Dvorana slavnih

Evo še par mojih od zadnjič

ej zakva pa it delat sploh izpit? kup motor (zrav 600 eur še neki daš pa ga že maš namest izpita), ne ga registrirat, dej narest v eni tiskarni falš tablco, nalimi gor in sam žgi; itak ne vzet manj k 900 kubov SS motorja; tvoje življenje zna bit kratko ali slatko; sej veš kako pravjo? ne? "bolje živeti 5 minuta kao lav, nego ceo život ko´miš..."

...pa tak lep angelski glas O:-) si mela...zdej pa globoko grlo treniraš... ...dokler jo greješ, je še vse uredu s tabo...ko bo pečka crknla, bo pa jeba.... ...pr tvojih letih dečve že za mlajšimi gledajo...al si že počasi na tem, da bo počas samo če kak čajnik žvižgal za tabo.. ...niso vsi ušli...oni so šli delat kej pametnega ...ti si pa še rožne vence molila pa upala, da se te kdo usmili, namest, da bi šla še ti u ekšn... ...edino to ti še ostane, da se maskiraš v ministranta.. ...to pa lahko samo na kakem motozboru...k če tisto mislim, kar ti misliš, bo to tko: tapru dan 10x....pol v naslednjem tednu 10x, pa naprej v enem mescu 10x, pa pol 10x na leto...pa 1x na 10 let....

Tudi midva sva že doma. Del magistralke z 6. otoki je bil najin letošnji dopust. 23.07.2011 štartava v dežnih kombinezonih, ki v Kopru niso bili več potrebni. Spanje v Valkaneli, nato pa spet v dežne kombinezone in proti Učki. Bakar, dež za dodatek še burja. Crikvenica - kosilo v lokalu znanega dirkača. Do Jablanice "trojček". Sonce, dež, burja. Malce nejevoljna se odločiva za prvo sobo. Naslednji dan Jablanica - Rab. Šok. Gužva nenormalna, poleg tega pa dodatnih 20% dodatka. če ostaneš v kampu manj kot tri dni. Nisva ravno prava za tako komercializacijo, zato hop na celino in po jadranki dalje. Tole je že malce boljše za dušo in oko. Zaliv Zavratnica, kjer od 2. sv. vojne domuje potopljena Nemška ladja. Burja pa še kar "tolče" in ne odneha. Midva tudi ne. Nadaljujeva. Maslenica. Pod mostom neko čudno vriskanje in nihanje na "gumici". :naughty: Ja, treba je v vrsto. Do naslednjega dne se utaboriva na Ugljanu. Pogled proti Zadru. Iz Ugljana na Pašman. Otoka sta povezana z mostom. Spet celina. Pred Šibenikom. Rogoznica. V ozadju Split. Za koga tukaj bije srce, se ve. Spanje v Podstrani, 5 km izven Splita. se nadaljuje....

Tud jest dons en naporen fočk he he he, dolga je do Rid, dolga, še daljša pa nazaj! Tkole sm ga prslonu...

Kam? Po severu Italije prek Dolomitov prek prelazov passo Mauria, passo Tre Croci in Falzarego, Pordoi, Sella, Gardena proti severu po južni Tirolski do Graun im Vinschgau prek meje na severno Tirolsko, nato preko Gerlos Alpenstrasse do Zeel am See oz. Fusch in nato preko Großglockner Hochalpenstraße povratek v Slovenijo. Kdaj? V soboto 13.8. start Iz OMV postojna ob osmih. Razčlenjena pot: 1. dan - google maps Pot poteka iz Postojne čez Ride in nato proti Bovcu, čez prelaz Predel v Sella Nevea, do Tolmezza in čez Passo della Mauria in čez Passo Tre Croci do Cortina d'Ampezzo vzpon na Passo Falzarego, spust do Arabbe in nato vzpon na Passo Pordoi, Passo Sella, Passo Gardena in nato preko Badie na prenočevanje v Mezzaselvi, kar nanese 447km. 2. dan - google maps Iz Mezzaselve prek Passo Giovo do Graun im Vinschgau in preko meje v Landeck proti Innsbrucku čez Gerlos Alpenstrasse in naprej pod vznožje Grossglockner-ja. 438km. 3. dan - google maps Prek Großglockner Hochalpenstraße nazaj v Slovenijo čez Gailbergsattel in nato proti Hermagorju in čez Korensko sedlo nazaj v Slovenijo, tu pa še čez Vršič nazaj proti domu. 365km. Kdo gre še? Zaenkrat sva zainteresirana dva. stara od 30-55, voziva lagano sportski, v tujini po omejitvah oziroma malo čez. Se prilagajamo oz. počakamo na odcepih. Kaj delamo zvečer? Pijemo pivo

Težka ti bo... Ko pa imaš take zahteve.... Bi rad spoznal frajerja, ki to zmore.... še posebej z isto fračo lp

Jst pa mislim takole. Tudi sam sem bil v isti dilemi, preizkusil dosti različnih modelov, zato vam povem, da bolj ko izbiraš bolj si zmeden!!! Nazadnje sem kolebal med VARO in pa FJR. Bolj mi je odgovarjala FJR, zato sem jo začel intenzivno iskati... Po tednu dni sem jo našel!!!!! Kupi si motor kateri bo tebi všeč in se ne oziraj na reklamo posameznikov. Važno je, da ko prideš v garažo, da ti srce zapoje, ko vidiš svojo mašinco. LP P.S. To je to!!!!

Ko sva se iz Četeža "vrnila" nazaj na <Polikliniko .) , sva zopet sedla v avto in se odpeljala na Sočo, kjer sva tokrat napotnico za šolo pravilne hoje, izročila lastnoročno !!! Datum naj bi prišel po pošti ??? Prav s tem zadnjim dejanjem sem bil še najmanj zadovoljen ... Zopet je nekaj ostalo "v zraku" ... Seveda bi zopet nekaj skoraj pozabil !!! Zdravnik je bil mojega darila, eeeeeeeeeeeee, presenečeno vesel ... Upam, da sem izbral pravo kombincijo besed ??? Kljub slabemu jutranjem začetku, sem trenutno z današnjim dnem kar zelo zadovoljen in najlepša hvala Vsem, ki to berete ... :notworthy:

Heh!!

1. dan: Ljubljana – Arabba: 311 km vreme: sončno Korensko sedlo 1.073 nmv Kartitscher Sattel 1.525 nmv Passo di Falzarego 2.105 nmv Štart v sončni Ljubljani. Čez Korensko sedlo v Beljak in potem čez Hermagor. Po relativno ozki cesti čez Kartitscher Sattel proti meji med Avstrijo in Italijo. Tam na bencinski po tankanju mene in nekega Italijana števec obema pokaže 0 litrov in ženska na blagajni je zadovoljna s tem kar priznava in potem plačava. Po lepi in ne preveč polni cesti do Cortine in nato proti prvem dvatisočaku. Zgodaj popoldne prispeva v Arabbo. Z gondolo na vrh kjer je lep razgled na Marmolado. 2. dan: Arabba – Bormio: 196 km vreme: sončno Passo Pordoi 2.239 nmv Passo di Costalunga 1.745 nmv Passo Stelvio 2.757 nmv Najbolj »plezalni« dan na poti. Najprej na Passo Pordoi in tam kava in razgovor z rahlo besnim slovenskim šoferjem avtobusa, ker so ga najeli, da vozi čez prelaze in so ga zato bolele roke Spust do Canazeija in potem po dolini z veliko prometa do naslednjega prelaza. Spust do Bolzana in po lokalnih cestah do odcepa za Stelvio. Kolikor sem videl sva imela srečo, ker so cesto naslednji dan s te strani zaradi ne vem česa za en dan zaprli. 49 ovinkov do vrha. Na vrhu OGROMNO motorjev. Kolikor sem uspel videt, so prevladovani GS. Spust proti Bormiu na katerem je kar nekaj relativno ozkih tunelov, v katerem se ni dobro srečati z avtobusom, kaj mi je enkrat komaj uspelo zgrešiti. Pokrajina fantastična. V popoldanskih urah prispela v Bormio. V centru sem dobil najboljši Mohito do sedaj. 3. dan: Bromio – Laveno: 196 km vreme: dež, oblačno, DEŽ Najbolj ravninski del poti. Začelo se je s tem, da me je hotelir opozoril na žebelj v zadnji gumi. Dokaj hitro sva našla vulkaniterja »Bobo moto«. Na srečo je bil žebelj v gumi vzdolžno tako, da ga je samo potegnil ven brez dodatnih problemov. Brezplačno. Ko sva odrinila je začelo deževati. Je pa ena dobra stran tunelov. Ne dežuje. In prvi del poti je speljan skozi kar nekaj le teh. Ko jih je zmanjkalo je tudi nehalo deževati. Cesta je speljana skozi vasi. V bistvu je cela dolina ena ogromna vas z omejitvijo 50 km/h. Vleeeeče se. Nekako sva se privlekla do Lago di Como, kjer sva s trajektom preplula ožino. Nato čez Švico (Lugano) mimo Lago di Lugana (spet počaaaasi, zaradi tega, ker se avtodomi dostikrat zataknejo) v dežju proti Lago Maggiore. Ker je začelo močno deževati, sva se odločila zaključiti vožnjo v Lavenu. Ko sva sedela na kosilu, je začelo pihati. Naenkrat je priletel na pokrit vrt lastnik in vse goste nagnal v zadnji del hiše. Par sekund za tem, ko je bil zadnji gost v hiši je priletel tornado. 5 minut silovitega vetra je podrl pokrit vrt, prestavil par avtomobilov, razbil polkna na sosednji hiši. Po kakšni uri so toliko sčistili, da smo lahko odšli. Imel sem srečo, da sem motor parkiral v zatišju, tako, da mu ni bilo nič. 4. dan: Laveno – Tasch: 150 km vreme: oblačno Simplonpass 2.028 mnv Zjutraj zajtrk in na trajekt. Totalno čuden občutek je vozit notor, če se podlaga gunca. Relativno hitro sva bila pod Simplonom. Moram priznat, da so Italijani (vsaj ti na skrajnem severu) in Švicarji zelo prijazni do motoristov (vsaj meni se je tako zdelo). Ko opazijo, da si zadaj, se umaknejo ob desni rob. Nato vožnja čez prelaz. Na vrhu je izdihnil Zumo (zdaj že vem, da se je utopil napajalnik (80 EUR)). Vožnja po zemljevidu do Tascha. To je zadnje mesto, do katerega je dovoljen promet pred Zermattom. Do Zermatta pelje železnica in v mestu vozijo samo kočije in elekto avtomobili. Spedenano do konca. Načrt smučanja na ledeniku žal odpadel zaradi dežja. 5. dan: Tasch – Feldkirch: 250 km vreme: dež Oberalppass 2.046 nmv Deževalo je že, ko sva štartala. Vožnja po dolini do prvega prelaza (Furka), ki sva ga izpustila zaradi mraza. Pogrela sva se na vlaku pod prelazom. Za motoriste imajo poseben vagon. Na drugi strani začuda ni deževalo, zato sva se odločila prepeljat Oberalppass. Žal je bila cesta mokra, ker so bili to najlepši ovinki na celi poti. Ko sva se spustila je spet deževalo in tako celo pot do Feldkircha. Vožnja skozi Vaduz je razočarala, ker je videti kot poslovna četrt. 6. dan: Feldkirch – Zell am See: 296 km vreme: dež Pass Thurn 1.274 nmv Ponovno naju zbudi dež. Pade odločitev o nakupu avstrijske vinjete in direktno na avtocesto proti Innsbrucku. V Worglu zavijeva proti Kitzbuhlu (veliko večje mesto, kot sem si ga predstavljal) in čez prelaz do Zell am Seeja. 7. dan: Zell am See – Ljubljana: 280 km vreme: oblačno, sončno Grossglockner 2.504 nmv Korensko sedlo 1.073 nmv Štart v oblačno jutro. Dogovor je, da če bo samo občutek, da bo na Grossglocknerju dež, da greva drektno na avtocesto. Po krajšem razmisleku se odločiva za prelaz. Vožnja do mitnice. Na mitnici stric pove, da morava voziti previdno, ker je na vrhu sneg na cesti. Butasto se nama je zdelo obračati, zato sva nadaljevala. V bistvu nimam pojma, kakšna je cesta in pokrajina s te strani, ker je bila nora megla in mokra ter plundrasta cesta. Vključil sem vse 4 žmigavce prestavil v prvo in se cijazil do vrha. Ko sva prišla iz daljšega tunela ven, je bil popolnoma drug svet. Sneg je sicer bilo okoli, toda sijalo je sonce in cesta je bila suha. Uživaški spust do doline in potem čez Špital, Beljak proti domu. SKUPAJ: 1.679 km Dežna podloga, ki sem jo dobil skupaj z jakno in hlačami, definitivno ne zdrži celodnevne ture po dežju. Tako, da bom na naslednjo pot vzel pravi dežni kombinezon, kot tudi dežne prevleke za čevlje in rokavice. Trikrat po pol dneva v mrzlih mokrih nogah ni zabavno.

ma škoda sploh kej pravt takmu runklnu no.. zaprite temo pa bo mir.

Pa še moja lepotička! :naughty:

ma sprijaznite se, da se vsak v življenju vsaj enkrat, dvakrat,.... zajebe pri nakupu motorja ker misli da mu bo nekaj OK pa pozneje ugotovi, da bi nekaj drugega. malo poglejte koliko različnih motorjev so zamenjali (če si lahko privoščijo) dolgoletni motoristi. čoperji, endure, sportaki, tourerji,.... večina je že skakala med temi različnimi kategorijami. jaz sem celo življenje sanjal čoperja dokler ga nisem kupil, potem pa sem hitro ugotovil da mi ne sede in menjal. zdaj pa itak ugotavljam da bi rabil vsaj 3 motorje ker noben nima v enem vse kar bi imel.

Čista petica za vgrajeno samozavest, ki pa v motociklizmu ne pripelje daleč. Lepo pojdi v Avtošolo, najdi dobrega inštruktorja in ne glej na ure, ki jih boš porabil, vsaka ti bo več kot samo koristila. Če si res tako dober, kot govoriš, bo deseta ura že izpitna, ali pa si se želel samo pohvaliti? ... res se bojim takih 18-letnikov na cesti, ki poznajo že vsa pravila o obnašanju v prometu in so se vsega naučili že v osmem razredu Osnovne šole, vse kar želijo zvedeti od ostalih pa je, kako obiti pravila. Đizs, nič drugega ne bom več napisal

To je kvečjem merilo če sta ti 2 približno enako všeč. Če boš racionalno kupil boš vedno ko boš prišel v garažo klel, ker nisi onega kupil. Ženske tut noben ne izbira glede na to kako lika, kuha, pere posodo.. ampak kako zgleda

še slike

..v kerem cerkvenem zboru pa poješ?

Evo še jst sm pršu do prvih fotografij to sezono mal bo treba sicer še pozicijo telesa popravt, pol bo pa super

http://www.youtube.com/watch?v=srMakWD6Jaw&feature=related

Tomos Flexer, letnik 2006 - original prenosi od avtomatika A3, vn vržena puša v krivini uplinjača, vn vržen dušilec auspuha (samo za namene podiranja hitrostnih rekordov), aerodinamićna trenerka abibas z flurescentno črto in air najk cuperge - 42 km/h, merjeno z stoenko od Hajrlahović Senada po letališki cesti v nedeljo ob 7.30 zjutraj.

Danes popoldne sm bila na obisku pri 84 letni domačinki, ki še vedno skrbi zase,za svojega psa in kokoši.... Poznam jo že od malega, saj smo ji z očetom pomagali saditi krompir, žagati drva, pa spravilo lesa v gmajni.... Danes mi je prvič zaskrbljeno rekla, da tako hudo kot je danes na svetu ni bilo nikdar... Še med vojno so si v najtežjih trenutkih ljudje pomagali med seboj, zdaj pa samo še grabijo bogastvo zase, ne pomagajo več drugim.... Rekla je še: " Ljudje nimajo več vesti ne poštenja..... Vse gre h koncu...."

Komplicirate mal preveč....

V ponedeljek samo do LJ in nazaj, od Vrhnike do Logatca naju je čisto opralo (tokrat se mi ni dalo ustavljat ). Včeraj pavza (verjela vremenarjem da bo dež :xx: ) ko smo se vozili nazaj so itak vozili mimo sami motorji, jaz pa v avtu.... No - danes mi je končno spet ratalo se it vozit. Nardila (malo nehote, večino pa namenoma) dobrih 520 km. Začela sem malo pred 10h v jutranji "zmrzali" :surrender: sem celo pot do LJ škripala z zobmi. Od LJ čez Trzin - proti Kranju - ob Kokri... - Jezersko (pavza za nabavo malce in goriva za motor) - čez mejo v Avstrijo. Že celo pot do Jezerskega je nekaj čudno škrtalo pri menjavi iz nižjih v višje prestave, ko sem se začela spuščat dol proti Železni Kapli je ratalo vedno hujše - dol je še šlo, iz prve v drugo pa sem komaj prešaltala Cel čas sem študirala kaj narest - obrnit in it nazaj, ali it naprej in kar bo, bo... Še dobro da v vaseh nimajo nekih hudih omejitev, pa ni blo treba dosti prestavljat. Potem sem začela študirat kako za vraga bom razložila kaj je narobe - v nemščini - če kje ostanem (od nemščine v gimnaziji je minilo že nekaj časa, ker je ne uporabljam, sem zdaj omejena na neke osnovne stavke ). Cel čas sem mislila, da je šel v maloro menjanik (ja pač ženska sem, prvi motor imam, nimam pojma kaj vse gre lahko narobe ) Potem pa opazim, da ročko od sklopke stiskam vedno bolj v prazno Na poti od Železne Kaple proti Žitari vasi sem se ustavla da fotkam in da probam prestavljat... No - v prvo je že še šlo, ma ko sem speljala, ni hotlo it v drugo... sem vozila par deset metrov s prvo, nakar mi je ratalo prestavt, v višje je šlo lažje. Vožnja takrat res ni bla užitek... ob poskušanju sestavljanja dokaj smiselnih stavkov v nemščini (da bi lahko povedala kaj je narobe če bi kje ostala) sem seveda sfalila odcep in namesto desno, zapeljala levo in se peljala kar nekaj km-jev v napačno smer, preden sem skapirala da ne vozim prav. Vozila sem proti zahodu, namesto na vzhod (mimo Pliberka) in potem v Slovenijo proti Prevaljam kot je bil plan. Ena fotka pokrajine v občini Šmarjeta v Rožu... Par kilometrov naprej od tukaj mi je dokončno dopi*dilo, zato sem se ustavla ob cesti, ugasnila motor in nardila "ogled". Sklopka je šla v prazno. Namesto da bi zagnala paniko (itak ne bi mpomagalo nič :grrr ) sem šla pragmatično malo probavat kaj vse se da naštelat pri sklopki in kaj mogoče ni tako, kot bi moglo biti Sem vidla da je ročka od sklopke nastavljena na 5, no ko sem nastavla na 1 je začela spet delat normalno. V bistvu nimam pojma, kako bi moglo bit, vem samo, da mi zdaj lepo prime in še lepše prestavlja (brez unega groznega škrtanja). Bo šel pa jutri v pregled in svetovanje k nekomu z več izkušnjami. Vsa navdušena ker mi je uspelo in ker sem lahko nadaljevala svoje popotovanje, sem zvlekla ven karto in pogledala kje sem falila. No je blo treb it nazaj kar par km-jev Tokrat sem odcep vidla in registrirala. V Žitari vasi sem se držala desne, v smeri proti Pliberku. Zeblo me je vso pot kljub dvem majicam, ma rezervne se mi ni dalo oblačit. Spomnila sem se tudi na malico (vse do takrat pač ni blo časa, ne volje za jest) in se odločila da se ustavim na prvem počivališču s klopco - da si malo spočijem še noge. Izkazalo se je, da bo to še en velik podvig. Od Prevalj - Dravograda - Maribora - Slovenjskih Konjic - Celja - pa vse do Vranskega ni bilo nobenega počivališča kjer bi se dalo vsest no možno je pa tudi, da sem bila že jaz preveč utrujena pa sem kakšnega spregledala O:-) Na koncu sem se po 400 prevoženih kilometrih, že čisto lačna ustavla na pumpi v Vranskem. Ugotovila da me verjetno tako zebe ker nisem od jutra nič jedla, natankala še motor. Srečala enga z lepo Yamahco (R6 če se prav spomnim). Je bla že tolko ura da je blo treba it počasi domov. In sem šla. Čez Špitalič do - Kamnika - Mengeš - LJ - Vrhnika - Ride (polne ) - in nazaj na izhodišče. Zanimiv izlet, samo te preveč ravne ceste so prav dolgočasne (tam ob Dravi in potem vse do Vranskega), mam rajši ovinke

če si zbereš dobrga inštruktorja, jst sm meu naprimer odličnga mi ni žou 25 ur me je veliko naučil kako se na cesti obnaša povedal ogromn svojih izkušn ki ti pozneje prav pridejo, sicr je pa tko prvi 2. uri si itak na poligonu k pomoje nbn inštruktor te ne bo spustu brez poligona, pa še na izpitni ga maš tko da je supr it skoz, ko pa pridš na cesto si ene 6 ur žiučn in delaš manše bedarije( sej so manše sam so lih tok da te na izpitni vrže ) pol rabš pa še par ur da notr padš, pa da se ti mal zapelete d vozš na 14 dni, poj je pa kr naenkrt že 22 ur al pa 20, usaj taka je bla moja izkušna in pa od parih kolegov, sm pa že od 6. leta na motorju, sm z yamaho u pou leta naredu 6000km brez izpita pa sm tut biu prepričan da znam odlično vozt sam pol vidš k si na cest u mestu da je pa kr takih malenkost k so lahko učasih problematična LP Juš

ufff dons pa kr ene 30+ fočkov kr mau zmatran

mora bit pa oreng streniran kaskader :lol:

teoretično je vse res, sam kva pa če gre desc po šiht u oštarijo? :surrender:

V Črni gori ga lahko kupiš za 150 €, v Bosni malo dražje, kakšen tiskar bi ga mogoče naredil še ceneje... Pa zakaj bi zapravljal čas z avtošolami :surrender:

matematika vam baš nije neka vrlina še manj vam je briga za svoj življenje ..... kar tako naprej, iz tele naše mladine zihr neki bo se že veselim ..... :xx:

Bago, pojdi v avto šolo. Tudi če poznaš pravila, s tem si najbrž mislil cestno prometne predpise, ne poznaš mnogih drugih stvari, ki jih je dobro, če ne že nujno poznati pri vožnji motorja. Naj ti ne bo žal tistih 600€, vložil jih boš v svoje znanje, ki ga boš potem s pridom izkoriščal na naših cestah. Zavedati se moraš, da si kot motorist med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Vedno si takoj na vrsti, če gre kaj narobe, ni pločevine okoli tebe, da bi te varovala, kot je to v avtu. Motoristi smo kot srne, na katere je odprt lov, vsak te lahko ubije. V avtošoli se pa naučiš vsaj osnovnih stvari, s katerimi lahko preprečiš kakšno tako pogubno situacijo. LP Robert

Mangarta se izogibajte v nedeljo 21. 8. 2011 dopoldne, ker bo TOLE.

Če dobro pogledaš boš videl, da je voznik nakazal premik z vsaj enim utripom smernega kazalca. Pa na splošno ni niti najmanj pametno vijugati med vozili v gostem prometu s hitrostjo, ki je bistveno višja od ostalih vozil, saj ostali udeleženci enostavno ne pričakujejo, da se nekdo nenadoma pojavi ob njih.

zdaj je samo odvisno če govorimo o vidnih trebušnjakih (sixpack) ali močnih trebušnjakih, ki so lahko skriti "pod oblogo". trebušnjaki so super pomembni, brez njih se še iz postelje na boš vstal, seveda pa ni nujno da so super vidni in zdefinirani. probaj plezat z supermočnimi rokami in ramami pa slabimi trebušnjaki jasno pa da je najboljše če razvijaš vse enakomerno. glede teka pa tako: pol nekaj letih aktivnega treninga teka (dolge proge, kros) v mladosti lahko sedaj ugotavljam da imam kolena bolj obrabljena kot moj 25 let starejši oče. če k temu še dodam da ima večina rekreativnih tekačev napačno ali slabo tehniko teka in da jih dosti laufa po asfaltu si marsikdo z tekom dela več škode kot koristi. po lanski operaciji kolena pa itak za mene pride v poštev še samo kolo.

Seveda Robi ne bi bil Roberto, če česa ne bi pozabil prilimati ... S takim dopisom" so me "informirali" kaj me čaka in kako se moram pripraviti :notworthy:

Hehehehe, dobr napisano! Drgač pa gre lahko k Hondi, če pa še tukaj ne bo šlo, pol pa sam še na Suzukija, ker dvomim, da bi ga pri tovarniški Yamahi vzeli nazaj :naughty: .

Absolutno!! Lej fante, takole ti povem: v avtošoli plačat 22 ur se ti mogoče res zdi veliko, ampak vsaka od tistih 22 ur je tu z namenom, da se naučiš obvladat motorno kolo. Že tako ali tako je to samo pljunek v morje, kaj vse boš v končni fazi moral znat. Da si pa še teh par izkušen odvzames in to še prostovoljno, je pa živa neumnost. Pojdi v avtošolo, lepo po reglcih naredi izpit in se veselo vozi okrog. lp J

A bejž no bejž ... Lažeš, in to vem iz simpl razloga: ker v Sloveniji ni tolk policajev, kaj šele patruljnih avtov, kolikor je lukenj v cestah ...

Iz Soče smo se "preselili" v Terme Čatež, čemur je sledil pismeni predlog moji zdravnici za napotnico za fizioterapijo v tem zdravilišču ... :notworthy: Bivanje bo na najine stroške v enem izmed apartmajev, ..., res se ne morem spomnit od koga ... :surrender:

Ko smo opravili z "adaptacijo" kolena je pogovor prešel na NA SOČI izgubljeno napotnico za šolo oravilne hoje in brez besed je napisal novo ... :notworthy:

Očitno sem včeraj zvečer Že pozabil, da se ponavadi ravno zjutraj počutim najslabše ... :surrender: Vseeno sem se s svojo drago odpeljal na Polikliniko, kjer sem prejel drugo "štartno številko" :notworthy: in bil zelo kmalu tudi poklican ... na slikanje. Prav kmalu po tem pa tudi k zdravniku. Zdravnik :notworthy: si je ogledal slike in izvid z magnetne resonance in tudi današnje slike, na podlagi katerih mi je povedal, da se je stegnjenica zelo dobro "zarasla". Glede kolena pa je poklical še enega sodelavca (zdravnika), verjetno strokovnjaka prav za kolena, in s skupnimi močmi in mojim soglašanjem sta mi že kar določika uro v mesecu oktobru za artroskopijo. Glede pretrgane kolenske vezi, pa je "moj" zdravnik rekel, da trenutno še nisem v tako dobrem stanju (verjetno psihičnem ...), da bi lahko uspešno zdržal, najmanj šest mesečno okrevanje po taki operaciji. Najprej sem mu moral prikazati mojo hojo s pomočjo kolenske opornice, s katero je bil najbrž zadovoljen, ker se je odločil tako, kakor se je ... :notworthy:

Še najbolj je.................. da nimaš motorja. Se najbolj splača. V 10 letih ne zapraviš za motor nič.

Evo še jest, mal s zamudo, par slikc, prvič na Grobniku, prvič na "pravi" pisti, čas 1:48 (na roke) sicer bi lahko blo bol, ampk za prvič bom zadovoljen, bo pa drugič tok bolš Pa usm hvala za družbo, supr družga, še bo treba ponovit

Dodan pokrov sedeža .)

Ja res je žalost tale SM in nasploh vsi slovenski moto športi. Delno ali pa celo v veliki večini pa je za to kriva Slovenska zveza in njihov odnos do vseh ki so vlagali v ta šport. Vsaj v času od kar sem bil jaz prisoten na tekmovanjih (1992-2007) so se obnašali kot da dirkači obstajajo samo zaradi zveze in ne zveza v pomoč in servis dirkačem!

Zoki kupuje novo protokolarno vozilo. Mora biti Audi ali BMW z vsaj 300 konji in 19" platišči Res huda izbira za mestno vožnjo http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-za-jankovica-dovolj-le-300-konjev/263788

...to se pravi, da le obstaja verjetnost, da tut men enkrat rata PRVIČ ... ..kakšne šanse pa so 1:100 ....1 :1.000 ... 1:1.000.000 1:?

Pa za kolena tud

Ljubezen mojega življenja je bila najprej zelo, zelo daleč stran. Pa ne mislim kilometrov - kilometri so nepomembni. No ja, če že hočeš, pribl. 100.... <_< Nama je bilo to občutno zelo preveč, ker pač nisva zdržala eden brez drugega niti en sam dan - tako sva se pogrešala. Potem sva se prisilila biti kakšen dan narazen in je moj dragi šel s prjatli smučat za 4 dni v Italijo - račun za telefon je bil enak znesku mesečne najemnine v komfortnem stanovanju v centru Ljubljane. :blink: In potem sva bila čez čas nekaj dni spet narazen (beri 2) , ker je moj dragi šel na Red Hote na koncert s svojo hčerjo - ne bom ponavljala zgodbe s stroški telefona, ker mi je prenašal (skoraj) celoten koncert, pa še vožnjo z avtobusom sem mu krajšala (pri tem je seveda sprožil val ljubosumnosti svoje hčere, katerega vpliv - na žalost, čutim še danes, ampak kaj čem, jo bo že srečala pamet) ... In sva potem bila par dni v tednu pri njem in sva od tam hodila (neprespana) v službo in nekaj dni na teden pri meni in sva (še bolj neprespana, povrhu pa še utrujena od vožnje) hodila v službo. Nakar sva rekla:dost je tega. In je moj dragi spakiral sebe, motor in konja, jaz sem spakirala sebe, obe hčerki in obroček, kupila sva hišo v Kanomlji in zdaj srečno živiva. Do konca najinih dni. p.s. No ja, včasih si želim, da bi šel za dva dni (tudi če je poletje) smučat s prjatli (on verjetno isto zame) ampak - nisem čisto prepričana, da se ne bi ponovila zgodba z astronomskim telefonskim računom. :ph34r: Saj res, kmalu bi pozabila : Italijani pravijo : "Daleč od oči, daleč od srca....." :o Mogoče zna biti res :huh: .... Al pa ne.... :unsure: Skoči, se potopi in plavaj...plavaj...... :) B)