO ostane nekaj olja in zato postane takoj malo temnejše največ olja ostane v glavi morotja pri odmični gredi v menjalniku in kot je bilo že rečeno v karterju(oljni posodi) ravno zato je priporočljivo uporabljati boljša(dražja) olja, ki imajo vse te primesi(aditive)prori vsedlinam,proti penjenju in detergente za izpiramje.Pa to je že druga tema o oljih,ki pa vam vsem ni sprejemljiva, saj takoj vsi govorite o kvalitetnih cenenih olji v resnici pa noben neve zakaj so aditivi in koliko jih je v dotičnem olju in to je odraz cene olja neglede na znamko !!!! :hmm:

Zgleda zadnjih 20 km v letošnji sezoni. Do Btc-ja pa nazaj. Skupaj letos dobrih 16.000 km.

Danes vidu Nejcgs-ja, pa Dr.Jakoba, pa Sam Samota na OMV Postojna. Pa iste ljudi v Piranu. Pa kaj ste nori v takem mrazu?

Ena od včeraj

Pozdravljen Da še jaz napišem moje mnenje glede izbire med CBF 600 in 1000. Sam imam doma CBF 600 SA in pretežno se vedno voziva v dveh na okoli. In morem povedati, da se motor odlično pelje. Poleti je tudi polno naložen (glej post od cikadine) prav normalno peljal. Res je, da se mu čez prelaze pozna da je 4 valjni 600 kubični vendar saj se čez Vršič vsak dan pa tudi ne pelješ. Imel pa sem priliko peljat 1000 kubično CB, kakršen derivat ima vgrajenega tudi CBF 1000. Moram reči da je bilo 1000-ko lepo peljat in tako da sem se na trenutke pri pospeševanju kr konkretno prijel za krmilo, tako da je moči in navora napram 600-ki bistveno več. Za razliko pa moja 600ka vleče bolj kultivirano, kar je prav fajn. Tako je pot na primer iz Gorice na obalo in nazaj pravi užitek in prav nič ne pogrešam, da bi moral imeti 1000ccm. Torej na obeh motorijih sediš enako dobro in tudi s 600ko se da po večini cest (tudi v dvoje in s prtljago) peljat povsem dobro. Kot prednost 1000-ke bi torej izpostavil zgolj večji navor in moč, na kar pa je treba biti tudi pazljiv (razčiščeni pojmi v glavi) saj te zna zavesti. Razlika v teža pa je praktično zanemarljiva in se mogoče malenkostno pozna zgolj na mestu oziroma počasnemu manevriranju. Po drugi strani pa pravzaprav 600ki prav nič ne manjka. Poraba je nižja tako, da z enim tankom naredim med 350 in 400km (poraba tm okoli 5l/100km) kar pa je pri 1000ki vsaj za liter večja. Motor je cenejši za nakup pa tudi prodajna cena ne tolko pade. Pa še to mnenja ali več kubikov ali manj kubikov bodo vedno različna tako kot smo si ljudje različni. Tudi s TOMOS-ovim mopedom se, da priti na Grenlandijo. Bistveno je, da ne z enim ne z drugim ne boš naredil napake edino pa pri 1000ki je potrebno zaradi več moči več pameti v glavi in desni roki. Edino pa priporočam da je v primeru izbire CBF 600 le ta letnik nad 2008 ko so že imele elektronski vbrizg in pa da je opremljena z ABS. Če bi se še enkrat odločal bi še vedno vzel CBF 600 SA saj za rekreativna potovanja povsem zadošča. Kasneje ko bo pa dovolj izkušenj pa za daljša potovanja motor z boljšo vetrno zaščito in oklepom ala Honda Paneuropean, BMW R 1200 RT itd. Upam, da si boš od vseh postov in glede na lastne potrebe uspel pravilno odločiti. LP Igor

Hola mojster, tko kot je rekla Katka, dve urici, pa si pol lahko frej in se greš mal pelat :naughty: sej če pogeldaš na karto boš videl da je vsega skupaj le nekaj čez 60 kmjev :whistle: ... morda še izletek v Eggental, ko boš šel že glih tam mimo?? PS v avgustu pa zna bit to resen zalogaj za en dan, morda boš moral celo prespat vmes - brez rezervacije seveda nekje v grmovju, ker bo vseh milijon hotelčkov in sob zasedenih :BUA:

Hola Mica! cesta skozi dolino reke Eggen, Eggental (Val d'Egga)... ko smo šli iz Canazeija okol Selle Ronde, najprej čez Pordoi in Campolongo na Gardeno in ko smo se spustil z Gardene smo prišli na križišče, levo se gre na Passo Sella, desno pa proti Eggentalu - a se zdej spomniš? :) jst sem bil glih v soboto tam, sam sem šel na Sello... a o tem je žal treba govorit v past tensu :( ker so na zadnjih kmjih te čudovite cestice, pred Bolzanom "ukinili" cesto - naredili so nekaj km dolg tunel, ki preseka tiste čudovite ovinke do glavne ceste za Bolzano... sm bil zlo žalosten ko sem to prvič videl, mislim da dve, tri leta nazaj, ker je blo res noro lepo, za videt in za pelat, čist ozek kanjon, v njem prostora samo za noro lepo speljano cesto s prima asfaltom in rečico... no ja, nekaj je še ostalo, zadnji del pa so uničili s tem tunelom... ful škoda :( tle klikni za slikco in opis, da se boš lažje spomnila :)

Hola M@to! No ja, niti ni tolk zlo naporna tura, ker skoz nekaj dogaja, pa FUL lepa narava, jezera, skalni vrhovi, slapovi... ceste na prelazih so na splošno zjebane, velikokrat nekaj časa čist kul, potem pa odsek skoraj za hard endure... nekatere niso popravili že leta in je samo slabše, večino pa le krpajo, tko da ni dosti bolje, pred leti krasen in mega grabežljiv asfalt je zvožen do svetleče gladkosti, Pirelli Corsa III so mi nekajkrat malce zdrsnile - nič nevarnega, a vseeno... upam da bodo sosedje to čimprej prenovili!! a kot sem rekel, vseeno se splača it, le malo bolj počasi, narava je še vedno noro lepa :) Duran in Cibiana sta slabo nadomestilo za Giau, čeprav imata nekaj zlo lepih, a tud nekaj zlo ubogih odsekov, a nisem želel še enkrat po isti poti, skozi Cortino... iz enakega razloga sem spustil Pordoi - itaq je bla cela Sella Ronda tolk polna pločevine, da so se prelazi zihr pogreznili za nekaj metrov... tle do septembra ni več za it, IMHO... drugod sem bil večinoma sam na cesti :)

Hola! Tud midva s SharpNinjo bova od zgodnje sobote do poznega ponedeljka bluzila tam naokoli, nekje na relaciji od Passo di Mauria pa do Stilfserjocha in od Passa Duran in Cibiana do San Valentina alla Mute, za Jaufenpass in Timmelsjoch pa zaenkrat bolj slabo kaže... natančnejše koordinate bo (sproti) diktiralo vreme :)

Hola! Stilfserjoch danes... je že spluženo!!! Še dober mesec... :OK:

Hola! Evo mene srečno nazaj, kaj več (in slikce) jutri. ZADNJI hip - kolone so se že začele... bogi (ubogi?) vsi tisti, ki boste šli avgusta :cry: :cry: :cry:

Hola! Start jutri, preko Big Gja :D Domov najbrž v sredo, morda četrtek.

... most ob cesti na Passo di Giau...

... pogled, ki pozornemu opazovalcu pokaže čudovit slap...

... tole je pa že sobota in pogled na Sella Group pri vzponu na Passo Gardena...

... še Stelvio...

... še Stelvio...

... ja, lakota je huda reč I...

... z Race Replica gumami po takemle šodru??? pa to se ja škoda dela... jao, jao, triput jao... :lol:

... glejte in učite se: pravilno parkiranje Maksijevcev :naughty: za malico pod Marmolado (Passo di Fedaia)...

... levo ali desno? Marmolada (Passo di Fedaia) ali Passo Pordoi? Težka odločitev...

...nato poziranje naše jate na zadnji SLO tankšteli v Bovcu...

...enako meglice nad Sočo pri Tolminu...

Hola! Vidim da nihče noče objaviti slikc - kot da je blo tko hudo :naughty: ... pa ni res, prav fajn smo se imeli, tokratni Dolomiti so bili zaradi dolge zime in deževne pomladi še prav posebej zanimivi. Vsaj jaz z veseljem ponovim za Bladotom: hočem šeeeeeeeeee!!! Evo en kratek presekec našega izleta: zaspano jutranje sonce nežno dviga meglice iznad jezera v Mostu na Soči...

Hola! @ ID: kako je v Dolomitih ti bova jutri lahko že midva z Bladzotom (in še kdo) v živo povedala, hehehe... ti kar pokliči/SMSjaj zvečer, pa boš vse izvedel iz prve roke B) Torej, spoštovani dolomitoljupci, jutri je dan D, odrinemo zjutraj, v rahlem drncu preko Logatca, Idrije, Tolmina, Bovca, Predela, Sella Nevee, Tolmezza, Villa Santine, Ovara, Sappade do Cortine in preko Passo Falzaregga in Passo Pordoia do Canazeija oz Albe, kjer bomo prespali. V petek preko Karer passa, skozi Eggental, mimo Bolzana preko Mendelpassa in Gampenjocha proti Stelviu na petkovo srečanje SoloRiderjev, potem pa na jug do Gavie, nato ovinek do Madonne di Campiglo, nazaj do Clesa in spet proti Canazeiju. V soboto pa moram jaz domov, torej približno prvi dan "v nazaj" (le pasoti bodo drugi :-)), ostali bodo pa uživali še en dan :cry: ... Vsem lep pozdrav, eni se pa itaq srečamo "tam gor", na Stilfserjochu!

Hola! @ mac: to seveda drži. Haklamo se pa okoli višine drugega prelaza, Col de la Bonnette, ne tega... Mimogrede, Dolomitoljupci, današnja vremenska prognoza za Trbiž (in okolico) za četrtek popoldne in petek dopoldne predvideva dež... za Bolzano in okolico pa od četrtka do sobote "le" oblačno, ponoči pa tudi nevihte. Meni to pove: - da je treba startat v četrtek dopoldne in priti vsaj do Cortine - da bo dokaj hladno, dopoldne že v dolinah komaj malo čez 10 stopinj, na 2000 m pa le 5, s sabo torej dvojne dolge gate :-)) - da bo v campih oz šotorih najbrž kraljevala vlaga, zato morda bolje pomisliti na sobe (in motote v garaži) Se beremo jutri, ko bo še novejša prognoza - ampak zaenkrat kaže, da nam ne bo treba na Hvar :-))) Pa še tale fajn link za vreme po Evropi (izberete npr Italijo, potem pa posamezno mesto): http://www.wetter.com/v2/

Hola mato! Ne bodi hud name, ampak to ni slika "iz tistih koncev", kot si tudi sam namignil. Saj ne, da je kaj narobe s temle krasnim umetnim jezerčkom (in v njem potopljeno vasjo) pri San Valentinu alla Muta, le to niso Dolomiti, zato prav tako kot slika Plitvičkih jezer ne odraža stanja na Vršiču, tole ne pove NIČ o Dolomitih... Dodal sem še eno bolj bedno slikco, zastavica pomeni jezero in približna lokacija Dolomitov, vmes ~200km. Pa brez zamere, želel sem le pojasniti za tiste, ki se tam naokoli ne spoznajo preveč dobro.

Hola! Dneve še ne, tedne pa že!!! 005 - SITNO!!! :D

Hola! Ni blema - vse je stvar dogovora. Ko se bo začelo kaj dogajati, se bo itaq najprej tukaj :D ... samo spremljajta topic, pa bo.

Hola! Če se mi nihče ne bo pirdužil bom šel soloridersko, kot ponavadi :naughty: ... Bo pa to štiri dni, od četrtka do nedelje ali od sobote do torka. Kdaj? Pravzaprav vseeno; ko bo vremenska napoved približno ugodna :) Aja, pozabil še kam? Hja, povsod me bo dosti, kakih 1600+ km...

Hola! Moji prvi letošnji Dolomiti bodo v juniju :) ...

Hola! Dr.Gregs, Dave ima seveda prav (ceprav bi jest napisal drugi vrstni red, ampak OK). Me pa veseli, da kdo v mojem skromnem pisanju isce (najde?) globlji smisel, pomen :devil: Pozdravcek iz pavze med dvema tauhoma, vedno Vas suzuki PS tole je poleg Sardinije/Korzike moj prvi dopust letos... Ostalo so bili le "ukradeni" dnevi... Bo pa se...

Hola! Gavia?

Hola! Bravo Robert, lepa turca :D !!! Moram prečekirat kar si napisal še z zemljevidom v roki :) Me veseli da je šlo vse b.p.! Glede na to da grem letos (vsaj) še enkrat v Dolomite (in bližnjo in niti ne tako bližnjo okolico), si bom zagotovo sposodil kakšen tvoj zanimiv "ovinek" ali pa tri :D Pridi v sredo v OLPa če ti znese; rad bi slišal čimveč tvojih vtisov še v živo! Pa seveda slikce, slikce... PS. porabo goriva si imel pa res majhno, da stroškov za hrano (tudi če si jo imel s seboj) niti ne omenjam...

Hola! Ej kekec, ni blema, z veseljem, saj veš... Ups, JE blem: projektor! Če kdo lahko (spet) zrihta računalniški projektor (po možnosti z večjo resolucijo kot oni zadnjič), je zadeva lahko (teoretično gledano) že danes zvečer, čeprav se rajši zmenimo za naslednjič. Če bo projektor, seveda (bom zdele takoj poslal emajlček Ericu, ki ga je zrihtal prejšnjikrat, ko smo si pogledali mojo Sardinijo in Korziko!) Če ga pa ne bo... hehe... boste morali pa kar sami it v Dolomite pogledat al nakladam al je res tko lepo :rolleyes: :D :lol: ...

Hola Robert! Ad 1. ne vem kaj je pri tebi standard, ampak jest se trudim imeti čim manj s seboj (manj naložen motorček, manj za pokat, manj teže => lepše skozi ovinke... torej sami plusi). VEDNO pa imej pri sebi nekaj za pit (moje izkušnje: najbolje voda) in kakšen sendvič (al pa tri), ker so v Italiji gostilne odprte (oz se da dobit za jest) samo v času kosila (približno od 13 do 15 ure) in večerje (približno od 18 do 20 ure). Če ne prideš ob tem času... heh, sami si kriv... nimajo NIČ!!! Imej v mislih tudi to, da imajo marketi "čudne" cajte delovanja, popoldne nekako od 15:30 do 19 ure... Za nas, razvajene Slovenčke, (al pa vsaj zame, no) prava tragedija! Tu je tudi večna dilema: šotor ali sobe??? Kampiranje je res ceneje, ampak kolk krame je treba zato vleči s seboj!!! Pa še kaki dve uri na dan ti to požre - pa ne zaradi postavljanja in pakiranje, to se hitro zverziraš, ampak ker moraš ponavadi še malo čakati zjutraj da se ti šotor posuši... Tu se odloči po svoji vesti oz željah (in denarnici). Ad 2. panika (beri neizmerna gužva) nastopi avgusta (Ferragosto, ko ima "cela" Italija počitnice), takrat se izogibaj znanim turističnim središčem, tudi prenočišče išči raje po manjših krajih, bo za povrh še ceneje (hja, tole je itaq vedno pametno prakticirat, ne le avgusta) Ad 3. sobe imajo ponavadi več postelj, zaračunajo ti na osebo, ne na sobo (navedene cene so na osebo), pazi na to ali je v ceni zajtrk ali ne! Ad 4. pump je malo morje vendar so nekatere vedno, druge pa le občasno (vikendi in to) samopostrežne - v smislu da ni žive duše, ti v avtomat vržeš denar in dobiš potem benz, zato imej pri sebi vedno dovolj bankovcev po 5 in 10 €. Z oktani ni blema, v EU imajo standarde za to :) Ad 5. nič... izberi si lepo ruto (tu je celo morje poročilc za pogledat/prebrat) in uživaj, maksimalno. Naredi si plan po dnevih, a se ga ne drži kot pijanec plota - če boš zagledal kaj kar ti bo všeč (cesta, prelaz, narava, whatever) mirno odpelji novim dogodivščinam naproti :D ŽE nekajkrat so se mi najlepše stvari zgodile prav takrat, ko sem se "izgubil" :blink: :D Ah ja, ena zadeva pa je še, seveda: PAZI NASE (in se ne zanašaj da bodo že drugi). In napiši kako si se imel ko se vrneš! (morda se 26. kje srečamo, jest se takrat glih vračam - glej če te pozdravi modra Katana in dve Nolan Joker II čeladi :D :lol: B) )

Hola! Hehe, ko sem bi tam z družbo (hej, tudi Hanzi je bil zraven!) je bila poraba 4,2 l/100... ampak SoloRiderska je (vsaj po mojih izkušnjah - in na srečo samo v nekaterih detaljih) zmeraj bolj težka... Sicer pa kot praviš - ko mašinca (za)poje, ni pomembno nič drugega kot veselje in radost, še posebno v Dolomitih :lol: Bo treba it konec meseca še enkrat :blink:

Hola! Evo, kot sem obljubil, še poročilce s štiridnevnega potepanja po Dolomitih: Dolomiti 1/2003, 5.7.2003 do 8.7.2003 Nikjer nikogar, le ovinki, sonce, ptički - in midva s Suziko. Leo Vince racing oval poje čisto, srebrno pesem, a to očitno (in začuda) nikogar ne moti: le nekaj metrov pred nama čez cesto steče veverica, se na robu ceste prav nič panično ustavi, pogleda nazaj proti nama (pomaha?) in izgine v barvi gozda... Ej, cool... TO so pravi Dolomiti, TO je tisti pravi feeling, si mislim, ko se v ranem jutru s Suziko za vasjo St. Catherina Valfurva začneva vzpenjati po relativno ozki in prijetno ovinkasti cesti proti prelazu Gavia (Passo di Gavia, 2652 m). Vse skupaj pa se je začelo čisto drugače... Petki niso moji dnevi - nič se ne zgodi kot splaniram. Nikakor. Od nekdaj. Tudi tale petek ni bil nobena izjema. Namesto da bi v petek popoldne nakupil vse potrebne zadeve, spakiral prtljago in jo že zapajkal na Suziko in bil tako pripravljen na nizki štart že zgodaj zjutraj v soboto, sem šele v sobotnem jutru besno iskal šotor po BTCju (Lucky, hvala za namig za akcijo v trgovini Maya Maya!) in delal sendviče v InterSparu, potem pa hitel še v HMC po X-socks in spalno srajčko za Suziko. X-nogavice sem dobil in čeprav sem bil dokaj skeptičen, sem zaupal Noisovemu testu. In moram priznati, da mi ni bilo žal: tehnologija res dela (www.x-socks.com). Srajčke - plastičnega pokrivala oz zaščite pred dežjem za Suziko, ki mi ga je med prvomajskim potepanjem nevihta razcefrala v San Marinu - pa žal nisem dobil. Nimajo. Dobijo, najbrž prihodnji teden... No, malo čez enajsto sem le nazaj na Vrhniki in pripravljen na start. Pot me najprej vodi po moji najljubši cesti od Vrhnike preko Logatca, Kalc, Idrije, Mosta na Soči, Tolmina (obvezen postanek za čaj z vanilijo v bifeju nasproti črpalke), Kobarida, Bovca (kjer še zadnič natankam benz za tolarčke), čez Log pod Mangartom na prvi prelaz na moji poti, Predel (1198 m). Takoj na začetku spusta se odpre pogled na čudovito Rabeljsko jezero, cilj mojih mnogih enodnevnih izletov. Tokrat se ob jezeru spustim preko Sella Nevee do Chiusaforteja, kjer zavijem mimo Tolmezza in preko Passo della Mauria (1395 m) proti Cortini d'Ampezzo. Čez celo Maurio vozim za nekim domorodcem na supermotu. Ful se ujameva, pazim le, kdaj in kje zavira, saj očitno pozna vse ovinke, zato letiva kot metka. Res ful fajn, škoda ker za Maurio zavije na nek lokalen paso... Na poti naprej ujamem še en prelaz, Passo Tre Croci (1809 m). Nič posebnega, deloma dokaj razsuta cesta. Za Cortino me že čaka Passo Falzareggo (2105 m), kjer oblaki pokrijejo sonce, piha mrzel veter in nasploh je mrzlo kot hudič, le nekaj stopinj nad ničlo. Še dobro, da imam zimsko podlogo v hlačah! Enako mraz je ko se zatem iz Arabbe dvigam na Passo Pordoi (2239 m), Še dobro, da ni veliko prometa, srečujem v glavnem le motoriste, a teh toliko da me začne boleti roka od pozdravljanja. Ves čas pa vozim z grožnjo dežja nad glavo, temni oblaki me spremljajo že kar nekaj časa, čeprav je zares padalo le nekaj km ob Rabeljskem jezeru. In še nekajkrat sem naletel na "fajhtno" cesto, sicer pa je SUPER. Res imam srečo! Ko ob 18 uri pridem v Canzei, je nebo polno temnih oblakov, zato se odločim, da bom namesto kampa raje poiskal sobo. Najdem jo pri Petru, za 35€ z zajtrkom, kar je 5€ več kot običajno, a imam res lepo sobo, kopalnico, množico brisač, Suzika je na varnem pod streho, zjutraj mi ne bo treba zlagati mokrega šotora (ali čakati da se posuši)... Potem grem na pizzo v "mojo" pizzerijo, na srečo je tam še vedno "moja" kelnarca (tisti, ki ste bili kdaj z mano v Dolomitih veste o čem/kom govorim, tisti, ki niste... hja, baš mi je žao - čeprav, če malo premislim, pravzaprav ne meni, vam je lahko žal). Pizze še vedno odlične - priporočam! Ko se ob 22 uri odpravim proti postelji, termometer pokaže 12 stopinj. Proti jutru je temperatura le 8 ali celo 6 stopinj, mi pri zajtrku pove gazdarica. Hja, pred tremi dnevi je zapadel sneg, prej je bilo prav vroče. Hua, tole pa ni glih fajn za šotor, če nimaš ful dobre (in zimske) spalke, me prešine ko lezem v posteljo... Naslednji dan se zbudim ob 7:30, spokam in pojem mega zajtrk, pa še dva sendviča za malico si naredim - dan bo dolg, kilometrov kar nekaj, lakota bo huda. Najprej pa moram nahraniti tudi Suziko. Tu nastane prvi zaplet: nedelja je, dela samo self service črpalka. Kar seveda ne bi bilo omembe vredno, če ne bi mašina sprejemala samo (italijanske) bankomatske kartice, denar pa so preprosto ukinili (prelepili režo)... Ja, tudi to je Italija. Ni druge, grem v 11 km oddaljeno Pozzo di Fasa in natankam na "normalni" črpalki, za denar. Potem pa spet nazaj, da začnem kot običajno s "krožno" progo: štirje prelazi v obliki kroga. Najprej (spet) Passo Pordoi (2239 m), a tokrat z druge, meni bolj prijazne strani, pa do Arabbe in na levo, kjer me čaka Passo di Campolongo (1875 m). Po spustu s Campolonga se znajdem v Corvari in pred zaprto cesto na naslednji prelaz! Kaj dogaja? Prijazen policaj mi razloži, da je zaradi lokalne kolesarske dirke zaprtih cca 300 m ceste proti naslednjem prelazu, Passo di Gardena (2121 m). Cesto bodo odprli šele čez kake tri ure... O ti smola! Kaj bi, ne bom čakal, kar malo slabe volje grem nazaj v malce oblačnem in, vsakič ko se sonce skrije za oblak, dokaj hladnem vremenu po isti poti preko prelazov Campolongo in Pordoi, kjer mi prednja guma v dokaj počasnem, a v ful nagibu voženem desnem ovinku enkrat prav nemarno zdrsne, tako da imam nemalo težav, da še ujamem Suziko... Hua... Iz Canazeija pa spet v Pozzo di Fasa, kjer zavijem za Passo di Costalunga/Karer Pass (1745 m) in naprej skozi več kot čudoviti Eggen Tal (Val d'Ega) - čudovit kanjon in čudovito speljana cesta, ki me pripelje do Bolzana, kjer zavijem za Merano preko MedelPassa/Passo di Mendola (1383 m). Čudovit prelaz, vedno sem se ga ful veselil, enako tokrat a... kakšno razočaranje! Precej ovinkov je "spraskanih" s tistimi majhnimi žlebovi, ki ne pustijo gumam peljati kamor mi hočemo ampak jih krivi čisto po svoje. Vmes pa še nekaj odsekov makadama, kjer prenavljajo celotno asfaltno plast. Prav žalosten sem... Le nekaj km naprej me prijetno preseneti prav zabavni in dokaj hitri Passo di Palade/Gampenjoch (1656 m). Lepi, odprti ovinki, dober asfalt - tole bo treba definitivno še kdaj prevoziti! Za Meranom zavijem levo za Passo di Stelvio/Stilfserjoch (2758 m), najvišji prelaz v Dolomitih. Znana turistična motoristična točka, ful prometa, na dobrih 80 km nikoli ne mine več kot 10 sekund da mi ne bi bilo treba pozdraviti (največkrat skupine) motoristov. Resno premišljujem, da bi nehal pozdravljati - pa sem sicer prav prijazen fant. Ko se le pricijazim do začetka Stilfserjocha se z veseljem spomnim, da je nekdo nekje na MotoSvetu napisal, da so prenovili res že do konca utrujeni asfalt. S to mislijo se veselo zapodim v prvega od 48 ovinkov, a glej ti tole: cesta še vedno razsuta, še bolj kot lani... Ah, opet su me prešli, si mislim in se psihično pripravim na ostalih 47 ovinkov. Od 17. ovinka dalje je nekaj ovinkov skoraj čisto brez asfalta, ena sama luknja... Ah ja... Ko le prilezem na vrh je ura že skoraj šest popoldne, pozdravi me množica motorjev in motoristov, pa tudi hudo mrzel veter, oblačno je, sneg ob cesti... Malo poslikam in grem hitro dalje, preden se gume čisto do konca pohladijo, saj je na drugi strani, proti Gaviji, precej lepša cesta. Tik pred začetkom vzpona na Gavio se ustavim in najdem prenočišče v mali vasici Santa Caterina Valfurva, za 20 €. Brez zajtrka. OK, ni blema - zraven je market, pa si bom zjutraj nakupil hrano za zajtrk in ga pojedel pri koči na Gaviji! Cool! Ko se tretje jutro relativno počasi in z užitkom dvigam proti koči tik pred Passo di Gavia (2622 m), kjer me je le nekaj let nazaj pralo kot v pralnem stroju, se na uživam v čudoviti naravi, res nore scene: globoko zelena pobočja trave, da kar oči zabolijo, strme stene in belščeče skale... Res lepo. Na enem od ovinkov ustavim poleg že parkirane Hayabuse, pokimam parčku v pozdrav in se pridružim njunemu nememu občudovanju okolice. Čez nekaj minut se odpravimo dalje, jest se še nekajkrat ustavim in poskusim lepoto okoli sebe preliti in shraniti v slike. Ko pridem do koče se ustavim, sedem za eno od miz in pripravim zajtrk. Ura je že 10 preč, zato je tudi cesta vedno bolj polna, v glavnem motoristov. Glavnina se pelje mimo, nekaj pa se jih ustavi. Iz njih kar vrejo besede, v glavnem v nemščini, a si videl to, a si videl ono, pa kako zajeban je bil tisti ovinek tam, hej kolk je mene tam odneslo... tipični bencinski pogovori na vseh Dolomitskih prelazih. Nekdo zagleda napis Katana na Suziki in skupinica nekaj časa modruje, nato prisedejo in malo počvekamo, čeprav je moja nemščina bolj lesena. A se razumemo. Ura pa kar teče in moram naprej. Mimo jezerca in do table prelaza kjer kot vedno pritisnem "spominsko" sliko, da vem, kaj sem tokrat prevozil. In spet naprej proti Val delle Mesi. A že po nekaj sto metrih se ustavim pri tistih neverjetno rumeno-zelenih skalah. Cele pokrajine rumeno-zelenih skal! Res noro! Malce poslikam, a kaj ko slika ne zmore prikazati tega, kar vidim okoli sebe: malega jezera pod mano, s snegom pobeljenih vrhov povsod naokoli, globoke doline ki se ji po robu vijejo strme serpentine vedno ožje in brez zaščitne ograje, na nekaterih mestih dokaj razsute ceste. Po nekaj sto metrih spusta je cesta široka le še za dolžino Suzike. Srečanje z avtom postane zahteven manever, z motoristi pa se pozdravljamo izjemno previdno, saj bi se mimogrede zgodilo, da bi oklofutala en drugega pri le malce nepazljivem pozdravu. Še nekaj sto metrov nižje se cesta le razširi v nekaj vrednega tega imena, tudi asfalt je spet tisti pravi, tako da s Suziko resnično uživava! YESSSSSS! V malem mestecu Ponte di Legno ob vznožju Gavie z zanimivo glavno cesto iz rdečih kock tankam, nato pa odhitim proti naslednjem prelazu, Passo di Tonale (1883 m), kjer ujamem skupinico štirih motoristov. Kot nalašč je prav pred mano možakar na Ducatiju (ne vidim ali je 996 ali 998). Ker spet nekaj popravljajo cesto lahko opazujem, kako vozi. Na ravninah masira roke, pregiba kolena.. Ducati usnje, Ducati nahrbtnik.. Ko pridejo ovinki zleze dol skoraj kot MotoGP, kolenu res le malo manjka do tal, kakšnega posebnega efekta pa ni, s Suziko sva mu ves čas za ritjo. Opazi, da vozim za njim, pa mu kao nekako na paše, zato začne ful nabijati po ravninah. Res mi uide, a k sreči je veliko ovinkov, kjer spet prideva skupaj, saj ovinke vozi blazno ostro in na trdo, brez kakšne pametne linije. Spet mu ni prav... Ko spet skupaj čakamo na semaforju kjer popravljajo cesto se začne glasno pritoževati prijateljem kako mu nekaj ne dela, ne vleče al kva, zraven (v leru) ful privija gas in res nekaj čudno trokira pri visokih obratih... al pa mogoče mora bit tko, kdo bi vedel pri teh Italijanih... gremo naprej in ko po nekaj (spet slabo zvoženih) ovinkih še vedno sliši tik ob sebi Suziko se mu odpuli in začne delati bedarije, prehitro uleti v ovinek in potem mora na sredi ful zavirat, nese ga sem in tja, polna cesta ga je... Bravo, si mislim, zdej si pa me, tkole se pa jest ne grem in glih ko zmanjšam hitrost se cesta razcepi: oni štirje (hvalabogu) na levo, na Passo di Mendola, jest pa desno proti Trentu. Ko peljem mimo se moj pogled za hip sreča z njegovim: široko odprte oči, v njih vidim... strah. Strah? Zakaj? Čemu? A res? Ne vem, le en tak feeling imam... Kot nesreča, ki čaka da se bo zgodila... Upam, da se motim, tega ne privoščim res nikomur. Ampak - zakaj sploh ima motor, če mu ne dela veselja??? Zaradi prijateljev??? Bejbe??? A se nimam časa ukvarjati z njim - mimo Clesa (z noro sotesko in "slapom" iz elektrarne) proti Trentu je lepo zavita cesta, tudi asfalt drži kot je treba. Malo pred Trentom obrnem levo za Ora Auer kjer me dohiti Fishermanov klic: kje si? Zmeniva se, da se dobiva v Canazeiju. Peljem se po dolini kjer so na eni strani strmi skalnati kopasti hribi, na drugi pa na gosto poraščeni z gozdom. V Ora Auer zavijem za Predazzo, FUL dobra cesta, za njim pa skočim še čez dva prelaza: tik pred Passo di Rolle zavijem levo na Passo di Valles (2033 m), od tam pa na Passo di San Pelegrino (1918 m). Mešano, na trenutke ful dobra cesta, včasih pa dokaj sesuta. S San Pelegrina pridem v Moeno, od koder je do Canazeija mnaj kot korak. Ko pokličem Fisherja, je še na Passo di Giau, zato se zmeniva za srečanje na jezeru pod Marmolado, na Passu di Fedaija (2047 m), kamor pelje prav prijetno zavita cesta, resnično narejena za uživanje. Tam se veselo pozdraviva (kot se spodobi za dva MotoSvetovca in (seveda) Solo Riderja), malo pobrskava po zemljevidih kaj in kako bi, potem pa spet vsak v svojo smer: Fisherman proti Bolzanu, jest proti Cortini d'Ampezzo. Kar malo mu zavidam, šele prvi dan je na poti, jest mam pa jutri že zadnji dan... A se tolažim, da bomo letos še šli v Dolomite. Tako potolažen uletim preko zavitega Passo di Giau (2233 m) v Cortino d'Ampezzo, kjer najdem prenočišče pri starejšem paru (za 30€ z zajtrkom). Strašno sta prijazna, kot bi prišel k dedku in babici. Zvečer na balkonu jem in zraven pišem dnevnik poti, vmes opazujem Velike kumuluse in Vrhove gora pred menoj kako gorijo v žarkih zahajajočega sonca... Ej... nor, ampak res NOR sončni zahod - saj sem ga slikal ampak... to ni to. To moraš videti. V živo. Poln vtisov iz zares čudovitega dne se spravim v posteljo. Zadnji dan startam v nove, še neraziskane kraje: iz Cortine se odpravim proti severu, proti Dobbiacu (Toblach). Do tja se peljem po na trenutke lepo zaviti, sicer pa bolj odprti magistralni cesti skozi gozd in preko Passa di Cimabanche (1529 m), za njim lepo jezerce. Nič več ne slikam ker mi je po včerajšnjem sončnem zahodu zmanjkalo baterije, polnilca pa nisem vzel s seboj. Res si nisem mislil, da bom naredil preko 150 slik! Bom vedel za drugič. V Candidu se obrnem na desno, proti jugu za Sexten (Sesto). Sorry, nič posebnega se ni dogajalo, kljub potencialno zanimivemu imenu mesta. Je bil pa prav lep pogled na desno, najprej na Tre Scarperi (3152 m), potem pa še na Tre Cime/Drei Zinnen (2998 m). Žal ni slikc. Potem preko Passo di Monte Croce di Comelico/Kreuzberg Pass (1638 m) do San Stefana di Cadore, kjer me je presenetil smerokaz za Tolmezzo. Hua, kaj je pa zdaj to? Kaj pa če bi zavil kar tule, na to neznano cesto, namesto da se trajbam po dolgočasnem Passo della Mauria??? OK, Suzika se strinja, planeva. Krasna dolina, gozd, mala rečica, ful dobra cesta, ovinki, dober asfalt... kaj si sploh še lahko želim??? Neka neznana mesteca... Sappada... čez nekaj časa se cesta malo "pokvari", a se hitro spet popravi nazaj... Ovaro... res nori ovinki ob mali rečici. To bo treba še peljat, definitivno. Na glavno cesto pridem tik pred Tolmezzom. Hitrost reguliram z gasom do Chiusaforteja, kjer zavijem desno za Sella Neveo, se za trenutek ustavim pri "mojem" slapu, pa spet skozi vse tunelčke, mimo Rabeljskega jezera in čez Predel v Bovec, kjer si privoščim kosilo. Poln novih moči se zaženem naprej, najprej po neprijetno zrukani cesti, dokler ne pridem do ovinkov tik pred Kobaridom, ki so narejeni samo za veselje in radost. V Tolminu še zadnjič tankam, nato spet gasa preko Mosta na Soči in po čudovitih ovinkov do Idrije, pa Kalc, Logatca in končno Vrhnike. Vse prekmalu sem na dvorišču pred garažo. Utrujen, a nasmejan. Do ušes. Za mano so štirje čudoviti dnevi, posebej zadnja dva, ko sem odkrival čisto nove ceste, skoraj 1500 v glavnem resnično lepih kilometrčkov, 21 prelazov. Za mano je ostalo tudi 150€, kar pomeni, da sem skuril povprečno 1€ na 10 prevoženih kmjev :-)) Žeja Suzike je bila dolomitsko dokaj tipičnih 4,8 l/100 km.

Hola! Ja, ne boš verjel, res sem obremenjen z vremenom :) . Sem se npr pred nekaj leti peljal gor na Gavio v ful dežju, pa se ne bi rad nikoli več. Pa daleč od tega, da se ne da al pa da bi blo kaj narobe - ne jest ne Suzika nisva iz cukra. Le ČISTO NIČ nimaš od tega. In zakaj bi potem to počel??? Zagovarjam tezo, naj bo vožnja z motorjem (še prav posebej v Dolomitih) veselje in užitek, ne pa neka jeba. Kaj čem, sem tak tip (če pa ostali uživate v dežju, ni blema - vsakemu svoje, hvalabogu). Bom spesnil še kratko poročilce o vtisih iz peteklih štirih dni :D .

Hola! Ejga Fisherman, tudi jest sem mislil iti takrat, pa me je vremenska napoved prepričala da grem rajši jutri, v soboto in do torka (5.7. do 8.7.). Mogoče se kje srečava :) ...

Hola! Hja, tole je pa težko razložit... Skratka, kot sem napovedal v topicu o dnevnih furah, so Dolomiti zaradi slabega vremena spet odpadli, zato sva z Rudetom mislila minulo soboto skočiti samo do GO in nazaj, priključila pa bi se nama tudi Hanzi in Mare1. No ja, nič posebnega, v glavnem obisk moto trgovin. Ampak zjutraj me je prebudil tak sonček, da nisem več zdržal in sem se v hipu odločil: Dolomiti SAD ili NIKAD! Poklical sem vse prizadete in vsi so bili takoj ZA - namesto en dan v GO gremo za dva dni v Dolomite!!! Tako smo se zgoraj našteti dobili v Kalcah, odvrgli odvečno kramo v Katkin avto (joj, kako žalostno je gledala za nami...) in planili po v za to smer najlepši cesti čez Idrijo (kjer smo na hitro polizali en sladoled!), preko Mosta na Soči, v Tolmin, Kobarid, Bovec, pa čez prvi prelaz (Predil, 1156m), mimo čudovitega Rabeljskega (in ne Belopeškega jezera, kot me je Gregs lepo popravil in Rude kvalitetno zavedel!) in skozi Sella Neveo proti Tolmezzu. Na trenutke prav ozka cesta je famozno speljana po ful zavitih tunelčkih, spodaj v dolini pa teče voda kot ena majhna Soča (po barvi), pa stari mostovi, slapovi... ahhh, kako lepo! No, na takih mestih se malce ustavimo za slikanje, pa hitro naprej proti Tolmezzu, kjer pridemo na glavno cesto in kmalu je pred nami naslednji prelaz, Passo della Mauria (1295m), kjer smo spet dobro segreli boke naših gum, pa mimo Ampezza do Cortine. Od tam smo dali gas čez Passo di Falzareggo (2106m), ki ga že od nekdaj ne maram: cesta grozljivo slaba, grbine, luknje - se vidi, da je to "dolomitska turistična (hja, in tovorna) avtocesta") in naprej čez precej bolj prijazen Passo Pordoi (2239m) proti Canazeiu, kjer smo hoteli prespati. Da zadeva ne bi bila preveč enostavna, smo na vožnji s Passa Pordoi 6 km pred Canazeijem zavili na desno in čez Sella Joch oz Passo Sella (2244m) in pod čudovitim Sassolungom), zavili skoraj do Bolzana, pot podaljšali za kakih 100 km, saj smo tako prišli v Canazei z druge strani (z zahoda). Poanta je bila, da se peljemo skozi Eggen Tal, čudovito dolino, kjer je na začetku med stramimi skalami prostora le za mega lepo speljano cesto in divjo rečico. A glej ga zlomka, prvi (in najlepši del) ceste skozi Eggen Tal je bil zaprt!!! Zato smo morali na obvoz in neplanirano še čez en prelaz, Passo Nigra (1688m) :lol: . Nato pa smo čez Passo di Costalunga (1745m) končno prispeli v Canazei, kjer smo v kampu hitro postavili hiške in odšli v čudovito pizzerijo na zares zaluženo večerjo. Imeli smo srečo, ker smo dobili (soglasno ocenjeno) najbolj postavno kelnarco, za bonus pa še s tako lepim nasmehom, da me... ahhhh, moje ubogo srce... najbolje, da kar neham s tem... Aja, pa hrana je bila tudi odlična! Naslednje jutro smo po obiskih trgovin, zajtrku, pisanju kartic, tuširanjih itd le krenili na pot, za kamp pa smo plačali 10 EUR/grlo. Za povratek smo izbrali drugo pot - pod 3343m visoko Marmolado, mimo čudovitega umetnega jezera in čez Passo di Fedaia (2047m), pa še malo naprej preko enega najlepših pasotov, Passo Giau (2238 m) nazaj do Cortine, pa spet preko Passo della Mauria (1295m). Ta dva prelaza smo uživali v vožnji kot bubregi v loju, to je res enkratno (mislim, lahko je tudi večkratno, ker gremo lahko večkrat, ampak vsakič posebej je pa enkratno :oops: :D :lol: !!!) No, res je tudi, da se je tu naša LS vožnja že malce približala Sju... Pa naprej do Tolmezza, kjer je bilo treba že kmalu za zavit za Sello Neveo in po isti ozki, zaviti, čudovito speljani cestici mimo Rbeljskega jezera spet čez Predil (1156m). Malo za italijansko slovensko mejo, tik pred Logom pod Mangartom, ko smo imeli v planu še Vršič in hranjenje v Kranjski Gori, pa je začelo pršiti. Počasi, a vztrajno. Hiter posvet in soglasno smo sklenili, da tokrat izpustimo Vršič in planemo čim hitreje proti domu, da nam bo morda uspelo uiti dežju. Hitro se odpeljemo natankat v Kobarid, kjer pokličemo naokoli, kakšno je kaj vreme. Zvemo, da je na S vse mokro, na J pa zaenkrat OK, a se iz varnostnih razlogov (da nas ne bi dobil dež) pri vožnji po čudoviti cesti do Idrije spet malce približamo Sju. V Idriji še ni panike zaradi dežja, zato naredimo še postanek za edini resni obrok hrane ta dan, taveliko "skledo" sladoleda, potem pa se v ne prav rahlem drncu odpeljemo proti domu. Na Kalcah se ustavimo, poslovimo in damo gas vsak na svojo stran. Ker nekaterim še ni dovolj, Hanzi skoči še do Planinskih rid, jest pa do Stare pošte, na sok (in pozdravit našo Alenčico), potem pa obrnem zares domov, kjer si privoščim pivce, ogled posnetka za spremembo zelo zanimive MotoGP dirke in, končno, zasluženo posteljo. Kaj naj še rečem: doživel sem zares čudovit vikend!!! K temu je največ pripomogla odlična družba, ostalo so naredile enkratne Dolomitske ceste. Prevozil sem 897 fantastičnih km (ostali še več!), prevozili 11 prelazov in vsi smo enotnega mneja - še, še in še Dolomitov hočemo! Seveda bi bila bolj "prava stvar" štiri ali pet dni potepanja, saj smo tokrat morali spustiti tako čudovite reči kot je Stilfser Joch (Passo di Stelvio, 2757m) in Mendel Pass (Passo di Mendola, 1363m) pa še kaj bi lahko naštel, a se Dolomite splača pogledati tudi le za vikend (pa čeprav je treba, kot sem ugotovil po kratkem premisleku, na vsakih osem do devet takihle Dolomitov zamenjati gume... :shock: ja ja, življenje je kruto, že od nekdaj... :cry: ampak mi se ne damo - za gume se vedno najdejo tolarčki... 8) ). Še letos gremo spet!!!

Zaradi slabega vremena so se Dolomiti žal spet premaknili za en teden... Naslednji poskus bo po FS #12 na Soči. Če bo vreme OK, bom(o) kar od tam lepo potegnili naprej.

Hola Fury, lepo, da greš tudi ti z nami! Kva bojo lepe digitalne fotke! Škoda, ker nikakor ne najdem enega ugodnega notebooka, tole je prava prilika da bi tudi jest vzel digitalca s seboj... No, za naslednjo furo upam da ga bom že imel, ampak takrat pa zagotovo ne bo nikogar, ki bi mi ga peljal... g.Murphy se očitno ne da!

quote: Nama z Rudetom Dolomiti za omenjeni termin ne bodo znesl Zdej pa v jok pa na drevo. Kat Hja, skoda... a ni blema, saj bomo letos sli vsaj se enkrat (najbrz pa dvakrat), potem je tu se Grossglockner... Dolgcas ne bo, ce bosta le nasla kaj prostega casa (in/ali poceni pasji hotel). Bomo sli pa morda vsaj kaksno enodnevno furco skupaj, a ne... LP suzuki

quote: Mene naceloma lahko prestavis zgoraj, ce pa si najdem boljso alternativo, heh, kaj bi brez sanj Ni tabuja na celem svetu, ki nebi zrasel le v tvojih oceh!! Climber, tvoj zelja je zame ukaz! Storjeno! Sicer pa bi resnicno zacudil naso/mojo soloridersko duso, ce bi napisal drugace. LP suzuki

quote: Ojla Suzuki, midva z Rudetom bi sla tud mrbit zraven, ce bova le v petek priletela nazaj ob dokaj kulturni uri in ce bo najin dog-sitter lohka pazil na kuzka se par dni pa ce novte tok norel k zadnc v Sezano k sva skori vse gume znucala Drgac pa upam, da bos organiziral se kaksno dolomitno turco v septembru BTW - K sva se ze zadnc menla o Novi Zelandiji - film LOTR mam zafrigan na dveh CD-jih, pa ce te se zmeri drzi lordomanija ti lohka posljem kopijo, d ti nov treba tok v kino hodit Lp Kat Hja, kat, sem ze mislil poklicat kaj nic ne trzata, pa si me prehitela - odlicno, hehehe. Upam, da vama bo uspelo, zaenkrat pa imata se vprasajcek! Zaradi gum se pa ne sekiraj - so ze v tovarni tako narejene, da se (z)nucajo. Barabe hocejo kar naprej denar pult od nas !!! Kar se tice pa LotR, ZELO hvala za tvojo res velikodusno ponudbo, ampak imam tudi jest tisti DivX... (hja, kaksen middleearthovec bi pa bil, ce ga ne bi imel!?!?!?!? bi me takoj zaprli v Orthanc...). Lahko ga pa kdaj skupaj pogledamo, bom prinesel projektor iz sluzbe. Mejta se in pazita nase, drugi namrec ne bodo... LP suzuki