Dvorana slavnih

Ker sem v soboto šla gledat vremensko napoved sem se (s težkim srcem) odločla da ne grem na motor in da namesto tega naredim nekaj koristnega - počistim in operem avto, tako da moje popoldne je minilo delovno, ob poslušanju milih zvokov, ki so cel dan delali skomine na spodaj ležeči regionalni cesti v smeri proti morju Dežja seveda ni bilo od nikoder, vsaj tam pri nas ne... Danes pa je bila druga pesem zjutraj sem s tako lahkoto vstala ker sem vedla da me čaka nova fura. Okvirni cilj je bil znan (idejo mi je pred kratkim dal motorist, ki mu je una "moja" cesta od Učje do Rezije mala malca - sem vedla, da se tudi taki najdejo ) ostalo pot sem nekako preletela na zemljevidu ob zajtrku. In sem šla... Najprej itak čisto čudno - kot da nisem bila na motorju že tri tedne, ne samo enega -_- se peljem čez Rebrnice (sem si mislila, kako se bom lepo počasi "zbudila" jaz in zraven še ogrela motor) že tam je kar dobro pihalo, še bolj kot pri nas, ma sem si mislila da prav hudo ne more biti... Sem se zmotla :grrr Na tabli je kazalo hitrost burje 98-99 km/h. Na motorju tega še nisem probala... No nekako pri Podnanosu se je začelo veselje :surrender: nisem med majhnimi, niti nimam samo 50 kg, ma na motorju me je prestavljalo kot da sem iz perja. Dvakrat me je dobesedno odpihnilo na nasprotni pas (še dobro da je bila cesta v tistem času prazna ) verjetno sem bla nazadnje tako prestrašena na uni cesti ko sem šla iz Rezije. Sem študirala če se čem ustavt in obrnit, ma mi trma ni dala (sem vedla, da mi bo zmanjkalo časa če spremenim pot), pa sem šla, kot po jajcih, motorja sem se držala kot klop, vozila maksimalno 80 (več si nisem upala - mogoče bi mogla, bi šlo lažje?) in se probala upirat sunkom. Obup! Do - Nove Gorice se je umirilo in sem lahko začela vozit normalno, zmatrana sem bila pa kot bi prevozila že najmanj 200 km-jev v enem kosu. Od tam proti - Kanalu, še prej pavza v Desklah (tankala in nabavla malco) - Čiginj - Kobarid - Žaga in čez Učjo (tokrat manj grozno - ta prvič sem bla preveč firbčna kje se vozim, pa sem vidla vse prepade in globeli ) - po dolini Muzcev (Valle di Musi) čez - Ter (Pradielis) - danes v Tarčentu (Tarcento) levo v smeri proti Nemam (Nimis) - čez Ahten (Attimis), tam malica na klopci (je ratalo že fajn toplo) do - Fojde (Faedis)... - čez Čampej (Campeglio) - proti Toglianu (spet same trte :naughty: ) do Čedada (Cividale del Friuli) - potem čez Premariacco - Nadiža (Natiosone) - proti Manzanu - tale je postavljen v krožišču v mestecu (spodaj je en moder znak - za primerjavo kako ogromna ta zadeva je)... - do Trivignano Udinese - v vasici San Vito Al Torre sem se malo zgubila, oz. sem šla v pravo smer že prvič, ma nisem bla prepričana če je prav, sem se zapeljala nazaj do vasi in še enkrat šla gledat po karti če sem šla prav, v tistem pa sem na drugi strani ceste ustavi en avto,iz njega stopi fant in začne hodit čez cesto proti meni. Najprej sem še malo čudno pogledala kaj če met, potem me pa prijazno vpraša da če kaj pomaga mu naprej povem da ne "parlam" italiano.) in začuda se začne trudit v polomljeni angleščini :notworthy: Res prijetno presenečenje! Ustavli so se samo zato da mi pomagajo (sem očitno zgledala zelo izgubljena ). Od tam proti Vrši (Versa) - čez Romans d'Isonzo in Zagraj (Sagrado), v teh krajih je blo spet najbolj vroče - okrog 30 C - do Tržiča (Monfalcone) - čez Seslajn (Sistiana) malo (od daleč) povohat in pogledat morje... - čez Trst in potem po AC do Dekanov (tam tankat in po sladoled - potem se je mudilo, da se ne bi opreveč stopil O:-) ) - čez Črni Kal - do "moje" klopce (za Senadolami) kjer sem si privoščla že malo stopljen sladoled in še zadnje gretje na soncu za danes - Senožeče in nazaj. Nabralo se je dobrih 360 km-jev.

Hola, če bi posneli film po moji današnji furci, bi z lahkoto izbral naslov! najbrž se spominjate filma Velika avantura (v glavnih vlogah Louis de Funes in Bourvil) lahkotna, zabavna, prijetna in smešna komedija iz daljnega leta 1966; no, tale moj izletek je bil zamišljen kot Velika avantura, vreme pa mi ga je spremenilo v Veliko razočaranje začelo se je seveda z odlično idejo (teh imam vedno na pretek ) namreč, če je tule tako božjastno vroče, popoldne bo pa še dež, bom smuknil zjutraj proti Dolomitom in se veselo pasel na prelazih, kjer temperatura komaj zleze nad 20 stopinj; če se bo pojavil dež, bom v tisti vasi prespal, v nedeljo bo pa itak spet sončno in suho, čeprav malo bolj hladno vreme in bom še lepo domov pa še rudeta s familijo bom obiskal vmes, saj te dni počitnikuje prav tam mislim če to ni bila sijajna ideja, pol pa ne vem no in res, zjutraj sem osedlal Lubico, ji nataknil tanktorbo in odpeketala sva v smeri Dolomitov, teorija je brezhibno delala zudi v praksi - skoraj do 10 ure zjutraj, ko je teorija odpovedala - začelo je deževat, zato sem namesto čez Sella Neveo naredil ovinek čez Trbiž, a žal ni bilo nič bolje, tudi za Trbižem je začelo padat, tako da sem bil do Chiusaforteja, kjer sem bil domenjen z blu, ne samo premočen ampak tudi pozen skoraj eno uro ah, ti naši vremenarji... potem sva nekaj časa vedrila pod AC, saj je močno pihalo in sva upala da bo veter pregnal dež, a izkazalo se je, da čakava zaman; ne glede na sijajnost ideje in teoriji, doma mi ni prišlo niti na misel kaj če sploh ne bom mogel prit do Dolomitov pa še rude mi je poslal SMS da tudi tam dežuje, zato sva se razočarana odpravila proti domu vmes sva še nekajkrat vedrila, pri Rabeljskem jezeru pa sva zavila vsak na svojo stran: blu levo proti Trbižu (in Gorenjski), jst pa desno, proti Predelu UnaTmGor je nehala nagajat, saj sem imel kljub grozečim črnim oblakom suho cesto vse do Idrije, in sem lahko užival v vožnji in se celo posušil bilo je celo tako fajn, da sem se odločil za kratek postanek v Idriji, seveda pri Gabronu, v družbi kepic odličnega sladoleda ampak, kot je nekoč lepo povedal Cime, "ta noč ni bila moj dan" v hipu ko sem dobil sladoled, so z neba začele padat debele kaplje; jst sem se začel basat kot da sem v finalu svetovnega prvenstva v hitrostnem lizanju sladoleda, v slabi minutki sem se že začel oblačit... ko se je ulilo kot iz škafa!! ej, hvala... močno lilo je le nekaj minut, potem se je počasi umirilo in nazadnje celo prenehalo; za zihr sem počakal še nekaj minutk, potem pa osedlal Lubico in... čez 500m se je spet ulilo kot iz škafa, da sem se moral skrit pod streho Mercatorja... ponovil sem čakalno vajo, in malo pred osmo zvečer le parkiral premočeno in umazano Lubico pred garažo - in jo takoj opral, obrisal in dal spat evo, takole se je Velika avantura spremenila v Veliko razočaranje... a seveda ni bilo vse samo črno: prevozil sem dva prelaza, Predel in Sella Neveo, videl čudovite meglice nad vodo na Sella Nevei, moj slap je imel toliko vode kot še nikoli, jedel sem odlično eeeee, saj ne vem kako se reče, slano pecivo s sirom in šunko, ki ga je spekla blu, pa sladoled, in seveda fajna vožnjica do Idrije in... jutri je še en dan... :naughty: Dolomiti pa naslednjič... kmalu

Me zanima, zakaj pospešuješ posnetke?

No včeraj je padla enodnevna turca po dolomitih,ker se mi ni dalo cjazit po dolinah na pasji vročini. No štart je bil zjutraj ob 06.50. Da sem prihranil na času sem zavil pri Proseku na AC in pičil do Porcia pri Pordenonetu. In med meditiranjem pri 150 km/h se spomnim, da sem pozabu doma avtokarto. Ah, si rečem itak poznam že dolomite na pamet, je ne bom rabu. Iz vrveža prometa v naselju Porcia sem lepo nadaljeval po glavni cesti v Barcis in kasneje v Longarone. Tu bi moral zavit levo za Forno di Zoldo, vendar zaradi neobsotoječega kažipota sem rahlo zajebal cesto in ce peljal naprej proti Pieve di Cadore. Ker mi je bilo po desetih minutah čudno, da na cesti za v Forno di Zoldo ni dolgih tunelov, sem se vrnil v Longarone in opazil, da s te strani so celo trije kažipoti za Forno di Zoldo.... in odkrujzal sem po načrtovani poti. V Forno di Zoldo je sledil kofi in brioš tajm sej je bila ura že 10.00. Po kratkem premoru sem nadaljeval čez prelaz Staulanza v Selvo di Cadore in od tu naprej čez prelaz Fedaia v Canazei. Tu sem moral napojit konja, ker po 305,3km je bil že vidno žejen. Plačam gorivo (1,61eur za liter) in se zgužvam skozi Canazei. Pri vzponu čez prelaz Pordoi sta dva avtobusa naredila malo gužve, drugače so dolomiti že vidno prazni. Na vrhu je sledil samo fotoseššon in že sem se spustil v Arabbo. Že ker je bila ura kosila, sem se ustavil v eni piceriji v centru na eni pici in coca coli ter na koncu še en macchiato. No....na turnu je bila ura 13.00, ko sem ponovno zajahal konja in nadaljeval po dolini proti prelazu Falzarego. Tu je sledil samo fotoseššon in spust v Cortino. V Cortini malo gužve po mestu, vendar ni alarmantnega. Nadaljujem vožnjo čez prelaz Tre Croci v Auronzo di Cadore. Na razpotju se še malo odločam kje jo bom mahnil ali čez Sappado ali čez prelaz Mauria ali po lokalni v Sauris. Odločitev je padla za Sauris, nč prometa le lokalna fauna. Na sedlu Ciampigotto naredim kofitajm pavzo. Po 10 minutah ponovno v selu in nadaljeval proti Saurisu. Jezero Sauris se je bleščalo v smaragno zeleni barvi in rahli vali vročine so bili bolj občutni. Skozi vse tunele sem se lepo hladil do Ampezza. Nadaljujem naprej proti Tolmezzu in na glavni cesti kakih 5 km prej se ustavim v senci za 15 minutni odmor in psihološke priprave za peklensko vročino. Spijem liter vode in nadaljujem še zadnji....bolj ravninski del poti po vročini. V Tolmezzu grem na AC in po izhodu iz serije tunelov me objame vročina ter se proti Udinam še stopnjuje. Čutim kako vročina od motorja mi "cvre" kolena...no pri 150km/h je malo...ma res malo boljše. V Gorici pa pekel. Zavijem proti krasu in ko sem se približeval Štanjelu je bilo občutiti rahlo pojemanje vročine....vsaj v kolena me ni"cvrlo". No po 608 km sem ob 17.50 uri pripeketal domov...kot iz saune. Še slike: 1.-2.: na poti med Barcisom in Longarone 3.-4.: prelaz Staulanza 5.-6.: prelaz Fedaia 7.-8.: prelaz Pordoi 9.-10.: prelaz Falzarego 11.:ptičja prerspektiva Cortine d'Ampezzo 12.: Auronzo di Cadore....na jezu 13.: jezero Sauris Skratka bilo je super in tistih 200 km po avtocesti je zanemarljivo, glede na to, da sem 408 km užival po ovinkih.

Hola, ker sem po enem mesecu potepanja spet doma (trenutno ) lahko napišem poročilce z motodela tega potepanja - izletek na Šolto pravzaprav sem se malo zamislil nad dejstvom, da že ene pet ali šest let nisem bil na morčku, mislim tko za več dni skupaj, in ko sem izvedel da imajo prjatli še prostor za prespat, sem se odločil da zdej je pa dost abstinence - morček, evo prihajam na pot me je pospremil prjatu KeC s svojo novo pridobitvijo (še 1x čestitke, stari, pa srečno!) štart kot ponavadi iz Vrhnike, pa skozi Logatec in ride do Postojne, tam pa na levo, čez Knežak v Ilirsko Bistrico, kjer sem še zadnjič napojil Lubico z zelenim, 100-oktanskim OMVjevim bencinčkom - seveda ni šlo čist tko gladko, ker sva z Lubico čakala eno blontno gospo da je najprej natankala ogromnega Audija, potem je šla plačat, pa najbrž na kavico, pa na WC, pa na manikuro in depilacijo, pa najbrž še kam, sej je ni bilo 20 minut - tudi njen japonski sopotnik ni imel pojma kje je, kaj dogaja in je bil že zelo bled... verjetno ga je matral grozljiv občutek obupa kaj naj naredi, če so njegovo gostiteljico morda ugrabili Nezemljani in bo ostal sam v tej v tuji, barbarski državi... no, gospa je končno le prišla, a tudi ko je sedla v avto, ni mogla speljat več kot minuto - najbrž je medtem reva pozabila kako, kje se ga vžge... sej sem že hotel pristopit in jo jst užgat, khm, mislim ji vžgat avto, ampak ji je nekako le uspelo in z neznansko spretnostjo je v le nekaj minutah parkirala avto nekaj metrov naprej, sredi izvoza na glavno cesto in spet odšla... ne vem kam, pa tudi zanimalo me ni ker sem medtem že natankal Lubico (KeC je že zdavnaj napojil svojega GigSrčka) in prav židane volje sva zapustila črpalko, medtem ko so si avtomobilisti čohali glavo kako priti mimo centralno parkiranega megaAudija na glavno cesto... ceste so bile kar polne plehnatih škatel turistov, zato vožnja ni bila glih največji užitek, a bolj ko sva se bližala meji manjša je bila gužva, kot da ni vrhunec turistične sezone za mejo je blo treba zavit na AC, a le za par kmjčkov, do prvega izvoza; tam spet na lepo ovinkasto staro cesto proti Reki, dokler nisva zavila na obvoznico. pri izvozu za Grobnik je KeC pomahal in zavil proti domu, jst pa sem nadaljeval po AC še nekaj kmjčkov do odcepa za Krk in potem zavil na magistralo do Splita... hja, Jadranska magistrala... nekateri jo imenujejo tudi cesta vseh cest, čeprav nisem nikoli razumel zakaj, saj je - razen odseka od Karlobaga do (skoraj) Paklenice - zmerno do pretežno zrukana, sesuta, bedna... sumim da jo tako imenujejo zato, ker še nikoli niso bili na Sardiniji in imajo zato popačeno predstavo, da je to kao zlo fajn cesta ampak mene je neka čudna, sprevržena logika (pri)silila da če že grem na morje, se moram tudi peljat ob morju... gužve ni bilo pretirane, vsake toliko kmjčkov sem ujel "zgoščenino" kakih 10, 15 avtov, ki so se kot srednja žalost vozili za (večinoma) italijanskim bivalnikom, ki je zmogel po bolj ravnem delu ceste celo do 60 km/h (če je bilo navzdol, seveda) za naju z Lubico to ni bila posebna ovira, samo gasa in mimo, do naslednje "zgoščenine", kjer sva ponovila vajo... od Karlobaga do Paklenice se je dalo celo uživat v lepih ovinkih na skoraj prazni cesti; v Paklenici sem tudi spet napojil Lubico, a je reva dobila le zeleno 95ko, sej 100ke ni bilo... Lubica je bila še bolj pridna kot ponavadi, saj je kljub vročini popila le 5,1 l/100 na tem delu magistrale sva uživala v prijetnem LS tempu, ostalo pa čist na izi, počitniško... to je bila tudi testna vožnja, prvič sem namontiral top-case, k isem ga dobil skupaj z Lubico, in moram povedat da je sicer zelo praktičen, a tudi ZELO poviša težišče, zato sem moral Lubico "metat" iz enega nagiba v drugi s precej večjo silo kot ponavadi... ampak zato pa sem testiral zadevo, zdej vem da bom naslednjič (v soboto zjutraj ) spet privezal nahrbtnik na zadnji sedež ob treh sva bila v trajektnem pristanišču v Splitu, s karto za Rogač v žepu; prijazna in fletna študentska redarka mi je čuvala Lubico kjer se ne sme parkirat, da sem lahko hitro skočil kupit karto - hvala urica čakanja na trajekt je med SMSKanjem hitro minila, in že sem med prvimi zapeljal Lubico na trajekt; seveda me je mornar, ki je bil zadolžen za nakladanje samo čudno gledal, ko sem mu rekel da bi rad privezal Lubico, ki ima samo stransko stojalo, a mi je le povedal kje imajo vrvi oz trakove za privezat, tako da sem lahko hitro zavezal Lubico in se šel brezskrbno oddahnit v prijetno ohlajen barček... seveda je to svetlobna leta daleč od pristopa francoskega mornarja, ki mi je sam prinsel pouštrčke za Lubico in jo, naslonjeno na pouštrčke, nežno privezal da se ne bi prevrnila, ko sem se peljal iz Sardinije na Korziko, ampak tak je pač bratski hrvatski pristop k turizmu v Rogaču sem imel še dobrih 10 kmjev do Stomorske, kjer je bil moj cilj; prijatelji so me že čakali in moje morčkanje se je lahko začelo imeli smo se prav fletno, vreme je bilo čudovito, morček - tako kot pivo - ravno prav hladen, en dan sem šel celo lovit ribice s sinom od gazde, pa sva ujela eno manjšo tuno, dobrih 50 kilogramčkov je imela... ravno prav čudovito okusnih in sočnih zrezkov za našo veselo družbo po zabavnem in športnem tednu polnem uživanja, sva se z Lubico odpravila domov; vremenska napoved ni bila preveč obetavna, a dež v jugu Kure naj bi proti večeru ponehal, zato sem tako splaniral tudi pot... pa mi ni nič pomagalo, prvi postanek sem bil prisiljen naredit le nekaj kmjčkov iz Splita, saj se je v hipu ulilo kot iz škafa, zato sem hitro zavil pod streho na črpalko - kar se je v 15 minutah izkazalo za izjemno pametno potezo, ko se je dež prelevil v pravo dalmatinsko "nevero": pihalo je ko sam satan, da sem mislil da bo strgalo/odtrgalo zastave, začela je padat toča, ki se je iz minute v minuto debelila, dokler ni bila velika kot prepeličja jaca ubogi turisti so se zaman poskušali skrit pod streho, saj črpalka ni bila velika, pa še večino prostora so zavzeli avti črpalkarjev... tako sem lahko videl nesrečnega Čeha z novim Citroenom C4 Picasso, ki je žalostno objemal svoj v žogico za golf predizajniran avto v slabe pol ure je toča ponehala, potem je tudi nevera počasi prešla nazaj v deževje in čez kako uro je ponehal tudi dež in kmalu sem se lahko odpravil naprej; a ker sem izgubil več kot dve uri, sem se odločil da grem ta dan samo do kampa malo pred Zadrom in prespim pri prijateljici ki je tam na morju no, naslednji dan sem po poznem zajtrku osedlal Lubico in se odpravil proti domu; ceste so bile še bolj prazne kot pred enim tednom, do Karlobaga je šlo kar veselo, tam pa je nebo nad/pred mano postajalo vedno bolj temno črno in tik pred Crikvenico je tudi zajokalo... jst pa brez dežjaka malo sem počakal, a ko sem videl da ne bo bolje, sem zajahal Lubico in jo obrnil proti domu ker je pošteno lilo, sem bil v nekaj kmjčkih moker do kože ko mišek, niti gate niso ušle, v škornjih je cmokalo, mraz je bilo pa ko pes - tako me je zeblo, da se nisem mogel sproti trest dež je v Ilirski Bistrici sicer ponehal, a zeblo me je ko mačka in bil sem prepričan da se bom prehladil ko zmaj, pa še vozit sem moral čisto počasi, ker je dež zgleda v dno duše prestrašil vse kolone avtomobilistov... odklop po prihodu domov sem najprej dal sušit vso opremo, potem pa postavil bivak pod vročim tušem, da sem prišel k sebi (in na srečo ušel prehladu, kajti naslednji dan sem že letel v Španijo) kaj naj rečem za konec?? debelih 1300 na vse načine živahnih, zabavnih in zanimivih kmjčkov (in dogodkov) je prinesel tale obiskec morčka; bo treba ponovit drugo leto, definitivno :naughty:

Jz pa mojga že nam pustu da bi ga takole obesl Drugače pa luštnih 300km-trčkov vonja po dvotaktolu

nekje na poti na most čez sočo: tam dalec spredaj: dant3

Ker se rad objemaš z neznanimi moškimi na romantičnih alpskih destinacijah....... pa right guard je treba uporabljati, ker tudi ta zadeva garantira objemanje z moškimi Pa ne se jezit, zgolj nabijam! LP Bajsi

Avto pa gasa v portoroz.. Lahko mi malo soli z jahte sperete noobi xD

Tle je mela še tapravo firmo matr ga prtiska

Prou RIP za podlasco, k je čist huda(bla).... Drgač pa Stoner standard, prehiter za vse...Vale, jebiga standard....Jutr pa upam da Vale pa tut Sic stisneta.... Drgač pa bmk, če na 14.stem GO 46 GO

rip drugač pa stoner brez konkurenco... gladko lahko pelje konstantno pod 1.39... malce grožnje mu jutri predstavljata spies in mogoče lorenzo, vendar pa dvomim... dani je itak nepredvidljiv in od njega nikoli ne moreš ničesar pričakovati... rossi pa, res da je bil na tleh na začetku, ampak spet porazno...

v usta, za začetek

smanji doživljaj ...

No, včeraj sem imel na testu tale motorček. Glede na to da zadnje dve leti skorajda ni testa klase SS 1000 kjer Bmw ni zmagal :hooray: , so bila pričakovanja velika. Najbolj me je pa zanimalo, kako je motor uglašen z vsemi elektro pomagali ( ABS, DTC, Anti wheelie control, Quickshifter) in kako se to obnese na cesti. No, takoj ko sem odpeljal iz Ac Cosmosa sem zavil proti domači delavnici, kjer sem amortizacijo naštelal malj bolj na trdo, ker se je Bmw kar malce preveč guncal za moje pojme. No, amortizerje smo zrihtal in mal spustil gume ( Bridgestone BT016) in gasa naprej. Mal sem bil skeptičen glede gum, ker sem navajen bolj SS gum za cesto, ampak za moj stil vožnje so ble kul in tud kolenčkanja je bilo nekaj. Štartal sem v Sport modu, ampak po glih eni minuti me je že matral kako je v Race modu, Slick je pa itak izklopljen. Prvo sem šel poiskat en bolj drseči asfalt, se pripeljal malček hitreje in stisnu bremze. Tam ko bi se verjetno z motorjem brez ABS lovil, je tole mala malca. Ponovim v kontra stran da vidim kako dela Traction control, obrnem gas, 190 konjičkov malo trza levo, desno ampak brez vsake panike. Trotlziher, ma čista zmaga si rečem. Tud po zadnjem gre, se sicer ni neki za hvalit z prevoženo dolžino, ampak v Race modu se kar da peljat Quickshifter pa tud dela u redu, celo furo sem se igral z menjalnikom Braaaaar pop Braaaaar pop gor in dol :lol: No ko sem čez v Kalcah zavil levo in krenil proti Grčarevcu sem prvič sprobal 2 in 3 prestavo do maksimuma, se je pa začela vožnja kot se temu motorju zagre. Planinsko polje- Planina-Kačje ride gor dol ene 123 krat ^_^ do Postojen natočit in naprej do Črnega kala in do Dekanov obrnit in nazaj po isti trasi. Vmes sem še skrenil na avtocesto pri Divači in šel poizkusit prebit zvočni zid do Sežane WHOOOOOOOOOOOOOOOOOOAAAAAAAAAAAAA V glavnem me je motor precej navdušil, super se pelje, odlične zavore, moči v višjih obratih je za popizdit, kvaliteta izdelave komponent je na Bmw nivoju, in taglavno, vsa tale elektronika deluje res odlično. Mam pa tud dve zameri, pod zadnjim sedežom ni ama nič prostora. Tud za škatlico cigaret ne, bog ne daj še kakšenga fotkiča al pa denarnico not tlačit. In pa stopalke za noge, ma so tko visok, da sem noge kr kmalu čutu. Je pa moj Ducati 1098 pravi touring motor napram Bmw-ju, kar se tiče udobja rok, pozicije nog, in sedeža. Ampak če bi bil zdele gol in bos,se pravi brez motorja, grem definitivno po Bmw-ja . Taki ponudbi kot jo imajo zdajle, je težko rečt ne. Še RSV4 APRC sprobam, počakam jesensko predstavitev novga Ducatija, pol pa da vidmo

Veš, če voziš sv650 je zadeva malo drugačna Že ko imam na pisti CBR 600 -1 spredaj, zadaj plus 3 ali spredaj -2 je zadeva v IMHO annoying visokih obratih za vožnjo po cesti+motor rata s prvo kombinacijo dosti dosti bolj nemiren , medtem ko se mi zdi z -1 spredaj še čisto kulturno tudi za po cesti. Tole drugo pa ni slaba ideja.

V osnovi je problem, ker je že prehitevanje kolone prepovedano. Kolona pa so, če se ne motim, več kot 2 vozila, tudi vozeča čisto en za drugim. Zakaj? Ker tisti pred teboj, pa tisti pred tistim pred teboj, te bosta mogoče še skaperala...4 avte naprej pa težko. To se mi zdi pa res ena takih kazni, ki je osnovana z razlogom in ne zaradi pobiranja denarja. In ne gre se za samo sodbo, le komentar, kaj bi lahko bil vzrok nesreče. Ne sodim in ne očitam nikomur, ker sem tudi sam naredil pizdarijo in sem jo sprejel in je ne skrivam.

Včasih se res vprašam, če ste nekateri na MS potrebni kakšnega psiho analitika... Nimam ne hemoroidov, nisem star, nisem zdelan, nisem naloadan z denarjem in dokler nisem začel prebirat motosveta, nisem vedel, da je BMW statusni simbol. In zdaj se počutim krivega za vse zgoraj našteto, ker nekdo, ki se fura z nekim glupim italijanom pljuva vse počez.... Boli nas k.... za tvoje subjektivno mnenje!!! Nehaj izpostavljat, kako si ti boljši človek, ker nisi omejen na lastnosti, ki jih zgoraj omenjaš, ker tudi nekateri bmw-ejaši nismo. Za tvoj info, imam zdaj 7. motor in prvih pet je bilo japoncev, še pred tem Aprillia, ki je bila sposojena in zadnja dva nemca. In nikoli na misel mi ni prišlo, da bi kadarkoli pljuval čez ljudi vse povprek. Ker sem bil drugače vzgojen, čeprav sem imel velikokrat težave s komplexom manjvrednosti, mogoče pa je to odgovor. Vsi lastniki BMW smo zakompelxani. Nekaj dni nazaj sem po uspešno prevoženih 29K km zamenjal R1200RT za K1200GT (oba modela sta BMW); bil sem na testni vožnji z Yamaho FJR in Kawo-GTR 1400...Stari moj, da bom jaz prosil motor, da gre v ovinek..., da se bom ob vsakem zaviranju potunkal nekam v cesto in molil boga, da bom pred ovinkom v strmem klancu navzdol dovolj zmanjšal, da ne odpizdim v jarek..., da bom ročno štelau trdoto na GTR-ju, ki ima vse od vsega razen vetrne zaščite in tega, kar je dobrodošlo.....RES PREDLAGAM, da vsi skeptiki preizkusite zadeve pred širokoustenjem, ker nekateri, sploh v tujini, uporabljajo forume tipa MS kot material za sprejemanje odločitev. Ti se pa zamisli nad svojimi izjavami. Ob tebi se po moje nihče ne počuti dobro, vsi se ti morajo prilagajat, kar pomeni, da ne moreš imeti iskrenih prijateljev. Poišči razlog, da si nesramen do soljudi in jih mečeš v akalupe ter sodiš po vrsti prevoznega sredstva, še slabše, po znamki...

Pa še bi se kakšna trgovina našla z full motiviranimi trgovci.

to nima veze z užaljenostjo, gre za nek odnos trgovec-kupec,če želiš nekaj prodat moraš bit do strank korekten,tudi mene bi to malo "razjezlo",stem da bi jih jaz poklical še enkrat pa se prisrčno zahvalil za tako popolno informacijo, ki so mi jo dali.

mamin sinko ... raj reč da mtka ne da € in lepo peš honda laufa...

No, da se bo vedelo, kdo smo bili mi!

maratonac nekoč se bodo opravičili, a vprašanje je, če bodo delavci opravičilo sprejeli.... KAM BI MENE PRIPELJAL TA SVET, če bi se spustila v njegove mreže..... Že zelo kmalu sem občutila kako zelo so pokvarjeni ljudje.... Spomnim se, da sem enkrat kot najstnica prišla v trgovino po pol kile kruha, pa mi je nesramna prodajalka smeje zabrusila: "Pa misliš da bo dovolj za tako veliko družino kot je vaša...?" Jaz pa sem imela v roki le denar za kruh... Pa vendar sem imela v srcu več kot vsi ostali. Imela sem srce in vest, da nisem nikdar užalila nikogar po nepotrebnem.... Nekaj let nazaj sem se javila na avdicijo napovedovalke v nekem radiu... Odgovorni urednik je bil zadovoljen z mojim glasom, pripravljen me je bil sprejeti in uvajati...... A potem šok. Njegova roka je iznenada prijela mojo nogo, jaz sem se umaknila..... On pa: "Bi šla zvečer ven, da se še malo sprostiš...? " Od šoka sem zabrusila, da se takih igric ne grem.... On pa.... Da sem ubistvu nesposobna.... In tisti lepo sončno jutro se je moja želja razblinila v nič...... Malo kasneje ko sem zapustila studio, pa je začelo rahlo deževati, jaz pa žalostna da ni za povedat.... In potem sem sem se pošteno zaposlila v proizvodnji in med tekočim trakom razmišljala.... KAM PELJE TA SVET????

Sem že večkrat zapisal in vidim, da takim kot si ti pritiče najbolj tole : poišči si žensko ali pač tisto kar ti paše za , pomaga tudi manualna terapija, kar potreniraj malo !

Pravzaprav se ravnam po Angležih ...

1. dan: Ljubljana – Arabba: 311 km vreme: sončno Korensko sedlo 1.073 nmv Kartitscher Sattel 1.525 nmv Passo di Falzarego 2.105 nmv Štart v sončni Ljubljani. Čez Korensko sedlo v Beljak in potem čez Hermagor. Po relativno ozki cesti čez Kartitscher Sattel proti meji med Avstrijo in Italijo. Tam na bencinski po tankanju mene in nekega Italijana števec obema pokaže 0 litrov in ženska na blagajni je zadovoljna s tem kar priznava in potem plačava. Po lepi in ne preveč polni cesti do Cortine in nato proti prvem dvatisočaku. Zgodaj popoldne prispeva v Arabbo. Z gondolo na vrh kjer je lep razgled na Marmolado. 2. dan: Arabba – Bormio: 196 km vreme: sončno Passo Pordoi 2.239 nmv Passo di Costalunga 1.745 nmv Passo Stelvio 2.757 nmv Najbolj »plezalni« dan na poti. Najprej na Passo Pordoi in tam kava in razgovor z rahlo besnim slovenskim šoferjem avtobusa, ker so ga najeli, da vozi čez prelaze in so ga zato bolele roke Spust do Canazeija in potem po dolini z veliko prometa do naslednjega prelaza. Spust do Bolzana in po lokalnih cestah do odcepa za Stelvio. Kolikor sem videl sva imela srečo, ker so cesto naslednji dan s te strani zaradi ne vem česa za en dan zaprli. 49 ovinkov do vrha. Na vrhu OGROMNO motorjev. Kolikor sem uspel videt, so prevladovani GS. Spust proti Bormiu na katerem je kar nekaj relativno ozkih tunelov, v katerem se ni dobro srečati z avtobusom, kaj mi je enkrat komaj uspelo zgrešiti. Pokrajina fantastična. V popoldanskih urah prispela v Bormio. V centru sem dobil najboljši Mohito do sedaj. 3. dan: Bromio – Laveno: 196 km vreme: dež, oblačno, DEŽ Najbolj ravninski del poti. Začelo se je s tem, da me je hotelir opozoril na žebelj v zadnji gumi. Dokaj hitro sva našla vulkaniterja »Bobo moto«. Na srečo je bil žebelj v gumi vzdolžno tako, da ga je samo potegnil ven brez dodatnih problemov. Brezplačno. Ko sva odrinila je začelo deževati. Je pa ena dobra stran tunelov. Ne dežuje. In prvi del poti je speljan skozi kar nekaj le teh. Ko jih je zmanjkalo je tudi nehalo deževati. Cesta je speljana skozi vasi. V bistvu je cela dolina ena ogromna vas z omejitvijo 50 km/h. Vleeeeče se. Nekako sva se privlekla do Lago di Como, kjer sva s trajektom preplula ožino. Nato čez Švico (Lugano) mimo Lago di Lugana (spet počaaaasi, zaradi tega, ker se avtodomi dostikrat zataknejo) v dežju proti Lago Maggiore. Ker je začelo močno deževati, sva se odločila zaključiti vožnjo v Lavenu. Ko sva sedela na kosilu, je začelo pihati. Naenkrat je priletel na pokrit vrt lastnik in vse goste nagnal v zadnji del hiše. Par sekund za tem, ko je bil zadnji gost v hiši je priletel tornado. 5 minut silovitega vetra je podrl pokrit vrt, prestavil par avtomobilov, razbil polkna na sosednji hiši. Po kakšni uri so toliko sčistili, da smo lahko odšli. Imel sem srečo, da sem motor parkiral v zatišju, tako, da mu ni bilo nič. 4. dan: Laveno – Tasch: 150 km vreme: oblačno Simplonpass 2.028 mnv Zjutraj zajtrk in na trajekt. Totalno čuden občutek je vozit notor, če se podlaga gunca. Relativno hitro sva bila pod Simplonom. Moram priznat, da so Italijani (vsaj ti na skrajnem severu) in Švicarji zelo prijazni do motoristov (vsaj meni se je tako zdelo). Ko opazijo, da si zadaj, se umaknejo ob desni rob. Nato vožnja čez prelaz. Na vrhu je izdihnil Zumo (zdaj že vem, da se je utopil napajalnik (80 EUR)). Vožnja po zemljevidu do Tascha. To je zadnje mesto, do katerega je dovoljen promet pred Zermattom. Do Zermatta pelje železnica in v mestu vozijo samo kočije in elekto avtomobili. Spedenano do konca. Načrt smučanja na ledeniku žal odpadel zaradi dežja. 5. dan: Tasch – Feldkirch: 250 km vreme: dež Oberalppass 2.046 nmv Deževalo je že, ko sva štartala. Vožnja po dolini do prvega prelaza (Furka), ki sva ga izpustila zaradi mraza. Pogrela sva se na vlaku pod prelazom. Za motoriste imajo poseben vagon. Na drugi strani začuda ni deževalo, zato sva se odločila prepeljat Oberalppass. Žal je bila cesta mokra, ker so bili to najlepši ovinki na celi poti. Ko sva se spustila je spet deževalo in tako celo pot do Feldkircha. Vožnja skozi Vaduz je razočarala, ker je videti kot poslovna četrt. 6. dan: Feldkirch – Zell am See: 296 km vreme: dež Pass Thurn 1.274 nmv Ponovno naju zbudi dež. Pade odločitev o nakupu avstrijske vinjete in direktno na avtocesto proti Innsbrucku. V Worglu zavijeva proti Kitzbuhlu (veliko večje mesto, kot sem si ga predstavljal) in čez prelaz do Zell am Seeja. 7. dan: Zell am See – Ljubljana: 280 km vreme: oblačno, sončno Grossglockner 2.504 nmv Korensko sedlo 1.073 nmv Štart v oblačno jutro. Dogovor je, da če bo samo občutek, da bo na Grossglocknerju dež, da greva drektno na avtocesto. Po krajšem razmisleku se odločiva za prelaz. Vožnja do mitnice. Na mitnici stric pove, da morava voziti previdno, ker je na vrhu sneg na cesti. Butasto se nama je zdelo obračati, zato sva nadaljevala. V bistvu nimam pojma, kakšna je cesta in pokrajina s te strani, ker je bila nora megla in mokra ter plundrasta cesta. Vključil sem vse 4 žmigavce prestavil v prvo in se cijazil do vrha. Ko sva prišla iz daljšega tunela ven, je bil popolnoma drug svet. Sneg je sicer bilo okoli, toda sijalo je sonce in cesta je bila suha. Uživaški spust do doline in potem čez Špital, Beljak proti domu. SKUPAJ: 1.679 km Dežna podloga, ki sem jo dobil skupaj z jakno in hlačami, definitivno ne zdrži celodnevne ture po dežju. Tako, da bom na naslednjo pot vzel pravi dežni kombinezon, kot tudi dežne prevleke za čevlje in rokavice. Trikrat po pol dneva v mrzlih mokrih nogah ni zabavno.

Jz sem imel ze na 636 minus 1 plus 2 in mi je blo super.Mam pac raje da potegne kot pa koncno hitrost. Drugace pa sem prvo pisal zase.Njemu pa svetoval....

Ja pa olje precedi in ga naliješ nazaj

pa ni tolk fora v jajcih, kot v tem da je mel on ene 40-50 kil lažji motor od tebe in to se pri bremzanju v ovinke še kako pozna :yes: ampak dobro; to ni tema o rs 250 in smo že rahlo zato raj nehejmo

Še ena nezgoda je bila s smrtnih izidom danes. Prehitevanje v naselju, kolona pa je nekdo zavil na levo, najbrž malo tudi na pamet brez ogledala (domačinka). Motorist umrl. Hrastje pri Kranju. http://www.shrani.si/?2y/d/1ERdlXjK/screenshot664.jpg

No, to so pa moji mopedi: Pony Express, letnika ne vem, dobil sem ga zastonj v obupnem stanju, vendar sem ga rešil. Sedaj ima zvite vilice zaradi padca, gor pridejo ene od Automatica. Tomos Automatic A3ML, 1985, moj prvi moped. Tomos Automatic 3, 1973, še na pedala, ko bo čas ter denar gre v restavriranje. Tomos Automatic Silver Bullet, 1983, izvozni model za ameriški trg, manjkajo še smerniki ter elektronika za upravljanje le-teh.

Bravo! Keraavantura! To je to nepa da kreni sam po računalniku nabijajo kot JustinBiber. Morš met mal jajca za to. Jz sm lani tudi eno podobno obvozu, k sm šel po celi Štajerski in sm tudi tipe srečal in so bli ful dobra družba. Neponovljivo! Je treba potovat z motorjom! JustinBiberja pa ne preveč resno jemat, jaz tudi mal več rajši uzamem, kot premal, ampak mije lažje, ker z aliminijskimi kovčki dosti boljš gre več notr. Drugače ti pa priporočim, vzami za sabo še monterajzne za gumo, pa tamalo macolco, in komplet dihtnge in zajle, ker če si ti to fenta je slabo. Rorcange! In Ne pozabit na gume, in daneboš drugič iskal za spat je fajn dvodelen šotor od Luisa za postavt motor v predprostoru . Pol je pa še neki malenkosti za kamperat, sam to boš že vedu. Stole pa mize pa roštil pa to. Pa dane pozabim - dobro navigacijo! Nujno! Drgač pa kr tako naprej. Mogoče kkšno tako grem čez dve leti tudi jaz, ker zdj imam druge plane. CB

Na r6 imam spredaj in zadaj Hellove, delajo odlično, na CBRjki prednje Cobra, vse kupljeno po principu najceneje kar je bilo na Ebayu in z vsem sem zaenkrat (2 leti) zelo zadovoljna in brez kakršnihkoli pripomb. Aja, oboje stainless.

No ne glih snel,.. Ampak nekaj v tem smislu me pa zelo drži, da bi si nabavil: http://www.youtube.com/watch?v=udUKUIZgSMY

Mau mankalo pa bi ti uspelo spelat! Ampak poliestri se popravjo, ni panike Vsaka čast na odločitvi, jajcih in seveda vožnji

pr Hrčkih ne, na večini italijanskih dirkališč in na nekaterih v Evropi pa je omejitev glasnosti in preverjajo če imaš db kilerje, brez te ne pustijo na pisto. Preverjeno v Misanu. Alkohol+motor = no go , Alko+ motor+pista= † Imamo že cca 2 leti, dela ok, edino baterijo je blo treba zamenjat.

Noče mi embedad, čeprav v predogledu pokaže tako da prilagam povezavo

jest močno dvomim v obe tvoji teoriji. ceste so nabite racionalnih motorjev. z750, hornet, fazer, bandit. . . sami racionalni stroji, polni kompromisov. in malo kdo je z njimi žalosten. mene je v racionalnost nagnala finančna situacija, in sem z mojim super racionalnim nakupom precej vesel. Dvomim, da bi bil z tistim kar sem si želel, bol vesel. VTR pač dela, in je več motorja kakr sm sposoben izkoristit. (u bistvu vem, da nebi bil, ker je točno tisti ZRX za katerega nisem imel dovolj evrov kmalu po prodaji zaribal) men se zdi, da ljudje dostkat ne vemo kaj hočemo. Enačbe kaj hočem : kaj rabim : kaj si lahko privoščim ne računa skor nobden.

Nič ne rečem, gre samo zato, da karkoli napiše so stari motorji boljši kot pa novejši. Sej je prav, vsak ima svoje mnenje, samo ni ga treba znova in znova vsiljevati ker obstaja še kaj drugega kot VFR 400 pa ZZR.

Pri motorjih novih letnikov je tako kot pri vseh stvareh - tehnični napredek se močno pozna. Kar ne pomeni, da se s starejšmi ne da uživat, je pa občutek ko se presedeš na novejšega kot noč in dan.

Tuudi pisalni stroj ima prednosti pred računalnikom, pa kot vidiš sam pišeš na slednjega Wake- up smo v 2011.

Draga SharpNinja! Če bi vedel da si danes bila ti na ridah s tuno bi ti CUKR u rezervar natresel! nehejstemitortami!

torej, tip se je zajebal in misli da so našteti motorji sport-tourer. jaz ob naslovu preberem še prvi post in nekako mi je jasno da si očitno želi tourerja z več konji in boljšo ciklistiko kot ga ime sedaj. aja še moje mnenje, pa mi je bila futura všeč 2001 ko sem jo kar dobro spoznal in naklepal kar nekaj km z njo. Ni fer da človeku, ki išče zamenjavo za R1150 RT ponujaš kot opcijo futuro. Motor ima za današnje razmere "švoh" agregat z neenakomernim podajanjem moči, trdo sklopko, nenatančen menjalnik in dosti bolj športni položaj kot njegov sedanji motor. Futura je poseben motor za "posebne" voznike, ampak ne to kar bi človek ki hoče udobje in občasno športnost iskal v letu 2011.

ZA BUhTLE: apn6 = MOPED piaggo vespa = SKUTER Yamaha XT 660 = ENDURO Ninja, CBR, GSXR,... = SPORT CB 1300, XJR, GSX,... = NAKED Honda VFR, Kawasaki ZZR 1400, XX, BMW K1300S in Dr_Jakobov "narbulš mutor na sveti" = SPORT TOURER Kawasaki GTR 1400, Yamaha FJR, Honda Pan Euro; BMW RT = TOURER Varadero, GS, Super Tenere = POTOVALNI ENDURO-KRAVA KTM Adventure = POTOVALNI ENDURO Harliji, Yamaha DragStar ipd = KRUZER (al bolj pu naše ČUPER) Goldwing = AUTOBUS S FJR, GTR, in ja tudi GoldWIngom se da pelat tud športno če je voznik dober. Tudi kako Ninđo prehitet. Tudi kazga "čuperja" se da fajn pelat. Toda motor še vedno ni Sport.

mulči, take k si ti, jem za zajtrk

Živjo, najprej nick spremen v "kibic"; drgač ti pa nč ne morjo, tko zrelim in pametnim osebam k take sprašujejo itak nben nč ne more; no ja edin tale:

Na cesti ne moreš izkoristit nobenga SS litraša, če pa že to poizkušaš potem pa je bolj, da se rezervira prostor na britofu. Sej tudi cene japoncev, ki se gibljeno okoli 13k€ niso ravno nizke, ker imajo težave z močnim jenom. Sej je brez veze ampak preračunano v tolarje so že japonci preko 3M SIT, BMW pa okoli 4M SIT. Ja ti € so nam čist orinetacijo pokvarli. EDIT: ne vem zakaj zadnje čase delajo tako "češke" izpuhe na tako dragih motorjih.

Evo še par slik mojga sx-a, zrihtanga po krešu lani jeseni (strehco sm dau na črno poštrihat, ker je bla spraskana, pa še serijska rdeča mi ni sedla najbol) + generalka... (flat top bat vertex, vhm glava, 34 ferg, arrow, vforce3, usi koyo ležaji namesto FAG-ovih, LONG ojnica... ).