Dvorana slavnih

Bliža se konec mojih odisejad zdaj bo spet na vrsti čakanje na vikende Ker je bilo danes na severu napovedano čudno vreme, sem se odločila za jug. Štart čez Ride - Vrhnika, tam na AC do LJ - Grosuplje - mimo Ivančne Gorice - Dobrnič - Žužemberk (v Dvoru šla tankat in kupla malco, malo nižje dol proti Soteski pavza in malca na počivališču) - Novo mesto - čez Šentjernej proti - Kostanjevici na Krki… - mimo Brežic in čez mejni prehod Bregana (tam se je carinik čudil, ko sem mu povedala kam grem, da če grem res sama tja čez in da če bi in kdaj bi njega vzela s sabo ) - takoj za mejo desno proti "Parku prirode Žumberak - Samoborsko gorje" (cesta je v temu delu obupna, bi si prej zaslužla naziva "sama-jama" kot cesta ) na samem začetku, kjer je še ravnina je polno piknik placev (kot pri nas ob Kolpi recimo) potem pa se cesta večinoma se vzpenja po gozdu, vmes so vasice (v katerih je kot bi se ustavil čas - ful luštne prenovljene (ta stare) hiške) recimo Poklek - Mrzlo polje - Petričko selo... - če se prav spomnim nekako od tukaj naprej rata boljša cesta, naprej je prav prijetna za vozit, začne se spuščat navzdol (tu nekje sem celo srečala dva motorista ) - in se vije po dolini Kupčine - v vaseh imajo povsod kozolce - take, kot so naši (verjetno "prinešeno" iz Slovenije )... - naprej čez Željezno Žumberačko - Pribić - nisem verna, ma tale cerkev v Pribiću je bila pa res lepa… - in potem naprej do Karlovca (kjer se mi je spet ratalo zgubit ma sem kmalu vprašala za pot in v prvo dobila nedvoumen odgovor in zato našla pot ven iz mesta) skozi - Mrzlo Polje Mrežničko (od tu naprej pa vse do Delnic je pa fenomenalna cesta :notworthy: lepa, prazna, ovinkasta - božansko! Sem bom definitivno še šla vozit) - Potok Dobra (med Dubravci in Jarčim Poljem)... - Bosanci - za Stubico desno v smeri proti Presiki - skozi Skrad do - Delnic, tam desno proti Sloveniji in čez mejo čez - Banjloko (ker še ni blo dosti ovinkov ) do Kočevja (krajša pavza in nekaj za poživitev) - Ribnica - Sodražica - Rakek - Laze - Planinsko polje in čez Ride (spet polne) nazaj. Vse skupaj dobrih 470 km-jev. Stanje - rit je skoraj odpadla, noge so vedno bolj na O .) Ma luštno je blo

7. dan: OZD - VIŠEGRAD Pot naju ta dan vodi ves čas po dolinah ob slovaški meji, spet na kratko preko nje in takoj nazaj v Esztergom. To je zgodovinsko drugi najpomembnejši kraj za Madžare in tudi druge v regiji. Pogled na baziliko iz Slovaške strani donave. Po ogledu bazilike in mesta (Vlasta je bila tudi na vrhu kupole, do koder vodi 430 stopnic. Jaz se iz spoštovanja do števila le teh raje odpovem njihovemu tlačenju) Nadaljujeva proti Višegradu in se v kraju Domos utaborima. Plan je da popoldan počivava, saj je vremenska napoved bolj plohasta. Odločitev je bila pravilna. 8. dan: VIŠEGRAD pa malo okoli Ker je tudi za danes popoldan napoved bolj slaba, se odločiva ostati v kampu še eno noč, dopoldne pa si ogledava Višegrad z gradom in še nekaj manjših mestec naokoli. Pa pogled na Donavo. Ker je Ponoči pričelo pihati je zjutraj bilo že vse lepo posušeno. 9. dan: VIŠEGRAD - MOSONMAGYAROVAR Pot naju je vodila ob Donavi in najprej se ustaviva v Tati, ki naj bi bile madžarske Benetke. Ne vem sicer zakaj, pa saj tudi mi pravimo naši Kostanjevici slovenske Benetke, čeprav je podobnosti skoraj nič. Kljub temu pa je mesto in okolica prav prijetna. Nadaljujeva s še nekaj postanki in daljšim v Gyoru. Na vsem potovanju nisva imela nobenih težav s policisti, čeprav sva jih občasno videvala. tu naprimer sva kot običajno parkirala kar tako ob strani, pa čeprav pod znakom, ki to prepoveduje naju je policijski parček, ki je prišel mimo le lepo pozdravil. Prenočiva v manjšem kampu na vstopu v Mosonmagyarovar. 10. dan: MOSONMAGYAROVAR - BUK Zaradi bližine dopoldne izkoristiva za krajši skok v Bratislavo. Staro mesto. Bratislavski grad, pa še pogled z gradu. Če naredim primerjavo z Budimpešto; primerjave ni. Nadaljujeva proti vzhodu do Sopronija, kjer je največja madžarska pivovarna. Pokrajina je tod okoli posejana z termalnimi kopališči vseh kategorij. Od samo bazenov, do megalomanskih kompleksov, kakršna sta v Buku in Sarvarju. V petdesetih letih so madžarski komunisti obupno poizkušali najti nafto. Večinoma pa so našli le toplo vodo. Ker so vzpetine tu bolj redke, so vse izkoriščene. Če ni na njej cerkev je pa grad. 11. dan: BUK - KORMEND Na poti se ustavljava v manjših mestecih in v praktično vseh nekaj delajo. Zalaegerszeg Pa vsakih nekaj km so toplice. 12. dan: KORMEND - domača goveja župca Od tu že praktično vidiva perje na naši "kurji glavi". Ker sva imela madžarsko avto karto in je tudi moj iGO vsa imena izpisoval madžarsko sem čisto ob meji predvidel pot v Szentgothard čisto zaradi firbca, saj je moj oče pokopan v Šentgotardu (Trojane). Na presenečenje ugotoviva, da za ta kraj večkrat slišimo, a po slovensko. Še vedno trdim, da o Madžarski vemo zelo malo. Na žalost pa je to bila praktično edina dvojezična tabla, pa tudi slovenščine ne znajo skoraj nič, pa čeprav sva pot nadaljevala čisto ob meji in se večkrat ustavila ravno z namenom preveriti če lahko naročiva kavico brez mahanja z rokami. Za konec pa še nekaj pozitivnega. Ker sva oba kofetarja moram priznati, da pa so tu boljši kot v večini naših lokalov, Takole je dolga kava z mlekom. Ta velika šalca ni nikoli več kot do polovice napolnjena, mleko pa posebej. To je standardno. Kratka (za Vlasto) je ravno tako samo polovice tamale šalčke. Uporabni nasveti in informacije: Plačevanje je najceneje s kartico. Bolje dvigniti forinte na bankomatu, kot nositi € in menjavati. Če poizkusite plačati z €, bo tečaj cca 250. Menjalnice 260-263. ATM 270-277, enako če plačaš s kartico, le da ATM ima fiksen pribitek na dvig. Pri spanju se da včasih kaj zdilati a ponavadi imajo cene napisane. Ceste so v povprečju slabe. Izjema so odseki ki so urejeni z evropskim denarjem (ne govorim za AC in glavne magistrale, ker jih nisva uporabljala). Natakarji zelo radi zaokrožijo znesek za plačilo (seveda navzgor). Zelenjava v gostilnah redka in draga (solate stanejo kot povprečen zrezek s prilogo). Kruha nikoli ne postrežejo poleg hrane, na veliko prilagajo riž. (pohan sir s prilogo!) Kava = 150-600 HUF Pivo 0,5l = 250-600 HUF Pizze = 900-1600 HUF Lokalne specialitete (meso, priloga) 1500-2000 HUF Dunajski + pomfrit (nisva jedla, samo za primerjavo) ~ 1200 HUF Solate = 900-1200 HUF Dnevni meni (ala bograč) = 600-900 HUF Dobiti račun v gostilni = NEPRECENLJIVO Po nekaj dnevih mahanja z rokami sva se raje naučila nekaj izrazov in vklopila najino osnovno znanje nemščine. Zapis datuma je YYYY MM DD, ura pa 1/2-3 = 2:30 tako kot mi govorimo poltri. Vtisov in slik je še za nekaj strani, pa nebi pretiraval. Če potegnem črto sem na koncu še kar zadovoljen z vsem skupaj. Ali bi ponovil? Budimpešto zagotovo. Hrano pa raje ponovim lanskih 14 dni v jugi. Lp Bane

italijanski jurja nakedi pač niso za pussy-je..pika..dejte si že dopovedat..

5 kazenskih točk in 500€ kazni v krškem za 77km/h pri 50.

Ste pa res pravi dlakožeri, jaz mam cbf-ko 1000 pa mi kuri okrog 5l, delam z 19,3 tankom, kolikor ga ima, cca. od 340-370km , pa ne vozim po polžje , ampak sportski lagano, po omejitvah ipd..., tako, da se mi zdi, da poraba ni problem, vozim se pa tudi skoz na šiht, pa vikend ture, pa še ponoči se bi, če bi mi ne bilo treba kaj tudi prespati. Sem si kupil motor za užitke, za potovanja, a ja, lani sem naredil 15.500km, , pa še za kaj, pa nikoli ne gledam ali je "slamca" prevelika ali premajhna. Če pa eni tako mislite, pogtem pa je najbolje, da prodate vse skupaj in denar nalagate za stare dni , jebe..i, pa ja sedaj živimo in za nekaj kar nas veseli, pač figo a mi kuri 5,0 ali 5,5 ali celo 7, če mam gnar grem na izlet, če je kriza pa mav počakam. Drugač šač počakajte na dizel motorje, ki bodo kurili 0,00001l pol pa se boste lahko vsi brez težav vozili in uživali. Se mi zdi to nakladanje glede porabe čista bedarija, saj jaz tudi več spijem kot moj prijatelj, pa zato še nisem nehal piti :beer1: Rajši se vozite in uživajte.

V tej peklenski vročini, malo bazen in malo vožnje po dnu suhega cerkniškega jezera. Oprema ,gate,opanke ,sončna očala,srajca in čepica. tle gor nikakor nisem uspel nalimat več kot 2 slike zato- http://www.genspot.com/MySpot.aspx?username=martincic

Jaz sem letos menjal motor in presedlal na CBF 600 S l.04 z ABS-om. Priporočam, da razmisliš malo o tej smeri. Za 1x ga še nisem sprobal na cesti ( hvala nekomu za to ), sem ga pa sam stestiral na poligonu in zadeva funkcionira zelo dobro. Sprva nimaš občutka ali bo delovalo, vendar se v parih poizkusih hitro navadiš. Za začetnike je zelo štart. Če imaš željo motor sporbat nekje pa me kontaktiraj.

...dejte no komplicirat fantje... ...to je čisto normalen pojav. Če je dezen - utor profila na gumi, ki se vrti v eno smer in guma na eni strani tega utora nima več kompaktne opore kot polna guma je jasno da se tam rob gume uklanja v prazen prostor in tam nastaja tisti zob...na drugi strani pa rob gume naenkrat zagrabi na polno in zliže ta rob.

exeFZS, zakaj bi pa tako vzel tvoje pisanje...? Vsak si kupi motor zase in za svoj stil vožnje. In tisti ''stari mački'' v onem klubu, za katere je 600ccm premalo... ni vredno besed. Sicer pa vsakemu svoje. Sčasoma itak preživiš tisto samodokazovanje in hvalisanje kako malo pusištrajfna ima guma. Eni pač ne... :whistle:

pha... te "morske pse" so do sedaj delale meni popolnoma use gume, ki so imele kolkoroliko "prečnega" profila kar sm jih vozu.. nobena ni tresla!

pusti na uč, sem že nekje pisal, ko me je spodbodla Suzukijeva izjava o tidtih merah na KR gumah. Sem vzel meter v roke: na KR pisalo 125/80 (če se ne motim) je pa bla čist navadna 120/70. (Motor pa je bil od Mateja HRC Hondica na Marofu). Ravnokar zmeru Roadsmart zadnjo 180: pravih 180 mm, Qualifier prednja 120/70 - dejansko široka 120 mm (je pa na uč precej "butasta" beri okrogla) Oči majo malarja :naughty:

za cesto so več al manj dovolj hitre vse gume. Ampak nekaterim niso dovolj niti druge najbol športne. Nekako zadost držijo edino totalno dirkaške zadeve. vse ostalo, je preslabo. Drsi. Ker vsi tolk obvladajo in tako letijo, se brez naj naj boljših in naj naj dražjih sploh pelat ne da.

Za podaljšan vikend do Pule, Kamenjaka ... pa nazaj. Sunset v treh korakih Surfer Deteržent

No lepo pozdravljeni vsi skupaj. Sem Marko, pravkar sem zaključil 3 letnik Gimnazije. Sem motorist zasvojen z vožnjo motorja. Vsak mogoči trenutek preživim na motorju in se samo vozim. Naredil sem že veliko enodnevnih z km prenatrpanih dnevov, v katerih sem vozil tudi po 18 ur. Šel sem pa tudi na krajšo Balkan turco. To leto sem se pa odločil da grem na nekaj malce daljšega. In tako sem si rekel 2-3 tedne solo turca bo ravno prav. Cilja nisem imel, samo starši so rekli da bodo lažje preživeli če bom šel nekam v zahodno evropo in sem šel. Pa še par besed o motorju/mopedu. Vozim Yamaho ybr 125. Ima 1 cilinder, 2 ventila, in pa zračno hlajenje. Je letnik 2005, kupil sem jo leta 2009 z 5000 prevoženimi km in dal zanjo 1100 eur. Sedaj ima že čez 36000, dela brez problema.... Opisal bom svojo pot. Vsak dan bo v svojem postu z par fotografijami.

Ta spot posvečam vsem delavcem, oziroma delavskemu razredu, iz katerekoli republike, ki so dali svoj znoj in kri vsa ta leta za prazen nič, že pred krizo za bedne plače, posvečam tudi mojim osebnim sodelavcem, ko smo dewlal na građevini, ko smo moral grozit direktorju, ko sem jaz moral osebno terorizirat njegove zaposlene, ki so prišli v službo z najboljšimi avti, o celi naši stvari, pa ni vedel nikoli noben nić. Kot sem rekel, oktobra 2009, ko ndelavci še niso imeli sestankov v alternativnih prostorih Roga, včasih tud Metelkove. Prišel bo čas , ko bojo delavci iz gradbišč , tovarn, cest štekal stvar in bojo postal večji alternativci od ljudi, ki to mislijo da so na omenjenih prostorih. Zakaj ne bi bili mi , kmi smo bili fizikalci intelektualci? Naj še omenim ,,vizualne umetnike" z vinčkom v roki na razstavah, sami japiji.They make me sick. Čas je za Alternativno proletariat delavsko stranko. DIEGO MENENDES oktober 2009

4. dan: BUDIMPEŠTA - EGER Po obilnem zajtrku, ki je v ceni se še enkrat spustiva skozi Budimpešto, kjer je Vlasti končno uspel ogled bazilike. Med tem je pričelo deževati ravno toliko, da sva nase navlekla plastiko in gumo, motorja pa izgubila sijaj. K sreči je dežek trajal le nekaj km, na vzhodni strani mesta pa se je tudi že osušilo. Sledil je obvezen obisk dirkališča. Slika iz drugačne perspektive, v ozračju pa še vedno vonj po oktanih, malo stran pa še po pivu in nočnih prijateljicah. Nadaljujeva v Godollo kjer v palači, ki jo je za obiske uporabljala Sisi, zmaževa vsak eno Doboš tortico. Preko Gyongyosa se povzpneva na vrh Madžarske 1014 m visoki Kekesteto. (Riki, nič na madžarskem ni bilo v tem trenutku višje kot tvoja mikica na meni ) Na vrhu je čisto pravo smučišče. Ene 4 vlečnice. In pa spominsko obeležje žrtvam med našimi vrstami. RIP Kolikor sem videl so vsi žalni trakovi od motoklubov. Vzpon in spust na drugo stran do Egerja je bil pravi balzam. Ovinki so čisto tapravi v dolžini dobrih 50km, srpentine pa so malo drugačne. Ker ni take višinske razlike niso tako ostre temveč v velikih radijih tako, da se jih da voziti s kakih 60km/h s polno natovorjenim čoperjem. Skozi park Sledi ogled mesta in gradu, s katerega je pogled. Ker je kraj oblegan s turisti si pod gradom privoščiva večerjo, spanje pa sva že pred tem poiskala v 10 km oddaljeni vasici za 1/3 cene kot v centru. 5. dan: EGER - TOKAJ Sledi ponovno lepih 50km skozi Bukki (bukov) narodni park. Cesta in ovinki po naših željah. Še nekaj lepih ovinkov Tako prideva v Miskolc, kjer si v toplicah, ki so posebnost, saj so v večjem delu v kraški jami s kapniki privoščiva kopanje in namakanje, pozno popoldne pa pot podaljšava do Tokaja. No, tu pa madžarski načrtovalci cest niso imelo popolnoma nič domišljije. Ravna črta z dvema 10° ovinkoma. Še dobro, da je vmes nekaj krožišč. Tokaj je manjši kot sem pričakoval, in je nekaj takega kot Imeno pri nas. Levo od Tise ravnica brez konca, na desni pa grički z vinogradi, ob vznožju gričkov pa klet do kleti. Tu si namesto standardnega piva privoščima nekaj kozarčkov rujnega (Tokaja in druge vrste). 6. dan: TOKAJ - OZD Zjutraj nama gazda (ki je za spremembo dobro govoril angleško) pove, da so naju opazili lokalni motoristi in naju povabili NA na motozbor starodobnikov, ki je praktično čez cesto, saj je v Tokaju do pred 40 leti delovala tovarna motociklov, v kateri pa je sedaj muzej. Sami MZ-ji in JAWE. Tudi spremstvo policistov je bilo v stilu. Na promenadni vožnji pa smo se nadihali da je kaj. Kaj kmalu se posloviva in so mahneva proti severu. Na poti še tale lepotec. Nadaljujeva do Slovaške in po nekaj kilometrih nazaj v Aggteleki narodni park. Ta je povsem kraški z vsemi naravnimi pojavi, ki jih poznamo za ta teren. Tu je tudi njihova naj jama, katera je raziskana do dolžine 25km. Vhod je možen tudi iz Slovaške. Za ogled je lepo urejen dober km, a kdor je videl eno od naših lepotic pač ne more biti impresioniran. Vsa zadeva kot tudi 90% vseh znamenitosti je pod zaščito UNESCA. Če bi imeli enaka merila bi pote lahko celo Slovenijo dali pod UNESCO. Ogled jame pa le ni bil stran vržen čas, saj se je med tem dodobra ulilo iz neba, ko pa smo zaključili ogled, ki traja 2 uri, so bile ceste že suhe. Nadaljujeva skozi dokaj redko poseljeno pokrajino, ki me močno spominja na škotsko višavje, le da tu vozijo po desni. Ostalo je vse podobno (ovce, gričevje...), le trava ni tako zelena. Pozno popoldne prispeva v Ozd. Mi starejši še vemo kaj so bili OZD-i (pa SOZD-i, TOZD-i) in prav takšno je tudi mesto. S težko industrijo degradirano, socialistično delavsko-spalno mesto. Pa vendar zaradi pozne ure ne rineva naprej in ni bilo nič narobe s tem. Na obrobju mesta je nekak rekreacijsko športni park s sicer starejšimi, a vzdrževanimi, urejenimi in čistimi objekti. V sestavu so na voljo sobe in kamp. ker sva kar utrujena in je tudi cena ugodna raje izbereva sobo (5400 HUF). Kamp je bil bolj prazen. Sem jih potem vse našel na jutranjem kopanju. En Belgijec in en Nizozemec. _________________

Ta konektor se tako zažke SAMO zaradi slabega kontakta - spoja se na tem mestu začne pregrevat(izkrit) popravi pa se najenostavneje z baypasom in vmesnim štekerjem!

natančno to..ampak to je že splošno znano in nisem hotel poudarjat..

litrski športniki so čist pohlevni za vozit, če paziš gas. ampak problem je v tem, da je skušnjava prevelika

verjetno ti je spustil semering na vodni pumpi

se popolnoma strinjam s teboj - najprej sem se tudi jaz čudil, sedaj vidim da je to čisto normalno. Take stopničke sem dobil dosedaj na gumah: Metzeler tourance bridgestone battle wing continental conti trail attack se pravi, na vsaki ki sem jo do sedaj imel :-) V ovinkih sicer malce zaropota, ampak pelje se pa še vedno dobro.

Eto tak je moj

Bom dal m@dnessu kr tvojo cokolado ....pa sta si glih .

Od-fook! :grim

heh, je dost vrst izgube moči. to ko pelješ bolj vidiš al je bencin, zrak, kompresija, štrom... takole prek neta je uzalud ugibat

Hola mojster sjeng, ne se jezit, samo Ignore klikni pri mojem nicku, pa boš rešen

Odločil sem se, da se pred koncem dopusta odpavim še na krajšo Balkan turco. In sem šel. Dan 1 Štart ob 5.00 z Jesenic. Šel sem po stari cesti do Ljubljane, in potem naprej do Postojne. Tam zavijem za Ilirsko Bistrico in naprej v Hrvaško čez Jelšane. Tam se peljem tudi 500 metrov po avtocesti,ker drugače ne gre. Zavijem na magistralko 8. Čez par minut pridem v Rijeko. V njej sem bil že parkrat, zato se ne ustavljem in gasa naprej. Peljem se po magistralki, ni pretirane gneče in na nebu ni niti enega oblačka. Malček naprej se ustavim da slikam most, ki gre na Krk. In gremo naprej proti Splitu. Cesta je lepa, zelo dobro vzdrževana. Nasploh menim da so Hrvaške ceste veliko boljše od naših in so nam lahko za zgled. pridem do Senj in še vedno vozim na jug. Ceste pelje popolnoma ob obali in res je zanimivo opazovati vse otoke, ki so zelo blizu obali. NAsploh me je Dalmacija navdušila, in ne razumem Švedov oz. Nemcev, ki se pripeljejo 2000 km, nato pa obtičijo v kampu v Istri. Postaja vroče zato vozim v kratki majici. Pred zadrom se odločim, da ne bom šel preko mosta ampak, se obrnem in grem v notranjost. Grem preko Jasenic na Obrovac. Pokrajina je popolnoma sušnata, trava je popolnoma rumena in na vsakih 200m kakšen grmiček. Cesta je pa popolnoma prazna. In pa vročina, takoj ko sem zavil v notranjost, je postalo občutno topleje. Vozim se v kratki majici in v kratkih hlačah, pa se vseeno kuham. Motorček pa še vedno veselo dela, čeprav je zračno hlajen. Zavijem za Benkovac, Vmes srečujem "ghost towne" to so ogromna poslopja oz. tovarne, z vso potrebno infrastrukturo za delavce in surovine, ki propadajo. Pridem v Benkovac, nato se pa zgodi nekaj zanimivega. Trak oz. "gurtna" z katero sem imel privezano prtljago se zaplete v feltno. Cel motor skoči in vsa prtljaga popada po cesti. In potem veselo skačem po cesti in pobiram prtljago. pregledam motor in ugotovim da je vse ok. Je kar trpežen, glede da je na traku pisalo da je do 3000kg. Prtljago zavežem z ostankom traku in gremo naprej. Pridem v Biograd in zopet sem ob morju. Nadaljujem naprej proti Splitu. Split ni bil nič posebnega, zato grem hitro naprej proti Dubrovniku. V Opuzenu se obrnem na mejni prelaz Metkoviči, iščem kamp, polkrožno obračam pred policajem in zato me ustavi. V Bistu je bla policajka in je rekla da bom šel v zapor in jutri na sodišče . Jih že kar poznam te policaje. Ustavili so me že velikokrat a se vsakič da vse lepo zmenit. Se ne kregaš, priznaš napako in ne bodo komplicirali. Ona me potem usmeri v kamp. To je bil Kamp ob Lijaku Neretve. Nič posebnega a za eno noč bo dober. Grem pod tuš in pa direkt spat, saj sem bil dokaj utrujen po 800 km.

Malo No, pa je šla še ena "legendarna pot" 67c po zlu (v asfalt). :jezen

da ne vozi prepočasi, ker niti segreje ne gume

tipa itak ne morem obiskat ker je pobegnil... da bi se policija kaj dosti s tem ubadala? Ne verjamem... ...jaz sem zadevo že potlačil v pozabo in raje še naprej uživam na motorju... pač dobra in SREČNA šola... :notworthy: Hvala Bogu!

jebeni obrtniki, ki zgubljajo material za seboj....

Gandhi, ti maš po mojem same ture, ki po zahtevnosti prekašajo moje kapacitete :-) No, morda pa le kdaj pridem v tako kondicijo!

V slikcah zgleda tkole: smer Rabeljsko jezero - Sella Nevea In še krajši opis, ki sem ga pred turco najdla na hribi. net: Na Jerebico smo se podali iz italijanske strani (majhno parkirišče pri izteku potoka Canale della Trincea) po poti št. 653. Na poti do Jezerskega sedla je na poti nekaj drevja in visoke trave (kmalu si moker do pasu). Opozoril bi na eno mesto bolj na začetku, kjer podrta drevesa zakrivajo markacijo. Ko prideš iz proda v gozd (mimogrede: zjutraj smo morali prečiti potok, ki ga popoldne ni bilo več ), zaviješ desno, kot je označeno. Po kakšnih desetih minutah je na levi strani majhna skala, na kateri je puščica, ki usmerja pot 653 levo navzgor (druga pot gre naravnost). Po nekaj metrih je potrebno ponovno zaviti levo, vendar je tam veliko podrtega drevja in smo spregledali oznake. Namesto tega smo šli po shojeni stezici navzgor in se po polurnem iskanju višje ponovno priključili na pot. Zato raje pred skalo z oznako za 653 zavijte levo navzgor v gozd in po nekaj minutah boste na pravi poti (označeno je tudi z možicem, kar smo ugotovili ob povratku ). Sicer pa smo tisti dan na tej lepi gori srečali le dva planinca ... Čaka te cca 3 - 3.30h hoje, 1.30 - 2h od parkirišča do Jezerskega sedla in še 1.30h do prekrasnega razgleda. Ker verjetno s tvojo psičko pokata od kondicije, z lahkoto odšteješ eno urco .) (ali pa še več ).

Dodan pokrov sedeža .)

Urejeno!

Evo... na kratko nekaj vtisov iz 2 dnevnega potepanja...:rolleyes: KLIK NA SPLETNO STRAN

Kawasaki GTR 1400;letnik 2008;višji vetrobran+dodatna šipa;dodan zadnji kovček,nosilec z navigacijo in od prejšnjega tedna MASS oval carbon-top carbon new!

Evo .. izpolnil ... itak ne boš objavil rezultate, tako se spet počutim izkoriščanega Vso srečo pa nared ta diplomac :lol:

Poleg Švista in Helge še Japanska Buba Kawasaki W800 Klasični 800cc zračno hlajen twin. Kljub 50 ponijem ga je užitek furat

ZAKLJUČEK zdi se mi da bi bil primeren zaključek, saj sem napisal tudi uvod. Potovanje je bilo nepozabno. Bili so tudi težki deževni časi, ampak tako je jebiga. kar te ne ubije te ojača. Osebno sem pot zdržal brez večjih problemov, prav tako nisem imel veliko negativnih izkušenj z ljudmi razen ene ali dveh. Kondicije za motor sem imel dosti tako da fizično ni bilo problema. Delal sem od 200-700km na dan. odvisno koliko se mi je dalo. jedel in živel sem kot paradajz turist, najceneje kar se je dalo, ker drugače nisem mogel. Pa še hvalnica motorju. Moj Zemo je delal super. Moral sem dotegnit šraub na retrovizorju in šraub na akumulatorju in enkrat sem ketno našponal. To je to. PIl je zmeraj manj ko 3l ob turistični vožnji tudi 2.2l in to polno nabasan. Popil ni nič olja kljub 36 000km. Od opreme sem vzel s sabo čim manj, pa se bil vseeno na 120litrih prostornine. Ni tako slabo, sami veste koliko se nabere če greš z šotorom in komplet kuhinjo. Jedel nisem nite enkrat "vzunej" ampak sem si hrano delal sam in jedel večinoma na parkiriščih pred trgovino in podobnih romantičnih prostorih. Z motorjem sem se še hujše zasvojil, To potovanje mi je samo še bolj razprlo krila, že planiram za naslednje leto, nekam daleč ven iz evrope, kjer je suho in ni dežja. Ja seveda še dež. Najprej me je motil, potem vse manj, se ga navadiš, se navadiš biti moker in podhlajen. Ko sem prišel nazaj sem shujšal samo za 2 kg, sem mislil da bom več... Zdravje me je dobro služilo, bil zdrav kot riba. In še opravičilo: verjetno je v mojem pisanju nešteto napak. To pa zato ker pišem hitro in pa ponoči. tako da prosim ni treba popravljat. Hvala vsem za branje in Lp

DAN 18 Dan 18, moj zadnji dan. Gremo naprej proti Bolzanu! kakšna cesta! sonce sije, toplo je, cesta je pa perfektna. Tako sem padel v vožnjo in tako polagal da me je tip z 1000 kubičnim varaderom težko prehitel. Ko sem se ustavil v Bolzanu in pogledal gumo sem videl da imam do roba gume še 2 mm. Sem dokaj umirjen voznik, ampak ta dan sem pa vozil konkretno hitro. Iz Bolzana grem po dolini naprej proti Bresannone. Cesta je magistralka in dokaj zanimiva. Malce seerneje zavijemo desno proti Dobiachu. Po tej cesti sem že vozil, zato se počutim že blizu doma, a nisem bil tako blizu. Gremo naprej in vozim do zadnjega decilitra na rezervi, saj hočem priti v avstrijo,kjer je bencin veliko cenejši. Prispem z praznim tankom tankam 6 eur. sem zračunal da toliko rabim do slovenije pa da bom pri nas napolnil. Gremo naprej do Lienza in pa proti Hermagorju. lepa pokrajina, zdaj sem pa res že blizu. Še enkrat me pozdravi moj stari prijatelj dež in peljem se proti villachu. Zavijem na korenjsko sedlo po 6500km vidim slovensko tablico in čez hipec sem v sloveniji. Računica z bencinom se izide, napolnim v Kranjski Gori in grem proti Jesenicam. Vozim počasi, ker je ta del potovanja najbolj nevaren, in res nočem imeti nesreče tako rekoč pred vrati. Prispem domov, blesavo se mi smeji ko raztovarjam motor. Pozdravi me sosed, je rekel da je ponosen name. Staršev ni bilo so odšli na počitnice. Čaka me samo babi z kosilom. Čez uro sedim sam v dnevni sobi. na suhem in toplem. Gledam v uro, skozi okno. Pa nekako ne najdem mira. Hočem iti nazaj na motor, naprej...

DAN 16 Naslednji dan se odpleljem naprej in po 1 km sem v švici! Nekako me Basel spominja na večja slovenska mesta, ne vem zakaj. Nikjer nobenih tabel, samo ven hočem, in sem šel v napačno smer, ampak ni bilo važno. Seveda sem pozabil da valuta ni Evro ampak Frank. in nisem imel pojma koliko je kaj vredno sem mislil da je 1 evro 2 franka, pa se mi je zdelo vse dokaj poceni... pa ni bilo. 1 evro je 1.19 franka. bencin je drag, hrana je draga, vse je drago. In ugotovim da švicarji ne marajo avtomobilov, še manj pa motorjev. Vse probajo prevsmerit na tramvaje oz. na železniški promet. Omejitve so stroge, kazni pa hude. zato vozim po omejitvah. V mestih tudi ne marajo da se na semaforju voziš mimo kolone, pa sem se vseeno... Sem pa opazil da ljudje, ki vozijo avtomobile, vozijo dobre avtomobile. Radi imajo svoje avtomobile in velikokrat jih personalizirajo oz spedenajo po svojem okusu. Kar je bilo zanimivo. Tudi pokrajina spominja na slovensko. Kot sem rekel videl sem veliko zanimivih avtomobilov tudi dva bmw serije 8. MOj najljubši avto. To je že tako redek avto, a eden od njiju je bil Alpina B12 5.7. Hud stroj samo 57 so jih naredili. Tako da se imel veliko srečo da sem ga videl. Tisti dan sem bil dobre volje, ker ni bilo dežja, oblačno in pa mraz je bilo, a deževalo ni. Grem proti Zurichu in se zgubim ker je bilo nešteto del na cesti in pa obvozov. Nekako se premikam ven ob jezeru in grem naprej v gore. Zato postane še bolj mraz. Peljal sem se skozi zelo neturistični del švice zato nikjer ni bilo nobenega kampa. Najdem ga šele ponoči in to kakšnega. En človek se je odločil da bo na travniku za restavracijo naredil kamp. Oskrbnik tega kampa je živel v prikolici. Prišel je ven. se smejal brez očitnega razloga. Imel je tak psiho pogled. bil je plešast z dolgo brado, imel čevapaste prste in zelene hlače pa nož v roki...super. je rekel da šefa ni pa da lahko prespim če hočem. Saj nisem imel izbire. Je bila velika verjetnost da me bo ubil med spanjem in me zakopal v gozdu, a ponoči se nisem hotel voziti sredi ničesar. Tisto noč sem spal z sekiro v roki.

DAN 14 Večni optimist je je lepo zajebal. Zjutraj piha veter šotor je napol podrt in pol stvari je mokrih. Super. Grem ven iz šotora, me mine veselje do vožnje in se odločim da bom še en dan smrdel v kampu. Vse stvari znosim v wc-je da se posušijo. Popravim šotor in grem nazaj ležat. Cel dan poslušam glazbo, pozno popoldne neha pihat grem ven. Srečam dva angleža na bmw k1600gtl. Sva primerjala moj in njegov motor. Ga je zelo navdušil moj motor, je rekel da si ga bo kupil ko pride nazaj. Je pa povedal da je bmw izredno hiter in udoben, skratka stroj, samo da je pa razočaran nad samim odnosom bmw-ja do strank in pa ogromnih stroškov popravil in pa vzdrževanj. Pa tip ni bil reven glede na to da ima 2 jahtice. Je rekel da je dal 2200eur za bmw navigacijo ki ne dela. Da so servisi na vsakih 8000 km + na vsako leto. Da so dragi. Da so mu originalne gume zdržale 4000 km... Sem videl zakaj ga je moj moped navdušil. Potem ko sva bila sama, ko je žena odšla, mi je priznal da je imel Hondo Pan European, pa da je bil čisto zadovoljen, pa je žena mahnjena na motorje in da ga je "prisilila" da je kupil bmw-ja. Sem rekel da bi mel lahko hujšo ženo. Sta pa oba pohvalila mojo Angleščino. Ko sem odšel spat sem opazil celo malček sončnega zahoda in to da se oblaki odmikajo...

DAN 8 Odpravim se naprej oz. Nazaj v Francijo. Dan ni več tako lep ker bežim pred oblaki. Pridem dol z Pirinejov in pokrajina postaja vse bolj ravninska in dolgočasna. Cel dan gledam neskončna polja koruze. grem proti mesta Pau in ko pridem iščem neko stezo, ker kot vem naj bi včasih tam dirkali z formulo 1 skozi mesto. a je ne najdem. Odpravim se naprej proti Atlantiku nakar se ulije. Ubistvu sploh ni padal dež amapk se je enostavno cel oblak zlil name. ustavim se pod streho, in si mislim da bo nehalo. Čakam eno uro in... ne neha. grem naprej ker je že bilo mračno. Vidim ttablo ob cesti na les z sprejem napisano Camping zavijem notri. Človek, ki je oskrboval kamp živi v prikolici, prav taku tudi par ostalih ljudi. Je izredno prijazen a ne zna angleško. ugotoviva da zna nemško. Sem mislil da jaz ne znam nič preživetvene nemščine pa sem se motil! Lepo sem se vse zmenil in čisto normalno komuniciral, brez mahanja in dretja. Dež je še vedno lil, bil sem moker, v dežju postavljam šotor sredi nekega polja, ker kamp tisto ni bil, 2000 km stran od doma. Veliko ljudi bi drugačno odreagiralo, ampak jaz sem presenetil samega sebe, postavil šotor šel pod tuš, si v šotoru naredil za jest, brez kančka slabe volje. Sem si predstavljal očeta kakšen bi on bil v taki situaciji.... Dež je padal celo noč, vendar šotor še vedno ni zamakal, čeprav je star 10 let in kupljen za 20 eur.

DAN 5 nasledni dan se odpravim naprej v provanso, se odločim da bom naredil tak širok krog okoli Marseilla. peljem se ponovno po stranskih cestah, in se pripeljem do Mont Ventouxa, je zelo znana gora oz. etapa na tour de Francu,iz 300m nadmorske višine se dvigneš na 2000 in posledično razgled ubija. Ko pridem na vrh Kosim, sedim, gledam, razmišljam in grem naprej. Se spustim dol in naenkrat moja vožna postane športna, ker so ovinki zakon. Saj so bili na poti navzgor tudi, a tam pač nisem mogel voziti športno zaradi mojega prevoznega sredstva. Pridem nazaj na 300m in grem proti Avignonu. mi ga je soseda priporočila. Je rekla : pejt, super je, vse urejeno, lep most, veliko zgodovine... in grem, se mi rta zgubit in pridem v blokovsko naselje. Naokoli se vozijo črnci brez majic na ukradenih polomljenih skuterjih, se mi nekej derejo in mahajo z noži. sem se odločil da se mi ta Avignon ne dopade preveč in se odpravil ven iz naselja. Pod pojmom odpravil mislim vozil 80-90, skakal čez ležece policaje, medtem ko sem opazoval zažgane avtomobile pred bloki in pa še vedno goreče kontejnerje za smeti. Tipi na skuterjih pa za mano. Priletim na glavno cesto, skozi rdečo luč in z polnim gasom ven iz Avignona. No me zanima če lahko to doživiš če potuješ z turistično agencijo kot moja soseda... Sem šel ven iz Avignona, sploh ne vem v katero stran, ker sem večino časa gledal v vzvratna ogledala. Ko pridem do prvega mesteca oopazim da če grem naprej pridem do Saintes Maries de la Mer-a in grem tja. Pokrajina postaja ravna pa "močvirje" Camaraque tudi. pridem do te romarske meke in najdem kamp 8 km ven iz mesta. To je bil privaten kam oz. bolje rečeno polje. Je bil pa ogromen in pa race so bile v njem. Kamp si delim še z parimi čehi.

babura... :headbang:

Tocno tako .) Prej nisem mel pojma kaj sploh je kje :grim zaj ze vem kje je vario kje je veternica, kje je gred itd.. B)

TDM 850 letnik 1999 v moji lasti od oktobra 2003 wingrack2 nosilec za 3 givi kovcke+3 kovcki tanktorba stranski scitnik tanka vsa dodatna oprema je ze bila gor ko sem ga kupil naknadno pa sem izpuh arrow (ki je se na sliki) zamenjal nazaj za originalnega

Honda Hornet 900. Nobenih predelav, razen nosilca za kufr. Prodana v SG 23.2.2005.

KTM 620 SC, 609 cc, 57 KM letnik 1998 121 kg + 10 kil blata predelave nepotrebne