Dvorana slavnih

Najrajš mam pa tablo s prečrtanim motoristom ki kolenčka. Verjetno ma kak učinek he he!!??

Ovinka nisem zglihal, sem ga pa pri enem poskusu pokosil (vsaj jarek zraven), 3 poiskusi so pa minili bp. Sicer pa malce zabave privoščiti ljudem v tej pasji vročini je pozitivno.Imeti tok sreče kot jz včeri pa neprecenljivo...ugotoviti napake, ki sem jih počel...pa vsaj pametno..

@Robertjur: Ne razumi narobe, ampak prehitevanje (čeprav ste kolegi in ste bili skupaj na furi)na 19min in 40sek mi ni bilo všeč. Te kolega spregleda in je nesreča tu, hitrost pa tudi ni bila mala.

...ste četrti v čakalni vrsti...

Zakon furca 580km Komenda,Korenjsko sedlo,Špital,Grossglockner,Zell am se,Flachau(vmes še ena dolina,mal zalutao:)),Obertaueren,Katchberg,Špital,Ljubelj,Komenda

keri debil!!

kak butast izgovor

Se strinjam. Robertjur - previdno, malo misli na ostale udeležence v prometu, če ti je že za tvoje življenje vseeno...očitno....

ampak res, sami Fukfehterji

Motorajder (?-Miran), če še vedno paziš name od daleč, moram priznati, da sem danes mislil nate. Kaj ti je bilo treba rinit med Aborigine, saj bi si lahko spletel (?) toplo jopico, ali spekel ovčje čavapičiče kar v Idriji, za desert (?) pa bi si lahko privoščil še žlikrofe ... .)

Prepričal me je pa šele rekreativec, ki je peš prišel iz smeri mojega cilja, ki bo sedaj prav sigurno nedosegljiv vsaj toliko časa, kolikor piše ...

... in še tretji (drugi) nov ...

In kmalu za njim še en nov ...

ka pa ceu tedn?

sej sm jst vedu da morm it sam 8 ur 12 minut gor-dol; vmes še izdatno jedu in nameščal bandaže vreme fantastično, gužve ne pretirane (ob 8.10 sm bil gor) vrh se mi je pokazal v najlepši možni jutranji svetlobi zanalašč sm pa pustu podosvetljeno fotko

Življenje na tem planetu je ruska ruleta Je pa tud res da prometne znake za ogromne dnarje postavljajo diplomirani kekci s prelepimi plačami ki večkrat nardijo narobe kot prav. Glavno da so produktivni! Vsak še tko bedast znak ima nekje svoj elaborat zakaj je tam! Vsekakor postavljajo znake bolj zato ker se jim to splača kot pa so v resnici potrebni. Znake izdeluje kar kak žlahtnik in jih je treba porabit sevede čimveč. Koliko imamo kljukastih ovinkov brez oznak in ravnin s znaki ovinek!!?? Prav posebno doživetje pa je napačna signalizacija v oteženih pogojih. Pol pa bod pameten. Najrajš mam pa tablo s prečrtanim motoristom ki kolenčka. Verjetno ma kak učinek he he!!??

Tako se govori, oziroma piše v lokalnem časopisu ... Voda iz Dolomitiv ??? Očitno me zasleduje ... :notworthy:

V tej koči so imeli tudi hladen Velebitski hmeljev napitek

On bo kupo tapravo bestijo.Ne dojencka

prodam rs-ko če koga zanima

Vernik ... :evilgrin:

Ave.! :notworthy:

Ma vzdržljivost je ista kot pri yzf 125, pismo una tut po 20000km pokaže svoje zobe pa je 4taktna. Raje cvajtakt power .

Pri prebiranju neta sem naletel na dokaj ugoden TC in ker vidim,da vas vedno več vozi po pistah in,da teme o TC še ni sem se odločil,da objavim :krneki: In sicer... Bazzaz Performance Z-Fi TC Fuel Control Quick Shift Traction Control sistem,ki ga uporabniki dokaj hvalijo. Slabost je,da ni nobenih senzorjev :unsure: ga je pa zato zelo lahko vgraditi Ves sistem deluje na že obstoječih senzorjih.Senzor hitrosti primerja vrtljaje mašine z pozicijo ročke gasa in zdrsom zadnjega kolesa.Elektronika pa prekine iskro in s tem prepreči zdrs. Na samem sistemu so osnovne nastavitve,vseeno pa so še možnosti finih nastavitev. Sam sistem omogoča 10 različnih nastavitev. Zanimivo-prednosti: -čeprav brez senzorjev zadovoljuje predpise AMA super stock i super sport -daleč najcenejši!Cena je okoli 1000$.Stanejo tudi 10krat toliko. -uporaben na stezi,kot zgleda pa ga uporablja vedno več ljudi tudi na cesti. -dost manj dvigovanja prednjega kolosa -prilagodljiv vsaki stezi,pri menjavi izpuha,filtra lahko vse nastaviš z PC,s tem sistemom se tudi kontrolira gorivo, quickshiffter in TC http://www.bazzazperformance.com/

O državi lahko sami dosti najdete na spletu, zato te statistike ne bom navajal. Predstavil bom moje poglede na doživeto. Čeprav je naša soseda je bil to moj prvi obisk tam in to je tudi pretehtalo pri odločitvi kam jo mahneva letos. Nič kaj nisva posebej naštudirala poti, le okvirno sva imela plan držati se bolj v "hribih", saj nisva imela namena voziti se po nepreglednih ravninah, čeprav se temu na Madžarskem ne da popolnoma izogniti. Najprej malo statistike (uporabni nasveti bodo na koncu). Prevozila sva 2320 km (vsak) Najina pot Spanje 3ךotor, 8×penzion Stroški: Bencin 360€ Spanje 260€ Hrana 200€ Kavice pijačke vstopnine ... 160€ Skupaj stroški za oba okol 1000€ 1. dan: PETROVČE - VESZPREM Ker sem v ponedeljek zjutraj se imel nujen opravek sva na pot krenila ob 10h in do meje potegnila po AC. Na zadnji črpalki dotočiva gorivo, saj je pri sosedih po 1,4-1,5€ in takoj se pokaže kako malo vem(o) o M(adžarski). Kreten neinformiran že na črpalki pripravim osebno , v kar prepričam tudi Vlasto. Plastiko hitro pospraviva in jo pihneva čez. Po začetnem privajanju na zamenjane barve pri kategoriji cest (zelena je lokalna cesta, modra pa z vinjeto plačljiva AC) in še nekaj drugih podrobnosti prispeva v Keszthely ob Blatnem jezeru. Nadaljujeva ne čisto ob jezeru še do Tapolce. Tu je jama z jezerom, dve ure za čakat! Ne grema. Spijema kafe pa naprej ob blatnem jezeru. Ker izbirava povsem lokalne ceste niti ne napredujeva prav hitro, pa tudi postankov za ogled znamenitosti narediva dosti. Vseh ne bom navajal, saj nima smisla prepisovati vodnika, ki sva ga uporabljala. Proti večeru prispeva v Veszprem, Kjer nekako v tretjem poizkusu najdeva ustrezno prenočišče. Izkaže se, da bi lahko bilo dosti ceneje, a ker pač nisva imela pojma kaj je ugodna cena bo soba za 10000 HUF praktično najdražja na vsej poti. Pogled iz gradu na stari del mesta, v ozadju pa socialistični bloki. Večerjava v prijetnem lokalčku z domačimi specialitetami v centru mesta, kjer si tudi končno privoščim pivce ali dve. Pivo je iz Soproni-ja (ki ga kasneje tudi obiščeva) in je podobno češkim pilsnerjem. Kakor koli, leglo je na dušo po celodnevnem postu ob kavicah in vodi. 2. dan: VESZPREM - BUDIMPEŠTA Ne prezgodaj, okoli 10h odrineva najprej še na južno obalo madžarskega morja, do Siofka. Prav ob obali se ne da peljati, saj je cesta ves čas speljana kakih 100 m od obale, vmes pa vse privat pozidano. Komaj najdeva prost dostop do obale z brezplačno plažo (plačljivih je dovolj). Narediva pavzo, a kopanje nama ne zadiši, saj sva gledala "kopalce", ki so še po 200m od obale komaj do kolen v vodi. Nadaljujeva do Szekesfehevarja, sledi sprehod skozi mesto. Nato še na obrobju mesta postanek. Narediva ovinek na jug kjer je ob Donavi mestece Rackve. Skozi zgodovino so obdonavje poseljevali Srbi, RAC pa je tudi madžarski naziv za srba. Opaziti je srbske pravoslavne cerkve. Od tu je še kratek skok do Budimpešte, vendar najprej kakih 20 km do centra poiščeva prenočišče, se malo raztovoriva ter odpraviva na večerno-nočno vožnjo po Budimpešti. CARSKO!!! Iz prejšnjih potovanj so izkušnje nočnih voženj po velemestih odlične in Budimpešta ni razočarala. 3. dan: BUDIMPEŠTA Ves dan sva porabila za ogled znamenitosti prestolnice. Pozna se bogata zgodovina na relaciji z Dunajem in Prago. Pogled iz Budima na Pešto. Tu zraven nasedeva na najdražji kavi (2×600 HUF) Na desni sem se vsedel v senčko in 58cm od sebe zaslišim pravo močvirniško žlobudranje. Poleg vse množice mi prisede ravno par iz Ljubljane. Lepo je slišati domačo besedo. Po pogovoru izvem da spita v centru za "ugodnih" 60€. To mi potrdi pravilnost izbire prenočišča v predmestju po 22€. Parlament Tale spominek pa je skoraj šel z nama. Še malo nižje ob Donavi. Mogoče Rim? Ne, Budimpešta. Dejansko je za ogled mesta te velikosti najelegantnejše prevozno sredstvo motor ali temu kaj podobnega. Z avtom si niti pol toliko nebi mogla ogledati. Ponoviva prenočevanje v predmestju.

Mat črno

Hm, zaj ko sm jih dal ponovno noter (brez čelade in gira z mopedom) so vredu. Predn jih daš "delat" moreš fajn potlačit noter vse robove, ko jih daš v uho. Jutri zjutraj grem na motor in bom probal. Bom jutri dopisal oz. napisal kak se obnesejo.

Ta znak je bil že zadnjič ...

seveda imaš prav, logična laična razlaga je da se ob zaporednih neravninah pri "našpananem" reboundu amortizer ne uspe vračati dovolj hitro kar pomeni da ostane stisnjen skupaj in ko priletiš na naslednjo neravnino več ni dušenja ki bi lahko udarec oblažilo in te pošteno "nabija"

Hočeš reči 300 konjsko... ... ekološko mestno benđolo?

..to se pravi še en veeeelik + za umetniški vtis pri izboru za misss motossveet! ...zdej pa ti manjka samo še promenada v kopalkah. ...Cevka je to že dala skoz...manjaka pa ji še umetniški vtis... ...Cufa mora ponoviti štart, ker ni bila na depilaciji... ...Anja je odstopila v prvem teku... p.s. spucu sm leče na fotoaparatu, pa enga spiu, da se mi roke ne tresejo..

Žal ima MihaJ prav, poskakuje. Vsaj meni. Mogoče tega na cesti ne občutiš, ampak recimo na zaviranju na nagrbančeni podlagi se pa na pisti to kr fajn čuti, in če takrat odtegnem rebound zadeva pomaga (pol mam sicer občutek da eno malenkost prej začne guma pri pospeševanju drset, ampak ok)

25€ Jeršin Novo mesto Je pa eden dražjih. AC najhitreje, ker majo itq vsi preko njih dele ( večinoma no )

da ne bo pomote, jaz sem proti kakšnim "rizičnim" razredom ampak to temo ste načeli drugi in se ne strinjam da so "pod 30 z SS raketo" najbolj rizični ker jih ne vidim ravno dosti v črni kroniki. mogoče so potencialno najbolj rizični ampak razbijajo se pa predvsem drugi. ja večina motoristov je pri nas takih, ki si motor privoščijo šele ko uredijo družine pa štalco in kravco, posledično 35-40+. se pa ne strinjam da je mlajših toliko manj, le manj se včlanjujejo v klube in hodijo po srečanjih. od vseh mojih kolegov ni skoraj noben pod 40 včlanjen v klub, pa tudi na SLO srečanjih jih ne vidiš kaj dosti, se jih pa sreča na pistah in zborih izven slo. gre pač za različna dojemanja "motorizma".

Žalostno, da je miss motosveta psica. Škoda. :unsure:

če ti bo kaj pomagalo, jih zadnjih par let pri Primcu ... ampak, mislim, da ni od tega odvisno, kje jih kupiš in/ali zamenjaš

4. dan: BUDIMPEŠTA - EGER Po obilnem zajtrku, ki je v ceni se še enkrat spustiva skozi Budimpešto, kjer je Vlasti končno uspel ogled bazilike. Med tem je pričelo deževati ravno toliko, da sva nase navlekla plastiko in gumo, motorja pa izgubila sijaj. K sreči je dežek trajal le nekaj km, na vzhodni strani mesta pa se je tudi že osušilo. Sledil je obvezen obisk dirkališča. Slika iz drugačne perspektive, v ozračju pa še vedno vonj po oktanih, malo stran pa še po pivu in nočnih prijateljicah. Nadaljujeva v Godollo kjer v palači, ki jo je za obiske uporabljala Sisi, zmaževa vsak eno Doboš tortico. Preko Gyongyosa se povzpneva na vrh Madžarske 1014 m visoki Kekesteto. (Riki, nič na madžarskem ni bilo v tem trenutku višje kot tvoja mikica na meni ) Na vrhu je čisto pravo smučišče. Ene 4 vlečnice. In pa spominsko obeležje žrtvam med našimi vrstami. RIP Kolikor sem videl so vsi žalni trakovi od motoklubov. Vzpon in spust na drugo stran do Egerja je bil pravi balzam. Ovinki so čisto tapravi v dolžini dobrih 50km, srpentine pa so malo drugačne. Ker ni take višinske razlike niso tako ostre temveč v velikih radijih tako, da se jih da voziti s kakih 60km/h s polno natovorjenim čoperjem. Skozi park Sledi ogled mesta in gradu, s katerega je pogled. Ker je kraj oblegan s turisti si pod gradom privoščiva večerjo, spanje pa sva že pred tem poiskala v 10 km oddaljeni vasici za 1/3 cene kot v centru. 5. dan: EGER - TOKAJ Sledi ponovno lepih 50km skozi Bukki (bukov) narodni park. Cesta in ovinki po naših željah. Še nekaj lepih ovinkov Tako prideva v Miskolc, kjer si v toplicah, ki so posebnost, saj so v večjem delu v kraški jami s kapniki privoščiva kopanje in namakanje, pozno popoldne pa pot podaljšava do Tokaja. No, tu pa madžarski načrtovalci cest niso imelo popolnoma nič domišljije. Ravna črta z dvema 10° ovinkoma. Še dobro, da je vmes nekaj krožišč. Tokaj je manjši kot sem pričakoval, in je nekaj takega kot Imeno pri nas. Levo od Tise ravnica brez konca, na desni pa grički z vinogradi, ob vznožju gričkov pa klet do kleti. Tu si namesto standardnega piva privoščima nekaj kozarčkov rujnega (Tokaja in druge vrste). 6. dan: TOKAJ - OZD Zjutraj nama gazda (ki je za spremembo dobro govoril angleško) pove, da so naju opazili lokalni motoristi in naju povabili NA na motozbor starodobnikov, ki je praktično čez cesto, saj je v Tokaju do pred 40 leti delovala tovarna motociklov, v kateri pa je sedaj muzej. Sami MZ-ji in JAWE. Tudi spremstvo policistov je bilo v stilu. Na promenadni vožnji pa smo se nadihali da je kaj. Kaj kmalu se posloviva in so mahneva proti severu. Na poti še tale lepotec. Nadaljujeva do Slovaške in po nekaj kilometrih nazaj v Aggteleki narodni park. Ta je povsem kraški z vsemi naravnimi pojavi, ki jih poznamo za ta teren. Tu je tudi njihova naj jama, katera je raziskana do dolžine 25km. Vhod je možen tudi iz Slovaške. Za ogled je lepo urejen dober km, a kdor je videl eno od naših lepotic pač ne more biti impresioniran. Vsa zadeva kot tudi 90% vseh znamenitosti je pod zaščito UNESCA. Če bi imeli enaka merila bi pote lahko celo Slovenijo dali pod UNESCO. Ogled jame pa le ni bil stran vržen čas, saj se je med tem dodobra ulilo iz neba, ko pa smo zaključili ogled, ki traja 2 uri, so bile ceste že suhe. Nadaljujeva skozi dokaj redko poseljeno pokrajino, ki me močno spominja na škotsko višavje, le da tu vozijo po desni. Ostalo je vse podobno (ovce, gričevje...), le trava ni tako zelena. Pozno popoldne prispeva v Ozd. Mi starejši še vemo kaj so bili OZD-i (pa SOZD-i, TOZD-i) in prav takšno je tudi mesto. S težko industrijo degradirano, socialistično delavsko-spalno mesto. Pa vendar zaradi pozne ure ne rineva naprej in ni bilo nič narobe s tem. Na obrobju mesta je nekak rekreacijsko športni park s sicer starejšimi, a vzdrževanimi, urejenimi in čistimi objekti. V sestavu so na voljo sobe in kamp. ker sva kar utrujena in je tudi cena ugodna raje izbereva sobo (5400 HUF). Kamp je bil bolj prazen. Sem jih potem vse našel na jutranjem kopanju. En Belgijec in en Nizozemec. _________________

...pussy-ji se v tem primeru najverjetneje tretirajo ljudje ki NE ZNAJO ali NE RADI sami ali v "nepredvidljivih okoliščinah" šraufajo svoje motorje.

tipa itak ne morem obiskat ker je pobegnil... da bi se policija kaj dosti s tem ubadala? Ne verjamem... ...jaz sem zadevo že potlačil v pozabo in raje še naprej uživam na motorju... pač dobra in SREČNA šola... :notworthy: Hvala Bogu!

Makadam ob AC je odličen za trenirat, ponavadi ni veliko pasti in je dobro speljana. Za začetek, če bi rad enduriral, natakni vsak kake TKC ali pa Mitas E09 ali E07, nekaj v tem smislu, da se ne boš vozil kot po jajcih po makadamu. Sicer si preveč omejen in ne boš napredoval, pa tudi offroad-makadam ni toliko zanimiv brez pravih gum. Vendar to naredi spredaj in zadaj. Ker rabiš spredaj še več oprijema. Predvsem zaradfi zaviranja. Pravilno se tudi na makadamu zavira večinoma s sprednjo zavoro, zadnja je le za "ravnanaje" motorja ali pa kak slajd. Seveda tut pomaga zavirat, vendar ključna je sprednja. Sploh je prednja zavora pomembna pri vožnji zelo navzdol, kjer ti samo zadnja ne pomaga kaj dosti, ker nima dovolj oprijema. Če si ugotovil, da se hitreje pelješ stoje, je to velik korak naprej v endururanju. Predvsem, ker vidim, da je velik otoristov ki tega ne izkorišča. Če sediš na terenu, to pomeni težišče na višini sedeža, in po slabem terenu in čez kamenje, ti bo rit in celo telo metalo na vse strani skladno z motorjem. Če pa stojiš preneseš težišče pol metra nižje - na stopalke, in ker stojiš deluje tvoje telo (roke in noge) kot amortizer in lahko požiraš teren z večjo hitrostjo. Ker stojiš tudi lahko motor premetuješ hitreje levo in desno s pritiskanjem kolen na tank. Tako hitreje spreminjaš smer vožnje in se hitreje izogibaš oviram na terenu, ki jih je ponavadi na slabem makadamu ali brezpotju ogromno. Pogled daleč naprej je tut ključen. Če si to tudi že osvojil, ti gre dobro. Največ in najhitreje se boš naučil veliko, če greš na kako enduro vožnjo z ekipo ki je že mal uigrana pri taki vožnji. Tam vozi za njimi in opazuj kaj se dogaja, kaj delajo. Tole kar ti pišem je vse pomembno za začetek. Poglej si pa še Dual Sport Riding techniques filme.

ja dejmo mu hitro bit ful fouš ...

Na poti v Dolomite.

Saj res, kako se je pa izšlo?

ja prav imate nedolgo nazaj je bila zgodba omenjena v dolenjskem listu. drugače se pa mesto nesreče nahaja z novomeške strani,tik pod vrhom prelaza Vahta. drugače pa ja, Teko in ostali mi še danes stojijo ob strani,me vzpodbujajo in bodrijo.res pravi prijatelji... Volja do motorja......hmmmmmmmmmm...nevem kaj bi rekel... še vedno mi gredo kocine po konci ko slišim zvok motorja,obožujem njihovo bližino in vonj po benzinu.....ampak v teh 2 letih po nesreči še nisem zbral dovolj poguma,da bi se vsaj usedel na motor (še en je v garaži)....vsak dan sem obkrožen z njimi,še vedno v isti družbi posedamo ob motorjjih,hodimo na Grobnik,ampak nekaj me bremza,kot je nekdo zapisal tisto o duši in razumu......nikoli pa neveš,mogoče pa čez par let kupim novo zverino....ampak sedaj imam druge želje,prioritete,vsaj kar se zdravja tiče in tega da bom enkrat zopet "normalen"..... sem pa sedaj kupil novo kolo in s tem nekako pomagam celjenju in rehabilitiranju artrofičnim mišicam...in ja kar dobro mi gre....ponosen nase in hkrati vedno znova vržem rokavico tistim,ki so napovedovali,da nikoli več nebom stal na svojih nogah:):)

Ja, hahaha, samo Kitajski mi bo premali...

pomoje te je najebo pa ti je prodal zariban bat ---> nikoli ne plačaj preden ne sprobaš. tak da leti v hervisa po baseball palco pa ga počaki za vogalom :wink: