Dvorana slavnih

PRIZNALA BOM,DA JE BIL TA SVET DO MENE PREKRUT.... Nocoj sem si na televiziji Slovenija 1 ogledala film LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM.... Že dolgo časa si nisem ogledala nobenega filma, a ko sem zaslišala smeh brata in sestre, sem se vsedla na kavč in počasi z grozo ugotovila, da gledam prizore iz mojega preteklega življenja... Življenje nas pelje na vse poti, ne vemo zakaj, a jaz dobro vem, da me je BOG leta leta 2003 pripeljal med zidove zloglasne psihiatrične klinike Ljubljana-Polje samo zato, da se bom na lastne oči prepričala kako krut in pokvarjen je lahko svet zdravstva in farmacije.... Priznati moram,da sem bila od vseh otrok v družini vedno malce bolj energična,divja in z neverjetno voljo do življenja, še posebaj pa sem imela rada ljudi,prijatelje s katerimi smo skrivaj prežurali vse sobote..... Imela sem talente, ki sem jih počasi morala zaradi staršev poteptati.... Uspelo mi je poleg redne službe postaviti nekaj samostojnih razstav,a dobro sem vedela, da bo moje slikanje v veliko napoto staršem ....Kot tudi petje.... Po hudem prepiru in pobegu od doma pri takratnih 22. letih sta me oče in mama napotila na pregled k psihologinji in kasneje k psihiatru, ki je izrekel nikoli pozabljene besede :" Z vašo hčerko ni nič narobe, je malce preveč hiperaktivna in skače iz ene teme v drugo, a to je normalno v teh letih.... Lahko ji dam pomirjevala in gre domov ali na zdravljenje v PKL..." Ker sem se staršev, predvsem očeta zelo bala in bila obenem jezna na oba, sem zabrusila,da grem raje v PKL kot pa domov... In potem sem nevede prišla v kremplje psihiatrov in na silo ponujenih neznanih tablet ( psihoaktivnih substanc), ki bi me lahko pokopale... Ko sem prvič prestopila zaprti oddelek PKL, se mi je sprva zdelo zelo zabavno, saj so bili so-pacienti zeloo prijazni,zgovorni in zabavni. Sem in tja je bilo opaziti žalostno dekle ali fanta in.... Potem se spomnim, da so nam vsem pacientom po večerji v označenih škatlicah razdelili tablete... Jaz kot "novinka" sem se jim seveda uprla in dejala, da sem popolnoma prostovoljno prišla v PKL in da ne mislim vzeti nobenih zdravil... In se je začelo.Na silo so me odvlekli v sobo, privezali noge in roke in mi vzeli svobodo...Jokala sem kot dež.... Dobila sem injekcijo in kar tri dni ležala privezana na posteljo, saj sem se upirala da je bilo kaj.... Nikogar se nisem bala, le tiste injekcije, ki me je uspavala pri zdravi pameti... Hvala BOGU so me skrivaj obiskovali "ta stari " so-pacienti in me mirno prosili, naj se ne upiram, naj vzamem vsa zdravila, če želim še kdaj priti ven na svobodo.... HVALA jim, hvala, ker so me tiho navajali na to novo življenje med stenami psihiatrije.... Žal pa jih je danes veliko le- teh pokojnih. Spomnim se starejšega motorista, ki smo ga klicali Medo in je bil legenda Polja, saj nas je uvajal v svet PKL in nas učil pametno govoriti pred psihiatri.... Tam sredi Polja smo bili vsi eno, nihče ni bil delavec,nihče direktor ali glasbenik.... Tam smo bili en drugemu kot bratje in sestre, pomagali smo drug drugemu, mirili smo nove paciente, otroke žrtve staršev, alkohola ali drog... A še vedno me je zabolelo, ko sem slučajno naletela, kako sta medicinska tehnika kakšno mlado dekle ali fanta grdo zgrabila in ko je psihiatrinja v pričo nas pičila v ramo nedolžnega otroka... In kmalu za tem je ta uboga duša zaspala in se zbudila vsa zmedena.... Dolga zgodba....KRUTA in lepa obenem, saj sem spoznala toliko ljudi in slišala še bolj zanimive zgodbe.... Še bolj tragične od moje... Že več let sem brez zdravil, uprla sem se vsem po vrsti, se zaposlila in prišla nazaj med "normalne" ljudi... Najbrž sem ena izmed redkih, ki ni dovolila da bi jo farmacija pokopala z nemogočimi zdravili, ki zame niso imele nobenga učinka, razen tega da sem padla v depresijo...In potem sem dobila antidepresive in potem ko sem se pobrala spet druge.... A že od prvega trenutka sem jih skrivaj metala stran... Molitev, delo in kolesarjenje, družba, pomoč drugim in polno drugih aktivnosti so mi vrnile življenje nazaj na prave tire.... Vem, da je mami in očetu danes žal,da mi nista dovolila ustvarjati in me sprejeti z vsemi napakami in talenti vred... Priznam pa, da sem ena velika srečnica, da sem se pobrala in zaživela kot človek... In ko me je letos julija šefica "BRUNARICE" v Polju poklicala in povabila na praznovanje 20 letnice tega bifeja, sem bila tako vesela, da sem eno popoldne spet preživela med bolj ali manj starimi so-pacienti, da smo ob harmoniki peli in se veselili.... Na Polje me bo vedno spomnila stara pesem Lojzeta SLAKA, ki govori takole: ZA GORO OBLAKI, DEŽEK TIH ROSI, A SONCE MU ZASMEJE Z DRUGE SE STRANI... V ČUDOVITIH BARVAH ZAŽARI NEBO, SE NA OTROŠKA LETA SPOMINI VRNEJO.... MAVRICA V LOKU ČEZ GORO PADALA JE POD GORO, OČKA SMEJE MI REKEL JE, STECI STECI LE ZA NJO... RAZPRTIH ROK SEM STEKEL K NJEJ.... A TEDAJ SEM SPOZNAL, DA JE MAVRICA NA KONCU SVETA DOMA

Lepo da si vprašal... Takrat pri 22. sem naredila res neumno napako, da sem po prepiru s fotrom čez noč pobegnila daleč stran od doma in več kot teden dni nisem nikomur javila kje se nahajam.... Oče me je prijavil na policijo kot pogrešano.... Šele prijateljem sem se javila, da sem na varnem v Mariboru, da si iščem službo... Raje se ne spominjam. Domov sem se vrnila zaradi ustrahovanja.... Pustimo. Ta čas pa je mami že ukrepala po svoje, čeprav ubistvu nisem naredila nič narobe... Verjamem pa , da jih je upravičeno skrbelo. In priznam bala sem se upirati staršem kljub temu, da sem bila že polnoletna.... In sprejela vse preglede. Pustimo to zgodbo. Je pa DEJSTVO, DA JE VELIKO KRIVDE TUDI NA MOJI STRANI.

Ni videt, da bi vozil na limitu. Če Ducatija voziš na limitu ti vrže balanco poprek in potem v pesek Šalo na stran, dvomim da vozi na limitu, ker ga včasih perejo satelitski Ducatiji, poleg tega pa je bila vedno večja razlika med Stonerjem in Haydnom, kot pa je med Rossijem in Haydnom, pa še rahla trenja se menda pojavljajo v tovarniški ekipi Ducatija. Verjetno ne zato, ker vozi na limutu, verjetno zato, ker verjamejo, da bi ga kdo drug vozil boljše.

Hola, danes okoli pete ure čist polne ride, evo, če se kdo spozna (v ospredju je seveda pozlačeni mausomobil, skupaj s ponosnim lastnikom (prav taklo pozlačenim :naughty: )

Seveda, tudi jaz sem bil v boljši formi, ko sem imel 20 let . Drugače pa psihološke priprave in profesionalni odnos do športa, kar se je začelo nekje z Rossijem. Tak odnos mi ni všeč, vendar za dosego rezultatov je potrebno vedno višje posegat. Ponavljam še enkrat, da mi ni všeč tak način dela v sodobnem športu. Že če gledam kaj vse amaterji kolesarji pojejeo in spijejo na maratonih mi pride slabo. Seveda se je. Prišel je iz zmagovalnega motorja na karjolo, samo da se reši temne sence Lorenza. Če ga ne bi šolal Lorenzo bi bil še v Yamaha Team, ker pa ga je našolal in če bi ga še letos, pol bi bil hudič, verjetno konec kariere, zato druge izbire kot prestopa enostavno ni imel. Po domače povedan se je "ustrašil", vendar podaljašl kariero in s tem zaslužek, čeprav mu bo verjetno cena sedaj padla.

Tudi jaz sem bil na 1 urni konzultaciji pri g. Kecu. Moj položaj na motorju je bil popolnoma napačen, preveč sem bil nabit naprej in preveč pasiven z telesom in nogami. To sem potem po njegovih navodilih poskušal popraviti; ni bilo lahko, saj 12 letno rutino ni tako lahko spremeniti. Potem pa sem ta navodila poskušal uporabiti tudi pri vožnji po cesti. In tu se mi je odprl nov svet, kot bi šel iz 1000 na 600, ali da bi motor shujšal za enih 50 kg. Vse moje linije so se potem pri enaki hitrosti zaključevale na notranji strani zavoja, zavoji niso bili več tako zaprti ali ostri kot prej, praktično me nikoli več ni neslo proti zunanji strani zavoja. Kar smejalo se mi je pod čelado. Skratka najbolj koristno zapravljenih 100 EUR v moji motoristični karieri!

Jaz sem za Rossija če zmaguje, če je zadnji ali če je v pesku!!! Vale

Živahno postaja v tej temi .... lepo, lepo :yes:. Pravijo, da je treba hribovske plane delat v hribih. In smo jih. Ko smo bili konec julija z družbo na Storžiču, je padla ideja. Mamljiva. Da bi šli v enem dnevu 2x gor :grim. Bila sem že februarja. A še 2x, da bo 4x? Khm, ni mi bilo treba 2x rečt .... plane smo dokončali ob pivcu v dolini, jaz pa sem se veselila :D . Od treh zagretih sva se časovno uskladila dva. Iz Mač sva štartala tik pred šesto. Uffff, ne samo dnevi, tudi jutra so bila soparna in ker je bil korak hiter, je postalo tudi hitro vroče. V dolini je bilo tiste dni čez dan 37 stopinj, v hribih, ki jih ne prekrivajo gozdovi, občutek ne veliko drugačen. 8:30 sva stala na vrhu prvič. Spust čez Škarjev Rob do Doma pod Storžičem, nazaj skozi Žrelo. Po dobrih 6h in pol sva stala na vrhu drugič . Vroče je bilo tako zelo, da sem pomislila, če se je na pekel res potrebno privajat . Ampak občutki so bili kljub temu božanski in pivo na Kališču zasluženo :beer1:. spredaj zgoraj zadaj spodaj spet zgoraj in spredaj Obiska ni bilo veliko, mogoče sva jih srečala na celotni poti 10, ki so se potili temperaturi primerno :naughty:. Po grlu mi je steklo skoraj 6l tekočine, pa še bi, sicer pa pot, razen peklenske vročine, b.p. Tista pred tednom dni na Kokrsko Kočno in prek Jezerske na Grintovec je bila čudovita, ta 2x na Storžič pa predvsem neponovljiva, čeprav ... mogoče še kdaj.

po rogli gor pa po rogli dol - ena kratka nočna furca.

:blink:

Bravo Alvaro,gremo naši!!!SUZUKI....

Danes sem imel okus po dolomitih, sem zakrožil okoli Lago di Sauris... in sicer preko prelaza Sappada v dolino Cadore in nazaj preko Forni di Sopra in Ampezzo... kjer sem zavil še do Lago di Sauris. http://maps.google.c...sp=9&sz=13&z=11

Pi*** mu ma***** gospodu policistu (cenzura). Danes sem šel v LJ (Vič) čez prehod čez železniško progo, in trenutek preden zapeljem čez progo, utripne luč, ker nemorem varno ustavit, mal gasa pa čez. Na drugi strani pa 500E + 5pik ? wtf? Res se jim je odrolal s temi kaznimi. No ja, raje se prehodom približujte vedno s polžjo hitrostjo, če pa slučajno zabliskne luč pa raje na smrt žlajf, kot it čez. Se splača. LP

Hola, evo, takile dnevi kot današnji bi lahko bili vsi, se ne bi čisto nič pritoževal!! že na olivnem zajtrku me je družba tako neznosno prijetno zabavala, da sem takoj dojel, da bo današnji dan nekaj posebnega - še posebej, ko je prišla na vrsto mousse au chocolate :naughty: in je bil res!! današnji cilj vroče septembrske nedelje je bilo kopanje v eni od hladnih goriških rečic po misanskih warm-upih sem se oblekel in skobacal na Lubico, ki je že nestrpno cepetala pred garažo, in najprej sva zavila proti... sladoledu, seveda, kam pa?!?! ampak še prej sva naredila postanek v Logatcu, kjer je Tarumen z družbo pridno polagal tlakovce (na Gospodov dan!?!? ) malo sem ga pokibical, potem pa naprej: Kalce, Idrija, MnaS; cesta je bila skoraj prazna, zato sva si privoščila najin najljubši, LS stil, tako da je bilo veselje v vožnji neizmerno to mi deli, juhuhu!!! v MnaS sva zavila na levo proti Novi Gorici, a najin cilj je bil že malo prej, v Kanalu, kjer sem bil dogovorjen z bayki, da mi pokaže kje imajo menda nesramno dober sladoled - in je bil res, okus je bil out-of-this-world nisem mogel verjet!!! če samo pomislim kolikokrat sem se peljal mimo, ajoj, ajoj potem sem jo vprašal, kje bi bil najboljši plac za kopanje; vrgla je dolg, zamišljen pogled na mojih kilavih 72 kil in rekla: veš kaj, bolje da greš do Nadiže, Soča je premrzla, te bo preveč zeblo tako sem se po lizanju poslovil od dežurne bayki, usedel na Lubico in švignila sva nazaj proti Tolminu in od tam za Kobarid, kjer sva zavila levo za Robič in kmalu se je prikazal "kopališki" odcep - sicer makadamski, ampak za naju z Lubico to ni bil problem, zapeljala sva se do obale in parkirala v senčki dreves razpakiral sem Lubico in začel iskat, kam bi zasidral brisačo in motocote; in opazil sceno, ki me je ganila v dno duše: skupina zelo, zelo revnih deklet (to sem opazil po tem, ker niso imele skoraj nič za oblečt, le majhno cunjico, morda dve ) se je razpoloženo zabavala na moji levi, pa sem še sam zavil v to smer, če bi morda potrebovale mojo pomoč, saj je bila voda tu čisto zelena, torej globoka več kot meter, kar je lahko zelo nevarno :naughty: hitro sem zamenjal usnje za kopalke in se potopil v prijetno hladno Nadižo (bayki, točno taprava temperatura, tko kot si napovedala - hvala ) dobre pol ure sem čuval uboga, a vseeno tako vesela dekleta, potem pa sem se skobacal nazaj na obalo, kajti sonček se je skril za oblaki, ki so dobili zelo nezdravo, temno barvo... hitro sem se posušil in oblekel nazaj motocote, užgal Lubico in prijetno osvežena sva v rahlem drncu odpeketala skozi neštete ovinke proti domu - nene, samo hecam se!! seveda sva šla najprej na ride parkirišče je bilo nabito polno, praktično ni bilo kje parkirat, tko da ni bilo druge, čist na silo sva se morala nekajkrat zapeljat gor in dol, dokler ni šel nekdo domov in sva dobila prostor za Lubico kako uro sem čvekal s prijatelji (in opazoval eleganco maje91 skozi ovinke ) potem pa je bil čas za odhod domov še 1x sva se - zaradi vedno bolj temnočrnih oblakov prav nahitro - ustavila pri Tarumenem, ki je glih nehal oponašat mravljico in se je pripravljal za odhod domov, par besed in že sva hitela domov, kamor sva prišla natančno tri minute preden se je pošteno ulilo :D ahhhhh, kako carski dan!!! vseskupaj sicer le 292 kmjčkov, ampak so bli pa čisto vsi, brez izjeme, extramegafinofajni it was a day to remember... PS sem hotel dodat še nekaj slikc ubogih, pa vseeno tako veselih deklet, a sem si rekel ne, ne bom se norčeval iz njihove revščine... zdej grem pa gledat današnje dirke...

:notworthy:

Naj nekaj dodam na to temo: Popolnoma jasno je,da Ducati ni konkurenčen ostalim japoncem.Verjamem pa da ga Rossi vozi na limitu in da je nemogoče iz njega izvleči še kaj več.Po drugi strani pa mislim da ima devetkratni sv. prvak dovolj izkušenj in znanja da se mu ni treba dobesedno metati na glavo.

Par dni nazaj sem pil kafe s Thumpekom, pa se mi je pohvalil, kaj vse njegova APN4 zmore in kje vse da ona gre...pa sem se včeraj zamislil in si rekel, ni vrag, če zmore Thumpek, pa bom tut jaz in moja črnica. Tako sva se odpravila po poteh Thumpeka samo v obratni smeri. In izlet je bil čudovit. Najprej sem jo zategnil do Tolmina-Kobarida, v Soči zavil na Učjo -čudovit prelaz, enkratni razgledi, pa nazaj dol v dolino v Gemono proti Carnii. Nikoli se ne morem načuditi tej alpski dolini....po sredini rečica, pesek, alpski hlad veje s hribov, ampak ceste? Vsaka čast Italijanom, ceste imajo veeliko boljše in urejene kot pri nas..(pa nisem prvič v Italiji), no, v Chiusaforte zavijem za prelaz Sella Nevea in spet občudujem mojstrstvo gradnje cest, prijetno naravo, smučišča in alpske vršace...čudovito. Ko se spuščam proti Trbižu, me preseneti Predilsko jezero in folk, ki se kopa, srfa...sredi Alp. Počasi mi je dovolj in jo zategnem do Kranjske Gore (malca tajm), mal po stari ma po AC do rid, (pavza tajm), na OMV napolnim rezervar in malce relija po rebernicah in domov. Ko stopim skozi vrata pravi moja : " Pa kaj si že doma? A nisi šel na neki izlet, pa si naprintal en ogormen zemljevid?"

Včeraj je bil bolj na izi dan. Štartala sem čez Ride, čez Logatec (eni so bli pridni, ma niso slišali mojega bipkanja ) – LJ – Škofljica – Turjak – Ribnica – Kočevje – v smeri proti Fari, do odcepa za Vas… Tam nazaj, po nekaj km-jih na počivališču malca, potem nazaj proti – Kočevju in tam desno čez ovinke proti Dvoru, levo čez Žužemberk - Krško vas do – Ivančne Gorice, na pumpo iskat nekaj za pit. Tam je bla ena gruča motoristov (so meli zbor očitno nekje) do LJ, kjer sva šla s kolegom na Maksi-ja (hotla malo zvadit, ma osmice mi niso šle – še vedno mi ne grejo zaprti ovinki, je bil tam en fajn potrpežljiv inštruktor škoda da nisem mela več časa za vozit), potem smo šli na pijačo (na poligonu je blo tako vroče da smo rabli malo ohladitve ). Ker je blo še prezgodaj za it domov sva šla čez Škofljico do – Turjaka v Žlebiču desno čez Sodražico – Rakek, čez Planinsko polje (jaz levo, on desno) – Ride (seveda polne) in nazaj. Vsega skupaj 320 km. Že prejšnji vikend sem mižala na eno oko da ne bi vidla vseh odtenkov rumene, rdeče in oranžne in tistega listja po tleh no ta vikend bi mogla mižat na obe če ne bi hotla videt. Dejansko se bliža jesen in krajši dnevi in s tem krajše fure (no ja, al pa bolj zgodnje vstajanje O:-) ) Danes so bile želje po Italiji zaradi vremena preusmerjene na jug. Me je mikala una cesta od Karlovca že od zadnjič… Začela sem z Ridami, čez Planinsko polje proti Rakeku – Bloke - Ribnica – Kočevje (tankala in nabavla malco), danes v Livoldu levo čez - Knežjo Lipo, proti – Dobličam… in naprej proti Črnomlju – Metliki, tam naprej in čez na – Hrvaško – čez Ribnik… Piščetke – nekje vmes malca na postajališču, potem naprej proti – Karlovcu (tokrat se v mestu nisem zgubila ) in naprej po uni fajn (danes spet skoraj prazna cesta, je blo pa dosti motoristov ) cesti mimo Duge Rese – čez Jarče Polje – Bosanci – tudi na Hrvaškem imajo… .) Čez Presiko – Tomiće – do Skrada (tam še ena pavza na počivališču, je blo treba pit in malo pretegnit noge) … Delnice, potem čez mejo nazaj v Slovenijo (malo za mejo ste trije čvekali na klopci) – Fara – Kočevje – Sodražica – Cerknica (tankat) – Laze in čez – Planinsko polje in Ride nazaj. Danes 390 km-jev. Fajn vikend, spet ga je blo prehitro konec...

Haha hilton, tako se to dela pri nas slovencih bravo pesek se mece imas prav. To, da pa nisem biser sem pa tud ze pred casom ugotovil, ne rabim majstra in doktorja dirkanja kot si ti, da mi to pove

pa lih takrat si sliku k sm se za glavo držu hahahahha

FOČK! :naughty: gužvaaaa na ridah postajališče polno prav tako tudi cesta

Pa še ena cvetka zadnjih dni...veliko je motoristov, ki se vozijo po vinorodnih deželah, žal pa tudi nebroj traktorjev, ki cijazijo 30km/h. Do tu vse ok, prehitevaš enega za drugim, ne pičiš preveč , si pač pozoren...ampak...kako prehitevajo določeni nedeljski vozniki....danes direkt pred mojimi očmi so kmalu sneli pri normalni vožnji FJR, pa kasneje enega fazerja, mislim folk ne jebe, se bo že motor umaknil... pazite in srečno vsem.

dober save! :notworthy:

To ni za pluskat, to je za jokat. Kam smo pršli. V AT imajo količnik plač x2 ali celo več, kazni pa : 10. V AT z prekrškom plačaš kazen in jbg gre tank bencina, al pa večerja za 2 , tukej morš pa resno razmislit, kako boš čez mesec sfolgal, pa če bi mogoče dopust spustu ipd. Ker je res malo prehudo. Ni čudno da g.Pahor ne preživi čez mesec z 3kE greš 1x čez prehod, pa 1x spregledaš tablo 50 pa greš 70 pa si tam... No ja pa po pameti po CPP. LP

In zakaj to ne bi bilo življenjsko nevarno? Moja zasebnost se zdravnikov ne tiče - če pridem tja z zlomom noge zaradi štorastega beljenja stropa ali pa zato, ker mi je multistrada padla na gležn ... to se njih NE tiče v smislu tega, da bi bili poklicani to komentirati. Tako, kot jaz v bolnišnici NE komentiram njihovih plač, načina dela itd. Lahko samo vprašam stvari, ki se tičejo procesa zdravljenja. Ali medicinska sestra nosi rdeče tangice ali stare bele bombažne hwače-mahedrače torej ni moja stvar. ................................................................................................. ...............................................................................................................

Misano čelada 2011 Ne glede na vse ima človek še vedno (svojstven) smisel za humor ... je pa zanimivo, koliko 'sovražnih' komentarjev je na tole čelado in kako je pljuvanje vsepovprek, ko mu pač prvo sezono ne gre več najbolje, zgleda pravi internacionalni šport, ne le priljubljeno opravilo Slovencev. Eden vmes celo omenja, da je Rossi dirkač le za pol Stonerja ... ? Aja? Stoner je špica dirkač, ampak z Rossijem ga bo moč primerjat šele takrat, ko bo Casey dosegel še (letošnjega že štejem zraven, ker bo skoraj ziher prvak) sedem naslednjih naslovov prvaka. SEDEM. :evilgrin:

no,no Rossi ni imel konkurence?? Najbrž so mu že pred sezono podelili naslov ali kak.... ne vem kako, če sploh, ste takrat spremljali motogp, ampak jaz imam drugačne spomine. So bile kar poštene in zanimive dirke. Glede na to, da se skoraj vsaki drugi post pljuva po njemu potrjuje samo stari pregovor : Za dobrim konjem se kadi.

Super,ni kaj,dober posnetek,sploh drugi ob tvoji sočasni vožnji z motorjem.Verjetno deklica stara 4 leta+ vidi na vse strani in ima pregled nad vsem.Poglej,nič nimam proti takim vožnjam ,navsezadnje imam 11 in 5 let stara otroka in oba že vozita motorje(50 in 80 kubične Yamahe) vrendar doma na dvorišču in v polni motoristični opremi(motoristična čelada!!!,jakna,rokavice,škornji,ščitniki),ker se mi zdi,da je treba otroke pripraviti na to,da bodo mogoče kasneje kdaj motoristi tako,da jim od malega razlagaš pasti in nevarnosti tega užitka. S tem ,da natakneš otroku kolesarsko čelado na glavo,ga oblečeš v kratke hlače,posadiš na solidno močen minimoto in spustiš po ulici polni hišnih dovozov,čeprav praznih,se mi ne zdi ravno vzgojno in pametno.Pa brez zamere,res so full luštni,ko jih takole gledaš ampak pri tej starosti moramo namesto njih še vedno razmišljati in predvidevati starši

Ups :xx: Sem imela več sreče kot pameti

No...včeraj me je vodila pot do zastavljenega cilja......Malta Hochalmstrasse. Štartal sem ob 07.20 in se napotil do Bovca...pazil sem v naseljih...zaradi šolarjev....prvi dan šole... sem mislil, da bodo policaji bolj na preži, vendar do Bovca nisem srečal niti ene patrulje. V Bovcu dotankam in ker je bila ura 09.30 še pomarendam en pizza sendvič in spijem eno kofe . Po 20-minutni pavzi sem zopet v sedlu in nadaljujem pot proti prelazu Predel. Tik pred Predelom me prešine ideja, da nisem bil že nekaj let na mangartskem sedlu...in odkrujzam gor. Tam naredim en par fotoseššonov in že grem dol, ker današnji cilj je drugi. Nadaljujem vožnjo čez prelaz Predel v Pontebbo, kjer se povzpnem na prelaz Mokrine(Nassfeldpass). Tu sledi samo fotoseššon in rutina praznjenja mehurja ter sem ponovno na poti. Po spustu v dolino v naselje Tropolach nadaljujem pot po cesti št.111 v Hermagor, tu zavijem levo na cesto št. 87 in čez sedlo Kreuzberg se spustim v Greifenburg. Tu zavijem desno in nadaljujem proti Spittal-u po cesti št.100. Enih 5 km pred Spittal-om zavijem levo na lokalne ceste, da malo presekam, ker se mi dalo se cjazit v Spittalu skozi vse semaforje. V naselju Lieserhofen se priključim na cesto, ki pelje v Gmund. Tu zavijem levo in današnji cilj je vedno bližje. Bila je že ura kosila, samo sem čutil na vodi, da moram pohiteti, ker se je vreme pričelo kisati. Prispem do šalterja, kjer pobirajo cestnino....9 eurov...hmmm...malo dosti...upam, da bo vsaj razgled poplačal ceno. No nato po par ovinkih, je grenek priokus po 9 eurotih popolnoma izginil in sem se prepustil užitku ter razgledu. . Prispem na vrh in naredim par fotografij in že prične rositi....pogledam malo naokoli... in opazim, da so se žačeli zbirati neki nič dobro obetajoči oblaki. Poberem se dol v dolino...a me iz izhoda iz enega tunela čaka 1. serija današnjih ploh. V drugem tunelu si navlečem nase "goldon" in nadaljujem pot naprej kot po jajcih...cesta pač je bila mokra in spolzka. :xx: . Prispem v dolino v naselje Gmund, cesta je suha in se slečem dežni kombinezon ter nadaljujem pot proti Beljaku. Ves čas bežim pred dežjem. V Beljaku si naberem že malo prednosti, da lahko napojim konja (1,33 eur/liter 95) in vase vržem en topel sendvič....na koncu pa še en magnum. :yes: No,...po postanku nadaljujem pot proti Ljubelju. Pri vasi Rosseg pridem spet v serijo ploh, tako da spet ponovim vajo-nameščanje goldona. In kot po jajcih grem naprej. Cesta čež Ljubelj je bila mokra in spolzka. Na avstrijski strani, je vsaj malo boljši asfalt, ki mi je samo enkrat malo rit odneslo. Na naši strani je pa bila cesta živ led. Po ovinkih mi je pri 40km/h motor včasih zaslajdal. V enem od tunelu pred Tržičem, pa mi je na eni zalivki zaneslo motor, kot da bi mi kdo odseku gume ....sem se že vidu natleh...Samo na srečo so gume spet zagrable, motor je v nihajih malo zavijugal in smo šli naprej........s hitrostjo bičiklete....in razmišljanjem kaj bi bilo, če bi se zgotilo to in to.... Po Tržiču imam zadosti teh naših lokalnih in državnih cest z 46.klaso asfalta ranga banana republika v Afriki , in grem na AC. Tu pa cesta suha. Na počivališču pred Ljubljano si slečem goldon in mahnem domov. V Logatcu zavijem dol z AC, ter nadaljujem pot proti Ridam. Od Kalc do vrh planinskih rid je bila cesta mokra in spolzka...ni čudno da so ble ride prazne. Potem pa kar po regionalki do doma. Domov sem prispel ob 18.15 uri, naredil sem 641 km. Aha...še slike: 1.-4.:mangarstsko sedlo 5.-6.:prelaz Mokrine 7.-13.: Malta Hochalmstrasse

vse fure so nujno potrebne. Koliko jaz vem, nepotrebnih fur ni !! (ne vem kje si ti slišal kaj o t.i. "nepotrebnih furah")

V propad človeštva. Ta revni bodo pocrkal od lakote, ta bogati se bodo pa med sabo poklal, še za ta zadn eurič ki bo na razpolago.

Saj za tole gre pri motorizmu, ne? Zelo dobra reklama..

Hola, danes po službi najprej do Tarumenga v Logatec, menjava gume, potem sva šla na ride, pa še do Idrije (jasno je blo treba pri Gabronu polizat nekaj mrzlega ) in potem domov, saj se je tema že spuščala proti nižinam in je bilo treba kar malo pohitet da sva prišla s kurami domov komaj malo čez 100 poskočnih, dinamičnih kmjčkov ampak so bili čist na silo, k se sploh nisem nisem hotel it pelat, ampak je blo mus, k je blo treba nove gume ulaufat - tko da je bla to u bistvu delovna, službena vožnja; sem se zlo trudil da ne bi užival, sam mi ni uspelo :naughty: PS ma se mi zdi da na levi strani še niso čist dobr ulaufane, zna bit da bom moral it jutri popravit

Zadnje čase me kar malo stiska, ker se letos večkrat ne prikažem v hribih, bom pa zato tule opisal moj zadnji podvig in si s tem morda pridobil odpustek. Prejšnji četrtek sem se odpravil nazadnje v Karavanke, sicer precej obljudene, pa vendar najdeš kak kotiček, kjer si lahko sam. To se zna zgoditi nad Suhim ruševjem, kamor sem jaz zavil in namesto, da bi mahnil na Palec ali Zelenjak, sem jaz iz Žleba zavil po vzhodni steni na Vrtačo v smeri Y grape. To je vbisvtu neoznačena pot, pa tudi nezavarovana, krušljiva, po drugi strani pa lepa ker se tule precej pleza.

sej sm jst vedu da morm it sam 8 ur 12 minut gor-dol; vmes še izdatno jedu in nameščal bandaže vreme fantastično, gužve ne pretirane (ob 8.10 sm bil gor) vrh se mi je pokazal v najlepši možni jutranji svetlobi zanalašč sm pa pustu podosvetljeno fotko

Ko sem gledal tvoj posnetek nisem mogel verjet, da je zadeva res tako kvalitetna, zato sem predvideval, da si si morda kakšno ročno kamero HD namestil na motor. No, zdaj pa sem v kvaliteto tudi sam prepričan.

že vnaprej se opravičujem ker ni še slikc na compu ..kaj hočem stare gare ... pa denar gre za mešanico... prvi dan : http://maps.google.c...sp=3&sz=14&z=10 drugi dan : http://maps.google.c...g=ht&mra=ls&z=9 tretji dan : http://maps.google.com/maps?saddr=vrtovin+104&daddr=Spodnja+Branica,+Nova+Gorica,+Slovenija+to:Tev%C4%8De,+Ajdov%C5%A1%C4%8Dina,+Slovenija+to:Erzelj,+Vipava,+Slovenija+to:%C5%A0tjak,+Se%C5%BEana,+Slovenija+to:Dolenje,+Se%C5%BEana,+Slovenija+to:Kazlje,+Se%C5%BEana,+Slovenija+to:%C5%A0tanjel,+Komen,+Slovenija+to:Coljava,+Komen,+Slovenija+to:Pot+204+to:45.7037652,13.8493759+to:45.70018,13.83567+to:Localit%C3%A0+Fernetti%2FSS58+to:Strada+per+Vienna%2FSS58+to:Localit%C3%A0+Trebiciano%2FSP1+to:Neznana+cesta+to:Neznana+cesta+to:Bazovi%C5%A1ka+cesta%2FE61+to:Neznana+cesta+to:Dunajska+cesta+to:Krumper%C5%A1ka+ulica&hl=sl&ie=UTF8&sll=46.130006,14.620829&sspn=0.015138,0.038581&geocode=FcOIvAIdFdHSACmzNXQfgxx7RzEBszY1HPgAEw%3BFZR_uwIdxwLTACnt0rA0ERp7RzEAoKvOHvgACg%3BFTXRuwIdptrTACmLCqXNChl7RzGA36rOHvgACg%3BFThmuwIdfh3UAClHWYW9Nhh7RzEQsarOHvgACg%3BFajGugIdES_UACkjrSFnoRd7RzHFSFmOg5CeNg%3BFcOwugIdtSLUAClHKGDPyBd7RzEQ66rOHvgACg%3BFVVDugIdXzfUACmtnMUeIBZ7RzFQ66rOHvgACg%3BFQU1uwId2zzTACl79y1RURd7RzGw5arOHvgACg%3BFdzmugIdwlXSACnbcfdR-hB7RzHwn6vOHvgACg%3BFSB-uQIdVrzTAA%3BFVViuQIdH1PTACmPN044DBV7RzHRtVk0HPgAEw%3BFVRUuQIdlh3TACkPsPwdGxV7RzHQClg0HPgAEw%3BFWhFuQId9u_SAA%3BFVgmuQIdkW_SAA%3BFbbouAIdPvPSAA%3BFXY7uAIdfavTAA%3BFbxLuAIdtODTAA%3BFYzwtwIdJKzUAA%3BFTxXuAId3jXVAA%3BFfhxvwIdPJHdAA%3BFR3uvwIdNQffAA&vpsrc=0&dirflg=h&mra=ls&via=10,11&z=9

http://www.zurnal24.si/justin-bieber-imel-prometno-nesreco-clanek-133787 ej stari a s u redu ????

Ni škoda denarja za bencin zaradi teh nepotrebnih fur :S

Hola, kdor gre na dirko v Misano, bo videl še eno legendo: Rainey’s return to Misano

Ja saj, eni bi radi imeli tenisače, eni nogometaše, drugi smučarje. Nekaj jim je treba ponudit in jih navadit na vstrajnost, tekmovalnost. Iz tvojega posta sklepam, da je tebi pač dovolj , da tvoji otroci niso debeli. Tudi prav. So tvoji, vzgajaš jih po svojem prepričanju. Danes ni vrhunskih športnikov, ki ne bi začeli zelo zgodaj. Večina dirkačev začne z igro na motorju že v drugem, tretjem letu. Pa še ena lepa študija Stoneja, mimogrede je poročen in ima nosečo ženo...

Sicer je bila vikend tura a bi zavoljo dolžine lahko bila tudi enodnevna Pot nas je vodila iz Celja, preko Vršiča do Mangarta, nato do Goriških Brd, nazaj pa preko krasa, Cerknice in Rakitne v Celje. Poudarek pa je bil na Goriških Brdih, kjer smo tudi dvakrat prenočili. Tukaj je na kratko opisana z veliko slikami...ter še nekaj drugih turc (Balkan, Balaton ipd.): KLIK samo nekaj slikc na hitro: zemljevid poti

Hola, okoli sedme zvečer dve hudo fletni motoristki v zmerno do pretežno belem usnju na OMV črpalki v PO, tudi motorja zmerno do pretežno bela, FZ6 in ER6-n, na obeh kazenska registracija sta prišli glih ko sem odhajal... potem smo se videli na ridah, ko sta padle mimo parkirišča, pa spet pred Kalcami... potem smo se peljali kot račke skozi Logatec in naprej mimo radarja pred industrijsko cono, nakar sem se jst splašil in šel naprej, ko se je približal moj ovinek in sta me spet ujele na semaforju na Vrhniki, kjer sem pomahal in zavil domov... je katera tu??

Kje si pa vidu macolo najprej v usta dat??? Najprej jo je treba temu namensko uporabt .... Torej kokr vem lahko z macolo razbijaš kamne..... .....pa včasih smo otroci z macolo količke zabijal v travo, da smo ogradil pašnik za zajce in ovčke.... :lol:

Čista utopija! Nova vlada, bo rabila samo še več €. Kje jih bo vzela - mislim, da nam je vsem jasno. :angry: Torej to odpade! Prometna signalizacija! Za vsak - ko bajagi brez zveze postavljen znak - obstaja obsežna dokumentacija in elaborat. Imajo jih na Občinah - za tiste ceste, ki so v njihovi pristojnosti. Sem šel pogledat. Za tisti pljunek ceste med Vrhniko in Logom. Kap te sune! Dobesedno! Za vsak znak je jasno in z dejstvi podprto - zakaj mora biti ravno tam - in ravno tak. Glavni razlogi za omejitve hitrosti so: - naselje in s tem povezane aktivnosti krajanov, pešcev in lokalnega življa. - tehnična opremljenost vozišča ( kamor spada kvaliteta vozne površine in vsa horizontalna in vertikalna signalizacija ) - fizično stanje vozišča ( poškodbe vozne površine in širina cestnega profila ter urejenost bankin in podobno) Sedaj mi je bolj jasno - da bi bilo kakor koli ugovarjati postavitvi ( čeprav se zdi popolnoma zgrešena in nelogična ) enako boju z mlini na veter. Vse je ........ OK ....... in podprto z predpisi in dejanskimi argumenti. Z novo vlado torej ne bo NIČ, table bodo ostale tam kjer so, poligona ali piste itak še dolgo ne bomo imeli ............. kaj sploh ............ če sploh kaj ............ razen da se ........... PRILAGODIM ........... lahko naredim? Nič. Upoštavam, kar je dano, se prilagodim danemu .............. in upam na bolje! Pa zaradi tega nisem "ovca", samo logično uporabljam tista 2 kg materiala na moji podstrehi.

nisem supermodel ampak za silo bo P.S. se opravičujem za zamudo ampak bolje pozno kot nikoli

Hola, utrujena postdopustniška lenoba je botrovala, da dogodke tegale religiozno podaljšanega motovikenda opisujem šele zdajle, na koncu SOBOTA plan za sobotno furco je bil narejen v zadnjih zdihljajih dopusta, ko sem v Barceloni čakal na naslednji avion; ampak, hvalabogu se plan ni izšel - saj veste, nepričakovani dogodki so sol življenja torej, v soboto zjutraj, ko sem nestrpno, po treh tednih zmerno do pretežno morskih počitnic spet sedel na Lubico, nisem niti slutil da se bo dnevna furca končala šele naslednji dan, v nedeljo :naughty: začetek je bil, kot so ponavadi začetki, težak: stopim v garažo do Lubice, jo gledam z malce orošenimi očmi in kar naenkrat me prešine - kje je balanca?? madre de dios, ukradli so mi balanco?!?! :wacko: (OK, clip-on, ampak sej razumete kaj hočem povedat) gledam auspuh, je, sedež, je in si mislim, ker kreten gre ukrast balanco?!?! podn, podn... in potem se spomnim, alo stari, balanca je spredaj, ne zadaj!! ja fak, kaj naredi tri tedne brez motorja iz čist normalnega mene OK, balanco mamo, adrenalin pade, srček se umiri, jst prečekiram še pritisk v gumah (je OK) postavim Lubico iz garaže na sončka in se grem oblečt... ker že nekaj dni nisem bil na morčku, me je nezadržno vleklo spočit utrujene učke na prostrano modrino, zato sem Lubico obrnil proti Piranu, kot vedno po (eni od) bližnjic: po toliko časa brez Lubice je bilo najprej potrenirat ovinke, zato sva se iz Vrhnike v rahlem LS drncu zapodila preko Logatca do Kalc, tam desno proti Idriji in takoj levo, čez Staro pošto in Col do Ajdovščine, potem pa za Vipavo na desno in po malih vinskih cesticah Krasa (mislim, kako spljoh lahko naredijo tako ozke cestice ) in potem Kobdilj, Dutovlje, Sežana, Divača, Kozina, Črni kal, Viki (nisem videl Mausa??), KP in končno, Piran!! parkiram skoraj čisto na koncu mandrača pri sladoledarnici (itak, kje pa drugje ) in komaj se usedem, da bi v miru polizal dobroto, zaokroženo v nekaj kepic, ko dobim SMS: a si to ti?? ja seveda sem jst jst, kdo pa drug, pišuka!! evo, casper7 me je spazil ko sem se prebijal skozi kolono dopustnikov pred Strunjanom, čeprav sem bil zapakiran v usnju in s čelado na glavi - ni čudno da policaji najdejo roparje, čeprav majo tiste črne smučarske kape na glavi, pomislim... potem pokličem piranskega prijatelja, ki sem ga želel mimogrede obiskat; njegova barka je le dobrih 100m stran, parkiram Lubico pred policijo in se - po ne prav kratkotrajnem stripteasu - vkrcam, preden mi zavre kri (na tem mestu moram pojasnit, da najbrž kaj veliko krvi sploh nimam, verjetno prej kake opojne substance, ki so se nabrale v mojih žilah v zadnjih treh tednih dopustovanja) in že sedim v hladni senčki tende na krasni jadrnici s kozarcem radenske (3 srca) v roki... in potem čvek, sej veste, kje si bil, kaj si počel, kaj si videl... v ozadju pa morček ki tako lepo diši, pa sproščujoče guncanje barčice... in kar na1x je bil že skor večer (sej najbrž veste, da je g. dr. Ajnštajn (al je bil Cvajštajn - nikoli se ne morem zapomnit ) pojasnil relativnost časa: ko govoriš, čas blazno hitro beži, ko je tišina, ne gre nikamor (to tudi pojasni zakaj se punčke hitro postarajo, fantki smo pa samo bolj šarmantni )) in povem da je prišel čas slovesa, moram it, da bom še podnevi doma... prjatli pa ja to pa ne gre tko, moraš ostat, sej lahk ospiš na barki, danes je portorška noč, gremo mal ven ga biksat, pa koncert je, pa rakete bojo spuščal, na večerjo gremo, pa pivo bomo pili... jst pa da ne, da moram it - in potegnem asa iz rokava: sej nimam nič za oblečt, niti za obut, takle pa ne morem it!! namesto molka v zadregi me polijejo z mrzlim tušem: hej, ni blema, dobiš vse za oblečt, obut, jest, pit, samo ostani!! ja kaj naj zdaj naredim?!?! fak, pa taki prjatli!! ja nč, nimam kaj: OK, ostanem (jp, samski stan ima včasih tudi prednosti ) in smo šli najprej prečekirat če so pršut, sir in olive v bližnji gostilnici še tako dobre kot so bile - in so bile: pršut se je kar sam topil v ustih, sir je bil mlad in skupaj z olivami dodal stopnjo božanskosti okusa, ki smo ga občasno poplaknili (se ne spomnim točno s kolikimi) kozarčki rdečega vina (ah, vino tinto, spomin na Fiesto de la Virgen Blanca nekaj dni nazaj... huddooo) potem pa na koncert Magnifica... ko smo opazili, da je tudi tretji komad enak prvima dvema, smo se brez besed spogledali, prikimali, in se prestavili v kafić kakih 300m stran, kjer je imel koncert "Joe Cocker"; sploh ni bil slab, ni bilo težko zdržat do polnoči, ko se je začel prav fletn ognjemet, ki smo ga gledali z glavnega pomola počasi se je bilo treba odpravit nazaj v Piran: pol ure hoje... ali 10 minut s turistično barko Resnik, ki je prišla po našo družbo nočna vožnja ob pisano osvetljenih hiškah na obali - carsko, ni kej pa še čist do spalnice nas je pripeljala, direktno na barko ker je bila ura komaj malo čez eno, smo pred spanjem seveda še nekaj pojedli, popili, počvekali, dokler ni zvon na piranskem cirkusu pozvonil 2,75x, in smo se zavalili v rahlo guncajoče se postelje (guncajoče seveda zaradi valov, da ne bi kdo kaj mislil... ) tako se je končal prvi dan moje enodnevne furce... NEDELJA ker sem zvečer pozabil navit enega od mnogih galebov (hja, petelinov pač nimajo), me je zbudil telefon, ki sem ga k sreči že nekaj dni nazaj poklikal prav v ta namen najprej en fotosession z barke, nato smo pozajtrkovali, pospravili barko, naložili prevozna sredstva in naciljali pot proti domu; midva z Lubico najprej na Punto na juice s casperjem7 in prijateljico, potem pa - seveda po bližnjici, kot vedno - mimo Kopra, gor po Črnem kalu do Divače, tam pa levo in do Kobdilja pa včerajšnji poti, le da sem tokrat v Kobdilju podaljšal na sever, skozi Novo Gorico in Kanal (kjer sem zaman metal naokoli obe očesi, nikjer ni bilo modrobelega Suzukija ) pa mimo Tolmina do Kobarida in Bovca, in naprej čez Log pod Mangartom do prelaza Predel, pa na drugi strani dol do Rabeljsekga jezera, kjer sem odnehal (najprej sem mislil it do mojega slapa, na drugi strani Sella Nevee) in si v obalni gostilnici naročil kosilce, spagetti bolognese; da mi ob hranjenju ne bi bilo dolgčas, so poskrbeli prijazni gostinski domorodci z udarno turbogovejo glasbo - po nekaj italijanskih in avstrijskih (kao) zabavnih vižah (Simonetta itd) so (najbrž po tablicah) opazili da nas je kar nekaj Slovencev, in iz zvočnikov je zadonelo Mi se imamo radi, radi radi radi... bobnar je dajal krepak ritem, pri sosednji mizi so se obilne domorodske mame začele sicer ne glih ritmično, a vseeno prav zadovoljno guncat v vse smeri in spoznal sem, da je čas za premik (enako kot en fletn štajerski parček s CBF 1000; lep pozdravček, če bereta tole) še hitr fotosession in nazaj po klancu v Kuro tudi na poti domov kot ves čas in tudi včeraj veliko upehanih, počasi se premikajočih plehnatih škatel na cesti, veliko tudisomotoristov, leva roka že skoraj boli od pozdravljanja... spet Bovec, Kobarid, na krožnem križišču pa z Lubico tokrat zavijeva za Tolmin in MnaS, in uživava vse do Idrije, kjer je obvezen postanek za sladoled pri Gabronu (približno tako kot štempljanje na Pariz-Dakar; če nimaš štempla nič ne velja ) in ker je bila ura šele pol sedmih, v Kalcah zavijem desno proti ridam, kjer na parkirišču srečam treboRja, lajbna in potem še Cartmana; malo počvekamo, ko se je začela tema spuščat proti nižinam pa smo se vsi odpravili domov - in ker je meni že hudo padel nivo sladoleda v krvi, sem mimogrede prisilil še treboRja da je šel do mene na sladoled tako se je po dveh dneh in čisto drugace kot sem si zamislil, končala moja enodnevna furca števec je pokazal sicer le uboga 602 kmjčka, ampak veselja v teh kmjčkih pa žal ne zna pokazat - so use your imagination (in kar dobite, pomnožite z 42 ) DANES me je poklical medvedek in povabil na ride; ker sem bil tam pred njo, sem se zapeljal še do Postojne in nekajkrat gor in dol, potem pa sva klepetala do časa za kosilo, ko je bilo treba it domov; na poti sem se ustavil še pri Tarumenem, kjer sem našel tudi jvalanta, prav ko so se odpravljali proti Idriji, a tokrat žal nisem imel časa it z njimi, tko da je bilo vseskup le dobrih 70 kmjčkov - in točno tako kot pravijo: kratko ali slatko ah, da ne pozabim: ko sem v Kalcah zavil levo, so me nasproti vozeči motouživači prijazno opozarjali na radar v Grčarevcu, in tudi sam sem vrnil uslugo vsem ki sem jih srečal evo... upam da je bil tudi vaš podaljšani motovikend vsaj tako fletn kot moj PS jutri pa služba - pišuka sej res, moram pogledat na zemljevidu kako pridem do tja eh, še dobro da grem samo za 1 dan, pol pa...

Živjo, a je tu gor morda gdo od onih k so v petek pobirali mojega motorja, no če je gdo se mu zahvaljujem. No z mano ni nič hujšega samo zlomlena ključnica

Vsa čast gospodu... Ves presrečen se je danes zapeljal pred Franceta in poziral. Sodeč po vsem kar je viselo na motorju, je prevozil skoraj ves svet. Touratech nosilcev za stranske kufre še nima v katalogu