Dvorana slavnih

Včeraj je padla tura: Kras-Tolmezzo-passo del Pura(1.in 2.slika)-Sauris(3.-6.slika)-Sella Roda(7.slika)-Sella di Razzo(8.slika)-Sella Ciampigotto(9.-10.slika)-Valle di Cadore "pri jezeru"(11.slika)-passo Cibiana(12.-13.slika)-passo Duran(14.-15.slika)-Longarone-Jez Vajont(16.slika)-passo S.Osvaldo(17.slika)-Barcis(18.-19.slika)-Pinzano-Udine-Brestovica pri Komnu in domov(20.slika. Naredil 514 suhih km, ker je bila časovnica tako prilagojena, da sem se vozil pred ali po krajevni plohi. Cesta od jezera Sauris do naselja "Sauris di soto" je dokaj uničena, vendar jo popravljajo. Načrtovano je blo, da v Barcis-u grem čez Piancavallo v Pordenone, vendar je cesta (Barcis-Piancavallo) zaprta zaradi obnovitvenih del (predvidoma bi se morala ta dela končati do 15.7.). Sledil je plan B....iz Barcisa v Maniago in potem cjazenje po dolinah do Udin na AC do Redipuglie in po regionalki do Jamelj v Brestovico pri Komnu in domov. No da mi ne boste fouš, ker sem imel krompir glede dežja...pralo me je celih 200m pred domom. Še slike:

DAN 8 Odpravim se naprej oz. Nazaj v Francijo. Dan ni več tako lep ker bežim pred oblaki. Pridem dol z Pirinejov in pokrajina postaja vse bolj ravninska in dolgočasna. Cel dan gledam neskončna polja koruze. grem proti mesta Pau in ko pridem iščem neko stezo, ker kot vem naj bi včasih tam dirkali z formulo 1 skozi mesto. a je ne najdem. Odpravim se naprej proti Atlantiku nakar se ulije. Ubistvu sploh ni padal dež amapk se je enostavno cel oblak zlil name. ustavim se pod streho, in si mislim da bo nehalo. Čakam eno uro in... ne neha. grem naprej ker je že bilo mračno. Vidim ttablo ob cesti na les z sprejem napisano Camping zavijem notri. Človek, ki je oskrboval kamp živi v prikolici, prav taku tudi par ostalih ljudi. Je izredno prijazen a ne zna angleško. ugotoviva da zna nemško. Sem mislil da jaz ne znam nič preživetvene nemščine pa sem se motil! Lepo sem se vse zmenil in čisto normalno komuniciral, brez mahanja in dretja. Dež je še vedno lil, bil sem moker, v dežju postavljam šotor sredi nekega polja, ker kamp tisto ni bil, 2000 km stran od doma. Veliko ljudi bi drugačno odreagiralo, ampak jaz sem presenetil samega sebe, postavil šotor šel pod tuš, si v šotoru naredil za jest, brez kančka slabe volje. Sem si predstavljal očeta kakšen bi on bil v taki situaciji.... Dež je padal celo noč, vendar šotor še vedno ni zamakal, čeprav je star 10 let in kupljen za 20 eur.

ZAKLJUČEK zdi se mi da bi bil primeren zaključek, saj sem napisal tudi uvod. Potovanje je bilo nepozabno. Bili so tudi težki deževni časi, ampak tako je jebiga. kar te ne ubije te ojača. Osebno sem pot zdržal brez večjih problemov, prav tako nisem imel veliko negativnih izkušenj z ljudmi razen ene ali dveh. Kondicije za motor sem imel dosti tako da fizično ni bilo problema. Delal sem od 200-700km na dan. odvisno koliko se mi je dalo. jedel in živel sem kot paradajz turist, najceneje kar se je dalo, ker drugače nisem mogel. Pa še hvalnica motorju. Moj Zemo je delal super. Moral sem dotegnit šraub na retrovizorju in šraub na akumulatorju in enkrat sem ketno našponal. To je to. PIl je zmeraj manj ko 3l ob turistični vožnji tudi 2.2l in to polno nabasan. Popil ni nič olja kljub 36 000km. Od opreme sem vzel s sabo čim manj, pa se bil vseeno na 120litrih prostornine. Ni tako slabo, sami veste koliko se nabere če greš z šotorom in komplet kuhinjo. Jedel nisem nite enkrat "vzunej" ampak sem si hrano delal sam in jedel večinoma na parkiriščih pred trgovino in podobnih romantičnih prostorih. Z motorjem sem se še hujše zasvojil, To potovanje mi je samo še bolj razprlo krila, že planiram za naslednje leto, nekam daleč ven iz evrope, kjer je suho in ni dežja. Ja seveda še dež. Najprej me je motil, potem vse manj, se ga navadiš, se navadiš biti moker in podhlajen. Ko sem prišel nazaj sem shujšal samo za 2 kg, sem mislil da bom več... Zdravje me je dobro služilo, bil zdrav kot riba. In še opravičilo: verjetno je v mojem pisanju nešteto napak. To pa zato ker pišem hitro in pa ponoči. tako da prosim ni treba popravljat. Hvala vsem za branje in Lp

DAN 18 Dan 18, moj zadnji dan. Gremo naprej proti Bolzanu! kakšna cesta! sonce sije, toplo je, cesta je pa perfektna. Tako sem padel v vožnjo in tako polagal da me je tip z 1000 kubičnim varaderom težko prehitel. Ko sem se ustavil v Bolzanu in pogledal gumo sem videl da imam do roba gume še 2 mm. Sem dokaj umirjen voznik, ampak ta dan sem pa vozil konkretno hitro. Iz Bolzana grem po dolini naprej proti Bresannone. Cesta je magistralka in dokaj zanimiva. Malce seerneje zavijemo desno proti Dobiachu. Po tej cesti sem že vozil, zato se počutim že blizu doma, a nisem bil tako blizu. Gremo naprej in vozim do zadnjega decilitra na rezervi, saj hočem priti v avstrijo,kjer je bencin veliko cenejši. Prispem z praznim tankom tankam 6 eur. sem zračunal da toliko rabim do slovenije pa da bom pri nas napolnil. Gremo naprej do Lienza in pa proti Hermagorju. lepa pokrajina, zdaj sem pa res že blizu. Še enkrat me pozdravi moj stari prijatelj dež in peljem se proti villachu. Zavijem na korenjsko sedlo po 6500km vidim slovensko tablico in čez hipec sem v sloveniji. Računica z bencinom se izide, napolnim v Kranjski Gori in grem proti Jesenicam. Vozim počasi, ker je ta del potovanja najbolj nevaren, in res nočem imeti nesreče tako rekoč pred vrati. Prispem domov, blesavo se mi smeji ko raztovarjam motor. Pozdravi me sosed, je rekel da je ponosen name. Staršev ni bilo so odšli na počitnice. Čaka me samo babi z kosilom. Čez uro sedim sam v dnevni sobi. na suhem in toplem. Gledam v uro, skozi okno. Pa nekako ne najdem mira. Hočem iti nazaj na motor, naprej...

DAN 12 in to kako zanim dan je bil. Odpravim se čisto na zahododni del obale. Seveda pade dež. v bistvu ob obali ni bil dež ampak bolj rosenje. Kot bi angleži rekli : it was drizzling. Tako nežno rosenje, pomešano z vetrom severnega atlantika. Skrajno neprijetno in mrzlo. Odpravim se na pointe du hoc. Eno strateško najpomembnejših točk med invazijo. 270 prav posebej za to misijo izurjenih rangerjev je uspešno zasedlo to pomembno baterijo v Rommlovem atlantskem zidu, sestavljenem iz 15 000 baterij. Vem veliko informacij v enem stavku. Preživelo je samo 70 rangerjev, ampak opravili so zelo pomembno misijo v svetovni vojni. Odpravim se naprej do Omaha beacha, kjer je bilo največ žrtev, predvsem ameriških, saj je obala peščena in ni bilo nobenega kritja, tako da si lahko predstavljam kako si jih kosili enega za drugim z strojnicam. Se tudi zapeljem po dejanski plaži z motorjem. Me zanima koliko vas je to že počelo? Koliko se vas je dejansko vozilo z motorjem po Omaha beachu? verjetno ne prav veliko. Naprej se odpravim na ameriško pokopališče, naj vas opomnim še vedno dežuje, in to dokaj močno. Pridem do pokopališča, že tako sem bil zamorjen zaradi vremena zdaj pa še spomeniki. Nisem bil prav veliko časa na pokopališču, raje se odpravim naprej. pridem do Evreuxa in grem do tourist offica, da sem vsaj za par minut na suhem, že spet najdem poceni kamp 50 km od Pariza, super. Se odpravim proti kampu, se totalno vlije, pridem da neke vasi, cesta je bila zaprta zaradi poplav. tako močno je deževalo. Grem do kampa po nekih makadamskih cestah, pridem v napačen kamp, ki je samo za avtodome, tip me dobesedno zjaga ven, kar ni bilo pametno saj sem bil moker in zafrustriran cel dan, zato se zderem na njega. Sem mu lepo po naše preštihal pol familije in se v temo in po dežju odpravil iskat drug kamp. Sem ga našel. Že spet neko polje. Postavim šotor, ki se je odločil da bo začel zamakat. Super. Noč je bila zanimiva, še posebej ker sem bil 5 metrov zraven reke,ker drugje ni bilo placa in ponoči je manjkalo 20 cm pa bi reka začela poplavljat kamp. In kerga bi najprej zalilo - mene. Ampak bogovi vremena so se odločil da so me že dost jebal, in da mi bodo raje počasi probali zlomit voljo.

DAN 9 zbudim se v oblačno jutro, vendar brez dežja! veselo pospravljam šotor nase oblačim še vedno mokre stvari in grem naprej. V trenutku ko se vsedem na motor se ponovno vlije....super. Grem do prvega mesta, zavijem v Leclerc, natankam in se grem pogreti v trgovino. se sprehajam dobro uro po trgovini si kupim zajtrk, ga pojem in gremo naprej. Grem naprej proti Atlantiku in neha deževati. Pridem v Biatrize, ki je res zelo lepo, kljub vetru, rosenju... Videl sem tudi Atlantik, ki me je navdušil. Bili so 2 metrski valovi in kajtarji so iz kombijev zlagali deske in pa kajte, tisto je bil za njih verjetno raj. Jaz grem naprej proti obali, oblaki se odmikajo in celo sonce se pokaže. cesta je ravna, tudi 10 km sem se vozil brez enega samega ovinka, tega res nisem pričakoval tukaj. Peljem se naprej zmeraj nekako 2 km od obale, toliko da ne vidiš oceana. Lepa pokrajina - gozdnata. Grem naprej proti Bordeauxu in se zgubim v njem. Kar lepo sem se zgubil saj sem bil v njem 3 ure. pridem ven in grem naprej proti Severu in naletim na manjši kamp, ponovno oskrbnik živi na tem polju v prikolici. Ampak za razliko od prejšnega kampa je tukaj vreme odlično. Plačal sem kamp, in dobil tudi vino letnik 2007. Darilo tamkašnjega župana, ker pomagam razvijati turezem. Super, sem ga odnnesel domov staršem kot darilo. Takrat sem si mislil da sem opravil z slabim vremenom, kako sem se motil...

DAN 7 Nasledni dan se odpravim naprej proti zahodu, sem hotel južneje v španijo pa pogruntam da mi bo zmanjkalo pravkotnih kosov papirja z številkami na njih. peljem se torej proti zahodu, pokrajina je ravninska, dolge široke ravne ceste in sonce neutrudno sije. Zelo suha pokrajina in pa malo prometa. Bil je zelo vroč dan, brez oblačka, kuhal sem se zato se odpravim desno v gore. Grem nekako proti Andori, v srce Pirinejev. Cesta je bila ovinkasta a hitra. Pa tudi breg ni bil prestrm, tako da sva kar letela gor. Pridem čez par prelazov, super cesta vozim hitro na nekem ovinku sem celo podrsal tačko! kar je težko na ybrki. Veseli da nisam preveč nabasan in da motor lahkotno pada v ovinke. Pridem v Andoro, seveda nisem vedel da ni v EU zato me je carina presenetil, že vlečem pasoš ven pa mi samo pomaha da grem naprej. 100 metrov naprej pa ogromni trgovski centri in pa bencinska postaja na vsakih 500 metrov. Liter bencina je 1.17 eur, ker je prijetno po 1.50 v Franciji in 1.36 v Španiji. Grem v Trgovski center so me zanimale cene, glede na to da ni davka. Ta velik trgovski center je odlična stvar, ki te prisili da kupuješ stvari, ki jih v bistvu ne rabiš. Ampak se uprem skušnjavi, samo prečekiram cene in da vam primer: 3 štange Malbora (30 škatlic) + nahrbtnik = 27 eur. 1 liter Plan Ballentines viskija = 6 eur. Ker ne kadim in ne pijem ne kupim ničesar, razen toblerone in pol kile makaronov. Grem naprej iščem kamp ker se je že zvečerilo, se zgubim in grem v gore. Cela andora leži nekeko v dolini in ko se vračam nazaj, in se odpre kompleten pogled na državo, me močno preseneti,saj ne morem verjeti kot da bi gledal Jesenice! Mestece stisnjeno v dolino, še dolina je nekako enako široka in mesece deluje enako veliko. No uglavnem vrnem se nazaj in najdem kamp na izhodu iz države. tam spoznam Leona. zgledal je kot hipi, tak manjši, suh in dolgi lasje. Stopim do njega in mi pove kaj dela, in jaz povem kaj jaz delam. Pravi da potuje peš od Atlantika do Mediterana. Čez Pirineje. Pravi tudi da je kolesaril od Trsta do Istanbula, pa da je šel z motorjem čec celo dolžino Afrike vse do JAR-a. Med tem mi priporoči Biatrize. Pravi da je lepo mestece na Atlantski obali. Tip nosi vse kar rabi v nahrbtniku in na dan prehodi okoli 25 km. respect.

DAN 5 nasledni dan se odpravim naprej v provanso, se odločim da bom naredil tak širok krog okoli Marseilla. peljem se ponovno po stranskih cestah, in se pripeljem do Mont Ventouxa, je zelo znana gora oz. etapa na tour de Francu,iz 300m nadmorske višine se dvigneš na 2000 in posledično razgled ubija. Ko pridem na vrh Kosim, sedim, gledam, razmišljam in grem naprej. Se spustim dol in naenkrat moja vožna postane športna, ker so ovinki zakon. Saj so bili na poti navzgor tudi, a tam pač nisem mogel voziti športno zaradi mojega prevoznega sredstva. Pridem nazaj na 300m in grem proti Avignonu. mi ga je soseda priporočila. Je rekla : pejt, super je, vse urejeno, lep most, veliko zgodovine... in grem, se mi rta zgubit in pridem v blokovsko naselje. Naokoli se vozijo črnci brez majic na ukradenih polomljenih skuterjih, se mi nekej derejo in mahajo z noži. sem se odločil da se mi ta Avignon ne dopade preveč in se odpravil ven iz naselja. Pod pojmom odpravil mislim vozil 80-90, skakal čez ležece policaje, medtem ko sem opazoval zažgane avtomobile pred bloki in pa še vedno goreče kontejnerje za smeti. Tipi na skuterjih pa za mano. Priletim na glavno cesto, skozi rdečo luč in z polnim gasom ven iz Avignona. No me zanima če lahko to doživiš če potuješ z turistično agencijo kot moja soseda... Sem šel ven iz Avignona, sploh ne vem v katero stran, ker sem večino časa gledal v vzvratna ogledala. Ko pridem do prvega mesteca oopazim da če grem naprej pridem do Saintes Maries de la Mer-a in grem tja. Pokrajina postaja ravna pa "močvirje" Camaraque tudi. pridem do te romarske meke in najdem kamp 8 km ven iz mesta. To je bil privaten kam oz. bolje rečeno polje. Je bil pa ogromen in pa race so bile v njem. Kamp si delim še z parimi čehi.

DAN 3 Nasledni dan se vrnem nazaj na obalo. Grem skozi Monaco, je bilo veliko Porschejev. Niti ne toliko Ferrerajiv in Lamborghinijev, ampak so večinoma Porscheji kraljevali ulicam. Je veliko hotelov in pa vsaki kvadratni centimeter je izkoriščen. Me ni nekaj navdušil... Grem naprej po obali, Promet postaja bolj umirjen, jah Francozi so zgleda bolj počasni vozniki, zato se umirim in vozim tako kot oni. nadaljujem do st. Tropeza. No to pa je nekaj drugega! Super mesto, zanimivo, lepe plaže in pa veliko bogatih ljudi. Si grem ogledat jahte in tudi vidim tipa ki je bil visok 170, zgleda imel zelo nizko samozavest in majhen penis saj je vozil Cadillaca Escalade. Sovražim take ljudi... Plaža je drugače super, peščena, svetlo modra voda in v ozadju ogromno jaht. Sem se okopal in gremo naprej. Grem naprej do Toulona, se odločim da imam dovolj Obale, ter grem v Provanso. Vozim se cik cak po stranskih cestah in najdem kamp v St. maximine. provansa je bila odlična, še posebej če jo doživiš po stranskih cestah, ki se vijejo skozi stare vasice, polne starih francoskih avtomobilov. Kamp je bil poceni in pa imel je bazen.

DAN 2 Vstanem, pojem pospravim potoor in sem pripravljen na nov dan po Italijanski obali. Sonce sije, nebo je brez oblačka in prekrasen mediteran se kopa v sončnih žarkih. Cesta pelje ob obali naprej proti Genovi, ob njej je bilo veliko majhnih tunelčkov in veliko semaforjev, ker je bil tunel širok samo za eno vozilo. Uglavnem bilo je prekrasno do Genove, ki je ogromno mesto in pristanišče. Srečam tudi tipa na polno otovorjenem r 1200 gs adventure, mi pomaha in da po gasu. To je bilo v Genovi, zato hitro naletiva na semafor. Ker ima on ogromen motor z stranskimi kovčki in je zato širok približno 36 metrov in ima 6 ton se ne more preriniti na čelo kolone, semmu veselo pomahal ko sem se isto kot tipi na vespicah prerival skozi najmanjšo nišo na čelo kolone. Nadaljujem skozi center Genove. Promet je zanimiv, mnogi bi mu rekli kaotičen ali pa nevaren, jaz mu pravim hiter. vsak vozi kot indijanc in zato se hitro vklopim... dokler me ne vidi policaj. Videl je tuje tablice in si verjetno rekel da mi bo malce zatežil ker na semaforju prehitevam kolono. Bila sta to dva tipa v Alfi 159, prižgeta lučke, ampak sta na nasprotnem pasu. Pa si rečem... saj mi nista jasno nakazala da ustavim, lahko bi mislila na kogarkoli in se naredim Francoza ter se peljem naprej, če italijani delajo isto na vespah in jim noben ne teži tudi meni ne bo! Itak ni šanse da me bo dohitel skozi ta mestni dren. Prehitevam kolone na semaforju in vidim v vzvratnem ogledalu Alfo kako stoji v koloni z prižganim lučkami in sireno. Jaz pa veselo skozi kolono in tako ven iz Genove... Pridem ven in grem naprej po obali. cesta se vije ob obali, majhna mesteca se manjavajo z neverjetnim pogledom na Mediteran. Naenkrat opazim na enam mestu parkiranih več kot 50 skuterjev. se ustavim in ugotovim da so domačini ki imajo enkratno plažo samo 10 m od ceste. Plaže se pa ne vidi s ceste ker je pač nižje- je treba po stopnicah. Parkiram motor se preoblečem ob cesti in se grem ohladit. Kopam se 2 uri, se malce kuham na soncu in gremo naprej proti Franciji. Pridem čez mejo, bilo je že pozno popoldne, zato grem v turistično pisarno po seznam kampov. V pisarni seveda ne znajo angleško zato se sporazumevam z rokami in nogami. Ugotovim da bo za poceni kampe treba v notranjost in grem. Peljem se po vijugastih cestah in me prehiti tip v Porscheju 911 turbo kabriolet, seveda... Monaco je čisto blizu! Tip je bil star okoli 50 punca pa okoli 20 Tip vozi kot kreten, to verjetno zato ker je kreten. me prehiti, ko mu nasproti pride avtobus, cesta je bila pa ozka... bremza in zavije z ceste, Na srečo je bilo 1.5 metra ob cesti trave in ne prepad, zato ni nikamor zletel, Avtobusu se je pa ognil za približno 5 cm. Proba speljat z trave in me je kar presenetil, nisem vedel da Porscheji tudi po travi lahko vozijo.... Ampak on je kreten zato še naprej pritiska do konca. Prispem po krajšem iskanju v Breil sur Royal, kjer najdem cenejši kamp. Postavim šotor in grem spat.

DAN 1 Začetek ob 5.00. Vstanem brez problema, še enkrat pregledam motor, se poslovim od mame in grem. Na cesti je še vedno polmrak, rahlo sem živčen, a po 2 km se že smejim. Peljem se proti Kranjski gori v Italijo. Grem do Tarvisia in se obrnem južno proti Udinam. Cesta je magistralka, odločil sem se da nebo na potovanju nič avtocest... Cesta je lepa ovinkasta in še vedno dokaj prazna. Vozim 70 kot zmeraj ko sem sam. Naprej od Udin promet ratuje že gostejši in ljudje te začnejo prehitevat, kar ni prijetno zato vozim 90-100 kot ostali. grem proti Vicenzi, pokrajina postaja ravna, monotona in dolgočasna za motor. Naprej grem v Verono in me enkrat napere ploha. trajala je samo 5 min tako da ni bilo problema. Od Verone grem naprej proti Parmi in od tam naprej proti La Spezii. Ta del je bolj zabaven ker nakako zapuščaš padsko nižino, pokrajina je gričevnata in tudi pa prelazov prevozim. Pridem v La Spezio in grem naprej po obali do prvega letovišča. Pridem v kraj,Deiva Marina in v njem je bilo več kot 10 kampov, zapeljem do tistega ki leži čist ob morju in se grem pogajat. To je bil najdražji kamp v mestecu.... Me je Italijan kar presenetil ko je po hudem pogajanju rekel da sem lahko eno noč zastonj. Postavim šotor, si naredim za jest in grem spat ob desetih ker sem bil zbit po 700km...

No lepo pozdravljeni vsi skupaj. Sem Marko, pravkar sem zaključil 3 letnik Gimnazije. Sem motorist zasvojen z vožnjo motorja. Vsak mogoči trenutek preživim na motorju in se samo vozim. Naredil sem že veliko enodnevnih z km prenatrpanih dnevov, v katerih sem vozil tudi po 18 ur. Šel sem pa tudi na krajšo Balkan turco. To leto sem se pa odločil da grem na nekaj malce daljšega. In tako sem si rekel 2-3 tedne solo turca bo ravno prav. Cilja nisem imel, samo starši so rekli da bodo lažje preživeli če bom šel nekam v zahodno evropo in sem šel. Pa še par besed o motorju/mopedu. Vozim Yamaho ybr 125. Ima 1 cilinder, 2 ventila, in pa zračno hlajenje. Je letnik 2005, kupil sem jo leta 2009 z 5000 prevoženimi km in dal zanjo 1100 eur. Sedaj ima že čez 36000, dela brez problema.... Opisal bom svojo pot. Vsak dan bo v svojem postu z par fotografijami.

Pa pravjo, da se BMW-ji lomjo :naughty:

To kar je ratalo v zadnjem času, je šlo čez vse meje. Nos vtika v vsako temo in je pameten čisto povsod, če bi ves ta čas in trud vložil v nek biznis, bi bil že miljonar. Zakaj se ga ne bana ne vem, a ima kake privilegije pri modih? Poln k... ga že imam, pa vrjamem da je z ostalimi isto. Bremzer celo pomaga ljudem, pa so ga že miljonkrat banal, mashina pa teži, če ga ne bi bilo, forum ne bi bil nič na slabšem, njegov doprinesek je ničen.

DAN 17 Zbudim se in se napotim ven iz švice. Zavijem še v Lichtenstein, pa sploh ne veš da si v njem 20cm tabla pravi Lichtenstein in to je to. Imajo pa črne tablice na avtomobilih kar še nisem videl. Zgleda isto kot ostala švica. Odpravim se naprej proti Davosu. cesta je lepa ovinkasta. Davos je smučarski kraj in od njega se odpravim naprej proti st. Moritzu. Nato zavijem levo proti Stelviu. Se začnem vzpenjati in Stelvio je točno tak kot sem si ga predstavljal, razen čisto vsake podrobnosti. naj razložim. cesta je široka za en avto ovinki so tako ostri in počasni da moraš it z 1 prestavo. Vzpenjaš se hitro in po 2 km se pelješ po makadamu. Sem pa videl veliko avtomobilov ki so jih testirali tam gor. Pridem na vrh čez 2700 metrov. Sem komaj prilezel gor. Yamaha se je kar zadihala in celo parkrat cuknila. Spust je bil boljši malček boljša cesta a še vedno prepočasni ovinki. Ko se spustiš nižje je bolje, razen tunelov. Tuneli so široki za en avto, neosvetljeni in mokri znotraj kar so vklesani v skalo, nobenega betona, ničesar. Tako da me čudi da sem živ prišel z stelvia. No ko greš proti Bormiu stvar rata zabavna in motor lepo pada v ovinke. Pridem v Bormio in grem v smeri Milana. Peljem se 10 km skoraj kompletnih 10 km skozi tunele nato se odločim, da ker ni dežja da grem že spet malo v hribe na stransko cesto proti Clesu na Vzhod. Cesta je bila super! Vozim na polno in smejim se do ušes. Kamp najdem 100 km pred Bolzanom. že dva dni brez dežja.... ga že pogešam.

DAN 16 Naslednji dan se odpleljem naprej in po 1 km sem v švici! Nekako me Basel spominja na večja slovenska mesta, ne vem zakaj. Nikjer nobenih tabel, samo ven hočem, in sem šel v napačno smer, ampak ni bilo važno. Seveda sem pozabil da valuta ni Evro ampak Frank. in nisem imel pojma koliko je kaj vredno sem mislil da je 1 evro 2 franka, pa se mi je zdelo vse dokaj poceni... pa ni bilo. 1 evro je 1.19 franka. bencin je drag, hrana je draga, vse je drago. In ugotovim da švicarji ne marajo avtomobilov, še manj pa motorjev. Vse probajo prevsmerit na tramvaje oz. na železniški promet. Omejitve so stroge, kazni pa hude. zato vozim po omejitvah. V mestih tudi ne marajo da se na semaforju voziš mimo kolone, pa sem se vseeno... Sem pa opazil da ljudje, ki vozijo avtomobile, vozijo dobre avtomobile. Radi imajo svoje avtomobile in velikokrat jih personalizirajo oz spedenajo po svojem okusu. Kar je bilo zanimivo. Tudi pokrajina spominja na slovensko. Kot sem rekel videl sem veliko zanimivih avtomobilov tudi dva bmw serije 8. MOj najljubši avto. To je že tako redek avto, a eden od njiju je bil Alpina B12 5.7. Hud stroj samo 57 so jih naredili. Tako da se imel veliko srečo da sem ga videl. Tisti dan sem bil dobre volje, ker ni bilo dežja, oblačno in pa mraz je bilo, a deževalo ni. Grem proti Zurichu in se zgubim ker je bilo nešteto del na cesti in pa obvozov. Nekako se premikam ven ob jezeru in grem naprej v gore. Zato postane še bolj mraz. Peljal sem se skozi zelo neturistični del švice zato nikjer ni bilo nobenega kampa. Najdem ga šele ponoči in to kakšnega. En človek se je odločil da bo na travniku za restavracijo naredil kamp. Oskrbnik tega kampa je živel v prikolici. Prišel je ven. se smejal brez očitnega razloga. Imel je tak psiho pogled. bil je plešast z dolgo brado, imel čevapaste prste in zelene hlače pa nož v roki...super. je rekel da šefa ni pa da lahko prespim če hočem. Saj nisem imel izbire. Je bila velika verjetnost da me bo ubil med spanjem in me zakopal v gozdu, a ponoči se nisem hotel voziti sredi ničesar. Tisto noč sem spal z sekiro v roki.

DAN 15 Zbudim se v oblačno jutro. Ampak brez dežja. Večina mojih stvari je suhih in grem naprej proti Švici. Pičim čez podeželje seveda začne deževati. Sem se ga že kar navadil. Semugotovil da če voziš 3 metre za tovornjkom, te dež neha prat + poraba goriva se zmanjša. Navdušen nad svojo genialnostjo tako vozim skoraj cel dan. Ima pa ta način vožnje eno slabost oz 2 slabosti. Ker sem bil samo na to skoncentriran sem pozabil gledat table in sem enostavno vozil za tovornjakom v napačno smer. druge je pa da nič ne vidiš. Pa saj ni bilo kaj videti, že spet k.... polja kuruze. Pomoje da bom nehal jesti kuruzo tako sit sem je. No nekako se obrnem proti Baslu in gas naprej. Pridem do meje iščem kamp, Vprašam na pumpi in mi reče da je kamp tik ob meji, ob reki. Grem do kampa, postavim šotor in grem za eno uro pod tuš. Ko si delam čaj, prosim par zraven mene za sladkor, sta bila izredno prijazna. Upokojenca, je rekel da se je on pri 60ih odločil da bo prevozil vsako etapo tour de franca. in je šel. Žena pa za njim z avtom, je rekel da bo prevozil 5500 km v 2 mesecih. Sem mu zaželel srečo se zahvalil za sladkor in šel spat. Dan je bil tako brezveze da niti ene slike nisem naredil. kar je pri meni slab znak, saj ponavadi slikam non stop.

DAN 14 Večni optimist je je lepo zajebal. Zjutraj piha veter šotor je napol podrt in pol stvari je mokrih. Super. Grem ven iz šotora, me mine veselje do vožnje in se odločim da bom še en dan smrdel v kampu. Vse stvari znosim v wc-je da se posušijo. Popravim šotor in grem nazaj ležat. Cel dan poslušam glazbo, pozno popoldne neha pihat grem ven. Srečam dva angleža na bmw k1600gtl. Sva primerjala moj in njegov motor. Ga je zelo navdušil moj motor, je rekel da si ga bo kupil ko pride nazaj. Je pa povedal da je bmw izredno hiter in udoben, skratka stroj, samo da je pa razočaran nad samim odnosom bmw-ja do strank in pa ogromnih stroškov popravil in pa vzdrževanj. Pa tip ni bil reven glede na to da ima 2 jahtice. Je rekel da je dal 2200eur za bmw navigacijo ki ne dela. Da so servisi na vsakih 8000 km + na vsako leto. Da so dragi. Da so mu originalne gume zdržale 4000 km... Sem videl zakaj ga je moj moped navdušil. Potem ko sva bila sama, ko je žena odšla, mi je priznal da je imel Hondo Pan European, pa da je bil čisto zadovoljen, pa je žena mahnjena na motorje in da ga je "prisilila" da je kupil bmw-ja. Sem rekel da bi mel lahko hujšo ženo. Sta pa oba pohvalila mojo Angleščino. Ko sem odšel spat sem opazil celo malček sončnega zahoda in to da se oblaki odmikajo...

DAN 13 zjutraj buisness as usual. Dež seveda. Ampak pred mano je Pariz in tako zjutraj napadem to ogromno mesto. Peljem se proti njemu in neha deževati. Po 30 km vožnje skozi mesto pridem do centra. Me je impresioniral Slavolok zmage. Mogočen kos kamna, ki veš da bo po 7 ledenih dobah, po tem ko bomo ljudje že 3x izumrli in bo v Parizu puščava še vedno stal. Nasproten vtis je naredil Eifflov stolp. Vem da ko je bil postavljen je bil najvišja stavba na svetu. Jaz sem stal ob njemu, pa se mi je zdel majhen in pa RJAV! na vsaki slike oz. razglednici je zlat oz. rumen. Je pa ubistvu temen in prav nič me ni vleklo gor. Od črnca kupim suvenirje, ker me je sestrica prosila... Peljem se mimo cerkve, brezveze, že tako ne maram cerkev, + ta ni bila nič posebnega. Sem videl veliko večjih in bolj zanimivih cerkev. Še ustavim se ne. Grem iz Pariza po 6 pasovnici, ker se drugače ne da. pridem ven in grem v Reims. 3x se močno vlije zato sem že spet moker in mraz mi je. V reimsu se pokaže sonce zato se martinčkam na glavnem trgu in grem naprej proti Nancy-ju. najdem kamp ob cesti v majhni vasici. Postavim šotor in grem spat. Upam na boljši jutri.

DAN 10 Naslednji dan se zbudim v oblačno jutro. Pospravim stvari in grem naprej proti Severu. peljem se po stranskih cestah, opazim da je državni praznik, povsod so bile zastave obešene in pa proslave v vaseh. Drugače pa ves dan gledam neskončna polja sončnic in pa koruze. pokrajina je dolgočasna in ravninska. Prispem v Triffeaux, najdem kamp ob jezercu, in slišim neko glazbo. Se odpravim pogledat kaj je to. Najdem nekakšen hangar ob jezeru v njem pa kavbojska zabava. Povsod obešene ameriške zastave, in pa Južnjaške zastave, vso so bili oblečeni v kavbojske škornje, kavbojke, srajco in pa klobuk. Pomoje da noben nikjer ni tako izstopal kot sem izstopal jaz takrat. Oblečen sem bil v Ach volley trenerko, kvačkan pulover in pa imel oranžno kapo, obut pa v teniske. So čudno gledali. Se usedem ob plesišče, jih gledam kako plešejo poslušam glasbo. Vrteli so komade kot so: Aint going down till the sun comes up. Poglejte na youtube. Nato mi je par tipov začelo težiti, ne vem ali so se delali rednecke, oziroma so mi bili fouž ker sem bil lepši od njih... brez heca toliko grdih in debelih ljudi na kupu še nisem videl. Sem jim rekel da nočem problemov in da bom šel če jih motim. In tudi sem. Brez pretepa, brez drame, brez prepiranja. Reševanje problemov, na pameten način. In tako sem spoznal še eno plat Francije.

SLIKE DAN 7

DAN 6 Ta dan se odpravim naprej proti Španiji. Peljem se ob obali, sem hotel slediti stranskim cestam, pa jih sploh ni. Tako da je bila magistralka all day long... Cela obala je dokaj dolgočasna, nič posebnega veliko rančev za konje in pa veliko trt grozdja, in pa še nekaj gojijo pa sem pozabil. Ko se približujem Španski meji pokrajina rata bolj rdeča in pa suha. No obzurju vidim tiste vetrnice za proizvajanje elektrike, zavijem z magistralke, si rečem jih grem pogledat, ker jih še nisem videl. Cesta do njih je taka makadamska, s tem da so kamenčki iz katerih je makadam narejen veliki 10-15 cm. Ne v bistvu ni bil makdam bolj kakšno melišče na ravnem. Se peljem po tej "cesti" okoli mene pa ničesar, na vsake 50 metrov rastejo majhni grmički in to je to. Vidim da je na cesti parkiran avtodom, ne vem kako ga je pripeljal do tja, verjetno z helikopterjem? No se peljem mimo, nakar zletijo 3 psi iz avtodoma 1 je privezan in ko teče proti meni je pozabil da je privezan in zato ga ketna zategne in dvigne pol metra v zrak in vrže nazaj. No to je bil majhen pes. še dva pa tečeta vzporedno z mano in lajata, si mislim psi kot psi nč posebnega, nakar me tavelik črn vgrizne v nogo! dam po gasu še vedno me drži za čevelj, postanem jezen in ga brcnem v gobec, potem me je spustil. Si lahko predstavljam zakaj, saj treniram odbojko, tako da je bila konkretna brca, še posebej ne ker sem bil poln adrenalina. Pridem do vetrnic, pa bolj kot o njih razmišlam o psih. če bi recimo padel medtem ko me je držal za nogo, in bi jaz ležal na tleh, pa 2 psa bi skočila name.... ne vem kako bi se končalo saj ni bilo kot sem že rekel nikogar okoli. Drugače se ne bojim psov, šo noben me ni napadel oz karkoli podobnega, ampak tisti trije so pa bili razred zase. Gledam vetrnico, ugotovim da je ogromna in da se vrti veliko hitreje kot zgleda... se vsedem na motor in grem nazaj. In se spomnim da moram žespet mimo psov če hočem nazaj na cesto in grem počasi proti avtodomu, ustavim 300 metrov pred njim in začnem trobit sem si rekel, da mora biti lastnik notri in res pride ženska z hčerko ven, pes je seveda že tekel proti meni, jaz že obračal motor da bežim nazaj, a ga ženska pokliče in pes jo uboga? peljem počasi proti avtodomu ženska drži oba psa med nogami in se peljem počasi mimo. Ženska se mi NASMEJE veselo pokima. Njeni psi so me napadli, skoraj pojedli, ona se pa smeji. Sem že bremzal da ji po naše preštiham celo familijo, a sem se spomnil da ima psa, verjetno bi me res pojedla če bi se začel dreti na njo. Zato dam po gasu in naprej proti Španiji. Pridem do Pirinejov, a grem ob obali v španijo zato mi ni treba lazit direkt čez njih. pelješ se nekako po obrobju le teh in cesta je odlična. Najboljši ovinki po kaerih sem vozil. pa še rezgled je odličen. Na meji srečam Francoza na fazer 600 in ga čudi kako sem lahko tako daleč prilezel z svojim mopedom. je rekel da on bolj enodnevne turce dela... no ja vsak po svoje. pridem v španijo in začnem iskat kamp iščem po obali po notranjosti, a vsi predragi. pridem do Rosesa po odlični cesti in tam ga najdem po 17 eur. rekel sem si cenejše nebo glede na to da so mi ponujali po 26 in 32 eur. Tako prespim v Rosesu, ki je letivišče. Zvečer grem malo ven, Je veliko črncev, ki prodajajo vse živo. Tako na promenadi dajo belo krpo na tla, gor postavijo, to kar želijo prodati in navali narode. V šoli smo se učili da se temu reče siva ekonomija, a meni se ni zdelo prav nič sivega pri tem kar so oni počeli. Namreč vse kar prodajajo se sveti oz. blešči oz. utripa, da pridobi tvojo pozornost. Zato bi temu po moje morali reči bleščeča ekonomija. Je veliko bolj logično v moji glavi. Naredim krogec po promenadi se odpeljem nazaj v kamp in grem spat.

SLIKE DAN 3

DAN 11 Naslednji dan se odpravim naprej proti Normandiji. Vreme je oblačno a brez dežja. Pokvaril se mi je gorilnik zato sem ga moral pustiti za sabo. Šel sem proti Caenu, naprej po dolgočasnem podeželju. Prispem v mesto, sem bil prijetno presenečen. Lepo mesto, izredno lepo mesto. Grem v Tourist office. poiščem poceni kamp se odpravim v kamp, si spečem čevape na gorilniku, ki sem ga kupil tisti dan. So bili izredno dobri. Prespim in upam na bolj zanimiv jutrašnji dan, saj grem na obalo Normandije.

DAN 4 Nasledni dan se odločim da ostanem v kampu, ker sem moral oprati obleko, ker je nisem doma. Vem kreten sem. Grem kupit hrano, popoldne še malo zaspim kar sploh ni v moji navadi. So me zgleda zmatrali kilometri in pa premalo spanca in hrane. Proti večeru spoznam Španko, ki živi v Franciji in študira jezike. Govori tekoče Francosko, Špansko in pa skoraj Angleško. take da se končno lahko zgovarjam z nekom brez mahanja in dretja. Mi pove da tudi ona potuje, da je bila v J Ameriki, jaz ji povem za moj načrt, mi priporoči španijo... Se je debata kar zavlekla.

Ja zgleda da moja kugla fino dela, ker sem pred začetkom rekel da Rossi letos ne bo na stopničkah. Tiste iz Francije so bile z veliko sreče. Še sam je v zadnjem intervjuju priznal, da letos ne bodo videli stopničk, ker morajo najprej ujeti skupino Dovi-Sic-Spies. Da bi pa zmagali, mora pa snežit, njegove besede. Tudi v 2012 ne bo nič bolje, če ne bodo radikalno spremenili motorja. GP11.1 je samo GP12 s skrajšanim hodom, pa ni bistveno (če sploh) hitrejši od GP11. Ko se bodo losali L90 motorja in napravili klasičen okvir, takrat bodo piloti imeli občutek kaj počne sprednja guma in Burgess bo znal nastaviti motor. Takšen kot je zdaj, brez klasičnega okvirja in s karbonskim ''airbox-okvirjem'', se na nastavitve odziva povsem drugače. Moje osebno mnenje je še, da je del težav tudi to, da stopalke niso pritrjene na okvir in pilot ne čuti zvijanja okvirja in odzivov motorja, ker so pač privijačene na agregat. Bridgestone bo za naslednje štiri dirke pripeljal mehkejše gume, mogoče bo to pomagalo Ducatiju, da bodo lažje ohranjali sprednjo gumo segreto in bo dajala več občutka. Stoner ni Rossi, to je res. Stoner bi lahko vozil tudi brez TCja. Hondin mož, ki skrbi za TC, ni hotel toliko pripreti TCja kot je to želel Stoner na dirki v Silverstonu, ker je rekel da bo padel. Enaka zgodba je bila na testu v Valenciji. In je edini, ki v ovinku na ciljni ravnini v Laguni Seci ne pripre gasa.

Bile so želje po dolenjskih koncih... pa jih je sproti spreminjalo vreme :xx: Dan je minil v manj in tudi bolj uspešnem bežanju pred nalivi, nabralo se je dobrih 360 km. Postojna in do prvega cilja in postanka v - Ljubljani - naslednji cilj je bil (mimo Škofljice) - Ribnica in naprej v smeri proti Kočevju... ma na poti do Kočevja se je utrgal oblak naju je pošteno opralo... (no motorčk malo bolj, jaz sem šla potem vedrit pod streho). Tako naju je zalivalo dobre pol ure Moja nepremočljiva podloga kombinezona kolikor toliko deluje (no vsaj tistih par km pranja do avtobusne je kar dobro zdržala). Sem se tam v tisti avtobusni hiški malo "posušila" (kolkor sem se lahko, itak je dež nosilo z vseh strani), pomalcala, vmes sem bla atrakcija za mimovozeče avtomobile (je blo očitno zelooo zanimivo videt motor in punco, ki sedi na klopci ), čvekala po telefonu, preverla kam potujejo nevihte na radarski sliki padavin... in na koncu, ko je nehalo lit, sem na žalost mogla spremenit smer (oblaki so šli ravno v smeri Dvora in Žužemberka kamor sem hotla it). Zato sem obrnila in šla nazaj čez Ribnico - proti Blokam - Rakek - Laze - Logatec (proti Postojni je blo videt črno, zato spet sprememba smeri, sem mela izgovor da še ne grem domov ) - Kalce - Idrija (začelo padat, zato obrat nazaj) - tam (za odcepom za Belo), kjer popravljajo cesto, sem srečala štiri motoriste, z enimi ugotovila, da sta tudi onadva prišla z dolenjskega konca (nas je vse preganjal dež) - Kalce - Ride (spet vse polno) - Postojna (ker je kazalo lepo, je blo treba it še naprej ) - Senožeče - Divača - Kozina (spet polno italijanov na cesti, tokrat malo manj zblojenih) - Podgrad - Harije - Ilirska Bistrica - Ribnica - Vremski Britof (božansko za peljat, čisto prazna cesta) - v smeri proti Divači... v daljavi se vidi vasica Škocjan in stene udorne doline nad Škocjanskimi jamami... ker je spet ratalo vse črno in je že začelo malo padat, ni bilo postanka na klopci pri Senadolah, je blo treba domov -_- dovolj pranja za en dan)... za tale greben moram it (Vremščica)... pa sem že skoraj nazaj - Senožeče in izhodišče. Ma - upam, da bo jutri kaj več sonca da me ne bo spet pralo.

srečno smo se vrnili z NORDKAPPA , bilo je super , tudi vreme nam je služilo , samo tri dni po štiri ure smo oblekli dežne kombinezone.

new zealand je dobra ideja, pred par leti sta v ljubljanski restavraciji k nam prisedla mož in žena, ki ju ni bilo več kot 10let v slovenijo, marsikaj sta vprašala o življenju tukaj in se nam čudila kaj sploh vztrajamo tu. plačala sta nam kosilo in še svoje pločevinke kokakole pustila nam v konzumacijo. mislim, da ju ne bo tokrat vsaj 20 let nazaj. mi iz periferije gledamo na ljubljanski cirkus iz distance in nismo zasvojeni s šminko, podobno je z balkansko mešanimi navijači popovića. mislim da bo tu razlog za kritično stališče. čudimo se srečnim meščanom, ki se po krasni nekaj milijonski šetnici sprehajajo v raztrganih natikačih in trenerki in pijejo đus z vodo v županovem lokalu. moje najbližje mesto je trst in sem z vsem vezan tja, škoda da nimamo še upravne enote njihove, zato je to tudi referenca proti slovenskim mestecem. v eni temi si omenjal študijska leta z magajno, zato sprašujem. če si v javni službi s to izobrazbo, piši krajše poste med službenim časom. kar je iz srca je spoštovano.

:notworthy: porabil! Ne pa zapravil, kot te spašuje Halls. Zapravljen denar bi bil če bi šel v Portorož na kavo .

Naredil sem blizu 6500 km. Porabil sem 400eur. Motor je pil od 2.2 - 3 l na 100 km. Spal sem vedno v kampih. Jedel sem vedno hrano iz trgovine. Če še koga kaj zanima naj vpraša. LP

Marko, vsa čast ti, da si se odpravil na tak izlet. Vedno rad preberem tvoje potopise, ki jih objavljaš tu na forumu . To me je zopet spomnilo, da bom moral ponoviti svoje potovanje, ki sem ga opravil leta 95, ko sva s kolegom šla do Pariza, Calaisa, Bruslja, Amsterdama in nato skozi Nemčijo nazaj domov. LP Robert

Aja pa ne se jezit fantje, to dela gube. Jaz samo malo berem tuje novičarske strani in forume in potem hodim tule gor malo pametovat...

Mislim, da je bila bolj kot odstotnost Burgessa kot takega problematična odsotnost osebe, ki je zadolžena za ključne stvari in točno ve kaj dirkač potrebuje, oziroma kaj je za naredit, ko dirkač reče to pa to me matra.. Če na to mesto stopi nekdo tretji zagotovo ne more zadeva funkcionirat tako dobro kakor v komvinaciji z osebo, ki najbrž ve kaj dirkač misli že samo s tem ko ga pogleda. Pri Rossiju je to Buregess, pri ostalih so pa na tem mestu drugi. Nisem Rossijev navijač, ampak človek s toliko zmagami je zagotovo tam kjer je zato ker pač zna peljat. In jaz ga še ne bi odpisal. Čeprav pač želim naslov kateremukoli izmed Američanov

Vozil sem totalno za nosom. Zjutraj ko sem se zbudil, sem pogledal na zemljevid in se odločil kam približno hočem iti. Dostikrat sem totalno zašel iz smeri, se vozil v krogih itd... Ampak tako sem hotel, nikoli se nisem vračal nazaj po isti poti, oz. se nisem ubadal s tem kje sem. Ture ne morem dati na google maps, ker kot sem že rekel nevem sploh točno kje sem bil...

moto.si - se mi čedalje bolj dopade, morda ravno zato, ker ni tipična vsebina, kot pri večini ostalih, kjer so v prvem planu vedno testi zadnjih superdruper motorjev... kaj pa vem, morda zato, ker ob njih vedno ratam slabe volje, ker vedno padam na isto finto, ko preberem kako je novi model spet boljši in oh in sploh dober in kako je moj že (spet) zastarel )) pri moto.si pa dobim ravno drug občutek, namreč da me spomnijo, da je lepo vozit motor in da potem komaj čakam da nekam odrinem...

čelno

svaka čast tovornjaku slabš nebi mogl bit

Justi daj povej po pravici, kolk šraufov ti manjka na multistradi :naughty:

Tu se pa ti motis. Biber oz. Mashina in njegovi prijatelji; Brojjedan, Bremzer itd. samo smetijo po forumu in ga delajo nepreglednega. Po pravici povedano se jih z leti delno naucis ignorirat itd. ampak zakaj bi, ce ni treba? Naj si naredijo svoj peskovnik in tam tezijo pac tistim, katerim pase tezenje. Jst sm Biberja in bande ze prekleto sit. Ce bi bil jaz admin, bi jih zmetal dol. Stoprocentno. Ampak nisem. Da pa ne bom totalno offtopic: Mam en problemcek z opremo za kolenckanje, t.j. drsnike. Dostikrat opazim, da sem v svoji corduri ze presneto blizu asfaltu in bi komot zakolenckal, kar bi dejansko pasalo, pa se tik pred tem spomnim, da imam corduro complet in da kolenckanje pac odpade. A obstaja kak nacin, da bi se dalo drajsnit tudi v corduri? Nasitki direkt na hlace najbrz niso najboljsa ideja, ker cordura ni tako oprijeta kot leder in bi se slajder lahko premaknil, ne? Obstaja se kaj drugega? Nocem pa ledra, ker mi je neuporaben.

Nič neškoduje samo z DB-killerjem ni "Akrapovič" in je bilo škoda gnarja saj, če imaš vstavljen DB-killer je enako kot da voziš z originalnim auspuhom in je stran vržen gnar !!

Eni ala Justin,ki se sploh ne znajo peljat tako ali drugače pač serjejo po vseh temah.Za kaj druga itak niso

tale ma kr jajca tkole se vozt

ti si policajka ali kako že? Če se bosta brez DB killerja furala, ga moraš takoj ustavit pa ob cesti lisice na roke pa obdelat, kakorkoli že

Pripravljena za dopust

No da ne bi bilo 2500km čez dolomite, Francijo in Italijo premalo, sva jo danes z Mojco (Cikadino) mahnila še na zadnji del dopusta na morje v Omiš. Razen dežja med Zadrom in Šibenikom pot res vredu. Pot od Senja čez Karlobag in do Zadra res zakon. Vreme lih prav toplo, asfalt suh in topel gume ogrete pa še ta zadnja lih nova pa do Senja ravno prav utečena (posledica vijaka ki sem ga dobil v Franciji, je bilo potrebno zadnjo gumo po 5000km menjat ). Da bi bil dan še lepši smo se že v toplem Jadranu kopali zdej pa zasluženo pivo pijem. Upam da ne komu delam preveč skominov hehe Srečal kar nekaj folka iz Slovenije tudi motorista s KR registracijo na Yamahi Fazer na poti v Albanijo in Makedonijo. Upam da v Soboto bo vreme zdržalo še za užitkarsko pot nazaj Ben dane

Yamaha XT 600 E letnik 1998 - manjši smerokazi (originalni so res bikasti) - kovček KAPPA - naročeno imam 12V vtičnico in vodotesni etui/držalo za GPS/telefon - ostalo original

Dobra perspektiva, malo drugačna.

Od skupnoskledarja pač ne moreš pričakovat drugačnega razmišljanja, važno da on dobi plačane ure na internetu, ko zagovarja svoje lastnike... Ane Jure?

Važno je samo ali se ideja zdi dobra tebi Nihče ne more presodit vajinih želja in potreb bolje kakor vidva sama. Če vama pot do tja predstavlja nek nepotreben "napor" in vama je primarno raziskovanje in motoriranje po tamkajšnjih krajih, ne pa pot do tja, potem go for it. Meni se zdi izdeja čist ok, čeprav bi jaz osebno šel z motorjem all the way.