Dvorana slavnih

PRIZNALA BOM,DA JE BIL TA SVET DO MENE PREKRUT.... Nocoj sem si na televiziji Slovenija 1 ogledala film LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM.... Že dolgo časa si nisem ogledala nobenega filma, a ko sem zaslišala smeh brata in sestre, sem se vsedla na kavč in počasi z grozo ugotovila, da gledam prizore iz mojega preteklega življenja... Življenje nas pelje na vse poti, ne vemo zakaj, a jaz dobro vem, da me je BOG leta leta 2003 pripeljal med zidove zloglasne psihiatrične klinike Ljubljana-Polje samo zato, da se bom na lastne oči prepričala kako krut in pokvarjen je lahko svet zdravstva in farmacije.... Priznati moram,da sem bila od vseh otrok v družini vedno malce bolj energična,divja in z neverjetno voljo do življenja, še posebaj pa sem imela rada ljudi,prijatelje s katerimi smo skrivaj prežurali vse sobote..... Imela sem talente, ki sem jih počasi morala zaradi staršev poteptati.... Uspelo mi je poleg redne službe postaviti nekaj samostojnih razstav,a dobro sem vedela, da bo moje slikanje v veliko napoto staršem ....Kot tudi petje.... Po hudem prepiru in pobegu od doma pri takratnih 22. letih sta me oče in mama napotila na pregled k psihologinji in kasneje k psihiatru, ki je izrekel nikoli pozabljene besede :" Z vašo hčerko ni nič narobe, je malce preveč hiperaktivna in skače iz ene teme v drugo, a to je normalno v teh letih.... Lahko ji dam pomirjevala in gre domov ali na zdravljenje v PKL..." Ker sem se staršev, predvsem očeta zelo bala in bila obenem jezna na oba, sem zabrusila,da grem raje v PKL kot pa domov... In potem sem nevede prišla v kremplje psihiatrov in na silo ponujenih neznanih tablet ( psihoaktivnih substanc), ki bi me lahko pokopale... Ko sem prvič prestopila zaprti oddelek PKL, se mi je sprva zdelo zelo zabavno, saj so bili so-pacienti zeloo prijazni,zgovorni in zabavni. Sem in tja je bilo opaziti žalostno dekle ali fanta in.... Potem se spomnim, da so nam vsem pacientom po večerji v označenih škatlicah razdelili tablete... Jaz kot "novinka" sem se jim seveda uprla in dejala, da sem popolnoma prostovoljno prišla v PKL in da ne mislim vzeti nobenih zdravil... In se je začelo.Na silo so me odvlekli v sobo, privezali noge in roke in mi vzeli svobodo...Jokala sem kot dež.... Dobila sem injekcijo in kar tri dni ležala privezana na posteljo, saj sem se upirala da je bilo kaj.... Nikogar se nisem bala, le tiste injekcije, ki me je uspavala pri zdravi pameti... Hvala BOGU so me skrivaj obiskovali "ta stari " so-pacienti in me mirno prosili, naj se ne upiram, naj vzamem vsa zdravila, če želim še kdaj priti ven na svobodo.... HVALA jim, hvala, ker so me tiho navajali na to novo življenje med stenami psihiatrije.... Žal pa jih je danes veliko le- teh pokojnih. Spomnim se starejšega motorista, ki smo ga klicali Medo in je bil legenda Polja, saj nas je uvajal v svet PKL in nas učil pametno govoriti pred psihiatri.... Tam sredi Polja smo bili vsi eno, nihče ni bil delavec,nihče direktor ali glasbenik.... Tam smo bili en drugemu kot bratje in sestre, pomagali smo drug drugemu, mirili smo nove paciente, otroke žrtve staršev, alkohola ali drog... A še vedno me je zabolelo, ko sem slučajno naletela, kako sta medicinska tehnika kakšno mlado dekle ali fanta grdo zgrabila in ko je psihiatrinja v pričo nas pičila v ramo nedolžnega otroka... In kmalu za tem je ta uboga duša zaspala in se zbudila vsa zmedena.... Dolga zgodba....KRUTA in lepa obenem, saj sem spoznala toliko ljudi in slišala še bolj zanimive zgodbe.... Še bolj tragične od moje... Že več let sem brez zdravil, uprla sem se vsem po vrsti, se zaposlila in prišla nazaj med "normalne" ljudi... Najbrž sem ena izmed redkih, ki ni dovolila da bi jo farmacija pokopala z nemogočimi zdravili, ki zame niso imele nobenga učinka, razen tega da sem padla v depresijo...In potem sem dobila antidepresive in potem ko sem se pobrala spet druge.... A že od prvega trenutka sem jih skrivaj metala stran... Molitev, delo in kolesarjenje, družba, pomoč drugim in polno drugih aktivnosti so mi vrnile življenje nazaj na prave tire.... Vem, da je mami in očetu danes žal,da mi nista dovolila ustvarjati in me sprejeti z vsemi napakami in talenti vred... Priznam pa, da sem ena velika srečnica, da sem se pobrala in zaživela kot človek... In ko me je letos julija šefica "BRUNARICE" v Polju poklicala in povabila na praznovanje 20 letnice tega bifeja, sem bila tako vesela, da sem eno popoldne spet preživela med bolj ali manj starimi so-pacienti, da smo ob harmoniki peli in se veselili.... Na Polje me bo vedno spomnila stara pesem Lojzeta SLAKA, ki govori takole: ZA GORO OBLAKI, DEŽEK TIH ROSI, A SONCE MU ZASMEJE Z DRUGE SE STRANI... V ČUDOVITIH BARVAH ZAŽARI NEBO, SE NA OTROŠKA LETA SPOMINI VRNEJO.... MAVRICA V LOKU ČEZ GORO PADALA JE POD GORO, OČKA SMEJE MI REKEL JE, STECI STECI LE ZA NJO... RAZPRTIH ROK SEM STEKEL K NJEJ.... A TEDAJ SEM SPOZNAL, DA JE MAVRICA NA KONCU SVETA DOMA

Lepo da si vprašal... Takrat pri 22. sem naredila res neumno napako, da sem po prepiru s fotrom čez noč pobegnila daleč stran od doma in več kot teden dni nisem nikomur javila kje se nahajam.... Oče me je prijavil na policijo kot pogrešano.... Šele prijateljem sem se javila, da sem na varnem v Mariboru, da si iščem službo... Raje se ne spominjam. Domov sem se vrnila zaradi ustrahovanja.... Pustimo. Ta čas pa je mami že ukrepala po svoje, čeprav ubistvu nisem naredila nič narobe... Verjamem pa , da jih je upravičeno skrbelo. In priznam bala sem se upirati staršem kljub temu, da sem bila že polnoletna.... In sprejela vse preglede. Pustimo to zgodbo. Je pa DEJSTVO, DA JE VELIKO KRIVDE TUDI NA MOJI STRANI.

Ni videt, da bi vozil na limitu. Če Ducatija voziš na limitu ti vrže balanco poprek in potem v pesek Šalo na stran, dvomim da vozi na limitu, ker ga včasih perejo satelitski Ducatiji, poleg tega pa je bila vedno večja razlika med Stonerjem in Haydnom, kot pa je med Rossijem in Haydnom, pa še rahla trenja se menda pojavljajo v tovarniški ekipi Ducatija. Verjetno ne zato, ker vozi na limutu, verjetno zato, ker verjamejo, da bi ga kdo drug vozil boljše.

Hola, danes okoli pete ure čist polne ride, evo, če se kdo spozna (v ospredju je seveda pozlačeni mausomobil, skupaj s ponosnim lastnikom (prav taklo pozlačenim :naughty: )

Seveda, tudi jaz sem bil v boljši formi, ko sem imel 20 let . Drugače pa psihološke priprave in profesionalni odnos do športa, kar se je začelo nekje z Rossijem. Tak odnos mi ni všeč, vendar za dosego rezultatov je potrebno vedno višje posegat. Ponavljam še enkrat, da mi ni všeč tak način dela v sodobnem športu. Že če gledam kaj vse amaterji kolesarji pojejeo in spijejo na maratonih mi pride slabo. Seveda se je. Prišel je iz zmagovalnega motorja na karjolo, samo da se reši temne sence Lorenza. Če ga ne bi šolal Lorenzo bi bil še v Yamaha Team, ker pa ga je našolal in če bi ga še letos, pol bi bil hudič, verjetno konec kariere, zato druge izbire kot prestopa enostavno ni imel. Po domače povedan se je "ustrašil", vendar podaljašl kariero in s tem zaslužek, čeprav mu bo verjetno cena sedaj padla.

Tudi jaz sem bil na 1 urni konzultaciji pri g. Kecu. Moj položaj na motorju je bil popolnoma napačen, preveč sem bil nabit naprej in preveč pasiven z telesom in nogami. To sem potem po njegovih navodilih poskušal popraviti; ni bilo lahko, saj 12 letno rutino ni tako lahko spremeniti. Potem pa sem ta navodila poskušal uporabiti tudi pri vožnji po cesti. In tu se mi je odprl nov svet, kot bi šel iz 1000 na 600, ali da bi motor shujšal za enih 50 kg. Vse moje linije so se potem pri enaki hitrosti zaključevale na notranji strani zavoja, zavoji niso bili več tako zaprti ali ostri kot prej, praktično me nikoli več ni neslo proti zunanji strani zavoja. Kar smejalo se mi je pod čelado. Skratka najbolj koristno zapravljenih 100 EUR v moji motoristični karieri!

Jaz sem za Rossija če zmaguje, če je zadnji ali če je v pesku!!! Vale

Živahno postaja v tej temi .... lepo, lepo :yes:. Pravijo, da je treba hribovske plane delat v hribih. In smo jih. Ko smo bili konec julija z družbo na Storžiču, je padla ideja. Mamljiva. Da bi šli v enem dnevu 2x gor :grim. Bila sem že februarja. A še 2x, da bo 4x? Khm, ni mi bilo treba 2x rečt .... plane smo dokončali ob pivcu v dolini, jaz pa sem se veselila :D . Od treh zagretih sva se časovno uskladila dva. Iz Mač sva štartala tik pred šesto. Uffff, ne samo dnevi, tudi jutra so bila soparna in ker je bil korak hiter, je postalo tudi hitro vroče. V dolini je bilo tiste dni čez dan 37 stopinj, v hribih, ki jih ne prekrivajo gozdovi, občutek ne veliko drugačen. 8:30 sva stala na vrhu prvič. Spust čez Škarjev Rob do Doma pod Storžičem, nazaj skozi Žrelo. Po dobrih 6h in pol sva stala na vrhu drugič . Vroče je bilo tako zelo, da sem pomislila, če se je na pekel res potrebno privajat . Ampak občutki so bili kljub temu božanski in pivo na Kališču zasluženo :beer1:. spredaj zgoraj zadaj spodaj spet zgoraj in spredaj Obiska ni bilo veliko, mogoče sva jih srečala na celotni poti 10, ki so se potili temperaturi primerno :naughty:. Po grlu mi je steklo skoraj 6l tekočine, pa še bi, sicer pa pot, razen peklenske vročine, b.p. Tista pred tednom dni na Kokrsko Kočno in prek Jezerske na Grintovec je bila čudovita, ta 2x na Storžič pa predvsem neponovljiva, čeprav ... mogoče še kdaj.

po rogli gor pa po rogli dol - ena kratka nočna furca.

:blink:

Bravo Alvaro,gremo naši!!!SUZUKI....

Danes sem imel okus po dolomitih, sem zakrožil okoli Lago di Sauris... in sicer preko prelaza Sappada v dolino Cadore in nazaj preko Forni di Sopra in Ampezzo... kjer sem zavil še do Lago di Sauris. http://maps.google.c...sp=9&sz=13&z=11

Pi*** mu ma***** gospodu policistu (cenzura). Danes sem šel v LJ (Vič) čez prehod čez železniško progo, in trenutek preden zapeljem čez progo, utripne luč, ker nemorem varno ustavit, mal gasa pa čez. Na drugi strani pa 500E + 5pik ? wtf? Res se jim je odrolal s temi kaznimi. No ja, raje se prehodom približujte vedno s polžjo hitrostjo, če pa slučajno zabliskne luč pa raje na smrt žlajf, kot it čez. Se splača. LP

Hola, evo, takile dnevi kot današnji bi lahko bili vsi, se ne bi čisto nič pritoževal!! že na olivnem zajtrku me je družba tako neznosno prijetno zabavala, da sem takoj dojel, da bo današnji dan nekaj posebnega - še posebej, ko je prišla na vrsto mousse au chocolate :naughty: in je bil res!! današnji cilj vroče septembrske nedelje je bilo kopanje v eni od hladnih goriških rečic po misanskih warm-upih sem se oblekel in skobacal na Lubico, ki je že nestrpno cepetala pred garažo, in najprej sva zavila proti... sladoledu, seveda, kam pa?!?! ampak še prej sva naredila postanek v Logatcu, kjer je Tarumen z družbo pridno polagal tlakovce (na Gospodov dan!?!? ) malo sem ga pokibical, potem pa naprej: Kalce, Idrija, MnaS; cesta je bila skoraj prazna, zato sva si privoščila najin najljubši, LS stil, tako da je bilo veselje v vožnji neizmerno to mi deli, juhuhu!!! v MnaS sva zavila na levo proti Novi Gorici, a najin cilj je bil že malo prej, v Kanalu, kjer sem bil dogovorjen z bayki, da mi pokaže kje imajo menda nesramno dober sladoled - in je bil res, okus je bil out-of-this-world nisem mogel verjet!!! če samo pomislim kolikokrat sem se peljal mimo, ajoj, ajoj potem sem jo vprašal, kje bi bil najboljši plac za kopanje; vrgla je dolg, zamišljen pogled na mojih kilavih 72 kil in rekla: veš kaj, bolje da greš do Nadiže, Soča je premrzla, te bo preveč zeblo tako sem se po lizanju poslovil od dežurne bayki, usedel na Lubico in švignila sva nazaj proti Tolminu in od tam za Kobarid, kjer sva zavila levo za Robič in kmalu se je prikazal "kopališki" odcep - sicer makadamski, ampak za naju z Lubico to ni bil problem, zapeljala sva se do obale in parkirala v senčki dreves razpakiral sem Lubico in začel iskat, kam bi zasidral brisačo in motocote; in opazil sceno, ki me je ganila v dno duše: skupina zelo, zelo revnih deklet (to sem opazil po tem, ker niso imele skoraj nič za oblečt, le majhno cunjico, morda dve ) se je razpoloženo zabavala na moji levi, pa sem še sam zavil v to smer, če bi morda potrebovale mojo pomoč, saj je bila voda tu čisto zelena, torej globoka več kot meter, kar je lahko zelo nevarno :naughty: hitro sem zamenjal usnje za kopalke in se potopil v prijetno hladno Nadižo (bayki, točno taprava temperatura, tko kot si napovedala - hvala ) dobre pol ure sem čuval uboga, a vseeno tako vesela dekleta, potem pa sem se skobacal nazaj na obalo, kajti sonček se je skril za oblaki, ki so dobili zelo nezdravo, temno barvo... hitro sem se posušil in oblekel nazaj motocote, užgal Lubico in prijetno osvežena sva v rahlem drncu odpeketala skozi neštete ovinke proti domu - nene, samo hecam se!! seveda sva šla najprej na ride parkirišče je bilo nabito polno, praktično ni bilo kje parkirat, tko da ni bilo druge, čist na silo sva se morala nekajkrat zapeljat gor in dol, dokler ni šel nekdo domov in sva dobila prostor za Lubico kako uro sem čvekal s prijatelji (in opazoval eleganco maje91 skozi ovinke ) potem pa je bil čas za odhod domov še 1x sva se - zaradi vedno bolj temnočrnih oblakov prav nahitro - ustavila pri Tarumenem, ki je glih nehal oponašat mravljico in se je pripravljal za odhod domov, par besed in že sva hitela domov, kamor sva prišla natančno tri minute preden se je pošteno ulilo :D ahhhhh, kako carski dan!!! vseskupaj sicer le 292 kmjčkov, ampak so bli pa čisto vsi, brez izjeme, extramegafinofajni it was a day to remember... PS sem hotel dodat še nekaj slikc ubogih, pa vseeno tako veselih deklet, a sem si rekel ne, ne bom se norčeval iz njihove revščine... zdej grem pa gledat današnje dirke...

:notworthy:

Naj nekaj dodam na to temo: Popolnoma jasno je,da Ducati ni konkurenčen ostalim japoncem.Verjamem pa da ga Rossi vozi na limitu in da je nemogoče iz njega izvleči še kaj več.Po drugi strani pa mislim da ima devetkratni sv. prvak dovolj izkušenj in znanja da se mu ni treba dobesedno metati na glavo.

Par dni nazaj sem pil kafe s Thumpekom, pa se mi je pohvalil, kaj vse njegova APN4 zmore in kje vse da ona gre...pa sem se včeraj zamislil in si rekel, ni vrag, če zmore Thumpek, pa bom tut jaz in moja črnica. Tako sva se odpravila po poteh Thumpeka samo v obratni smeri. In izlet je bil čudovit. Najprej sem jo zategnil do Tolmina-Kobarida, v Soči zavil na Učjo -čudovit prelaz, enkratni razgledi, pa nazaj dol v dolino v Gemono proti Carnii. Nikoli se ne morem načuditi tej alpski dolini....po sredini rečica, pesek, alpski hlad veje s hribov, ampak ceste? Vsaka čast Italijanom, ceste imajo veeliko boljše in urejene kot pri nas..(pa nisem prvič v Italiji), no, v Chiusaforte zavijem za prelaz Sella Nevea in spet občudujem mojstrstvo gradnje cest, prijetno naravo, smučišča in alpske vršace...čudovito. Ko se spuščam proti Trbižu, me preseneti Predilsko jezero in folk, ki se kopa, srfa...sredi Alp. Počasi mi je dovolj in jo zategnem do Kranjske Gore (malca tajm), mal po stari ma po AC do rid, (pavza tajm), na OMV napolnim rezervar in malce relija po rebernicah in domov. Ko stopim skozi vrata pravi moja : " Pa kaj si že doma? A nisi šel na neki izlet, pa si naprintal en ogormen zemljevid?"

Včeraj je bil bolj na izi dan. Štartala sem čez Ride, čez Logatec (eni so bli pridni, ma niso slišali mojega bipkanja ) – LJ – Škofljica – Turjak – Ribnica – Kočevje – v smeri proti Fari, do odcepa za Vas… Tam nazaj, po nekaj km-jih na počivališču malca, potem nazaj proti – Kočevju in tam desno čez ovinke proti Dvoru, levo čez Žužemberk - Krško vas do – Ivančne Gorice, na pumpo iskat nekaj za pit. Tam je bla ena gruča motoristov (so meli zbor očitno nekje) do LJ, kjer sva šla s kolegom na Maksi-ja (hotla malo zvadit, ma osmice mi niso šle – še vedno mi ne grejo zaprti ovinki, je bil tam en fajn potrpežljiv inštruktor škoda da nisem mela več časa za vozit), potem smo šli na pijačo (na poligonu je blo tako vroče da smo rabli malo ohladitve ). Ker je blo še prezgodaj za it domov sva šla čez Škofljico do – Turjaka v Žlebiču desno čez Sodražico – Rakek, čez Planinsko polje (jaz levo, on desno) – Ride (seveda polne) in nazaj. Vsega skupaj 320 km. Že prejšnji vikend sem mižala na eno oko da ne bi vidla vseh odtenkov rumene, rdeče in oranžne in tistega listja po tleh no ta vikend bi mogla mižat na obe če ne bi hotla videt. Dejansko se bliža jesen in krajši dnevi in s tem krajše fure (no ja, al pa bolj zgodnje vstajanje O:-) ) Danes so bile želje po Italiji zaradi vremena preusmerjene na jug. Me je mikala una cesta od Karlovca že od zadnjič… Začela sem z Ridami, čez Planinsko polje proti Rakeku – Bloke - Ribnica – Kočevje (tankala in nabavla malco), danes v Livoldu levo čez - Knežjo Lipo, proti – Dobličam… in naprej proti Črnomlju – Metliki, tam naprej in čez na – Hrvaško – čez Ribnik… Piščetke – nekje vmes malca na postajališču, potem naprej proti – Karlovcu (tokrat se v mestu nisem zgubila ) in naprej po uni fajn (danes spet skoraj prazna cesta, je blo pa dosti motoristov ) cesti mimo Duge Rese – čez Jarče Polje – Bosanci – tudi na Hrvaškem imajo… .) Čez Presiko – Tomiće – do Skrada (tam še ena pavza na počivališču, je blo treba pit in malo pretegnit noge) … Delnice, potem čez mejo nazaj v Slovenijo (malo za mejo ste trije čvekali na klopci) – Fara – Kočevje – Sodražica – Cerknica (tankat) – Laze in čez – Planinsko polje in Ride nazaj. Danes 390 km-jev. Fajn vikend, spet ga je blo prehitro konec...

Haha hilton, tako se to dela pri nas slovencih bravo pesek se mece imas prav. To, da pa nisem biser sem pa tud ze pred casom ugotovil, ne rabim majstra in doktorja dirkanja kot si ti, da mi to pove

pa lih takrat si sliku k sm se za glavo držu hahahahha

FOČK! :naughty: gužvaaaa na ridah postajališče polno prav tako tudi cesta

Pa še ena cvetka zadnjih dni...veliko je motoristov, ki se vozijo po vinorodnih deželah, žal pa tudi nebroj traktorjev, ki cijazijo 30km/h. Do tu vse ok, prehitevaš enega za drugim, ne pičiš preveč , si pač pozoren...ampak...kako prehitevajo določeni nedeljski vozniki....danes direkt pred mojimi očmi so kmalu sneli pri normalni vožnji FJR, pa kasneje enega fazerja, mislim folk ne jebe, se bo že motor umaknil... pazite in srečno vsem.

dober save! :notworthy:

To ni za pluskat, to je za jokat. Kam smo pršli. V AT imajo količnik plač x2 ali celo več, kazni pa : 10. V AT z prekrškom plačaš kazen in jbg gre tank bencina, al pa večerja za 2 , tukej morš pa resno razmislit, kako boš čez mesec sfolgal, pa če bi mogoče dopust spustu ipd. Ker je res malo prehudo. Ni čudno da g.Pahor ne preživi čez mesec z 3kE greš 1x čez prehod, pa 1x spregledaš tablo 50 pa greš 70 pa si tam... No ja pa po pameti po CPP. LP

In zakaj to ne bi bilo življenjsko nevarno? Moja zasebnost se zdravnikov ne tiče - če pridem tja z zlomom noge zaradi štorastega beljenja stropa ali pa zato, ker mi je multistrada padla na gležn ... to se njih NE tiče v smislu tega, da bi bili poklicani to komentirati. Tako, kot jaz v bolnišnici NE komentiram njihovih plač, načina dela itd. Lahko samo vprašam stvari, ki se tičejo procesa zdravljenja. Ali medicinska sestra nosi rdeče tangice ali stare bele bombažne hwače-mahedrače torej ni moja stvar. ................................................................................................. ...............................................................................................................

Misano čelada 2011 Ne glede na vse ima človek še vedno (svojstven) smisel za humor ... je pa zanimivo, koliko 'sovražnih' komentarjev je na tole čelado in kako je pljuvanje vsepovprek, ko mu pač prvo sezono ne gre več najbolje, zgleda pravi internacionalni šport, ne le priljubljeno opravilo Slovencev. Eden vmes celo omenja, da je Rossi dirkač le za pol Stonerja ... ? Aja? Stoner je špica dirkač, ampak z Rossijem ga bo moč primerjat šele takrat, ko bo Casey dosegel še (letošnjega že štejem zraven, ker bo skoraj ziher prvak) sedem naslednjih naslovov prvaka. SEDEM. :evilgrin:

no,no Rossi ni imel konkurence?? Najbrž so mu že pred sezono podelili naslov ali kak.... ne vem kako, če sploh, ste takrat spremljali motogp, ampak jaz imam drugačne spomine. So bile kar poštene in zanimive dirke. Glede na to, da se skoraj vsaki drugi post pljuva po njemu potrjuje samo stari pregovor : Za dobrim konjem se kadi.

Super,ni kaj,dober posnetek,sploh drugi ob tvoji sočasni vožnji z motorjem.Verjetno deklica stara 4 leta+ vidi na vse strani in ima pregled nad vsem.Poglej,nič nimam proti takim vožnjam ,navsezadnje imam 11 in 5 let stara otroka in oba že vozita motorje(50 in 80 kubične Yamahe) vrendar doma na dvorišču in v polni motoristični opremi(motoristična čelada!!!,jakna,rokavice,škornji,ščitniki),ker se mi zdi,da je treba otroke pripraviti na to,da bodo mogoče kasneje kdaj motoristi tako,da jim od malega razlagaš pasti in nevarnosti tega užitka. S tem ,da natakneš otroku kolesarsko čelado na glavo,ga oblečeš v kratke hlače,posadiš na solidno močen minimoto in spustiš po ulici polni hišnih dovozov,čeprav praznih,se mi ne zdi ravno vzgojno in pametno.Pa brez zamere,res so full luštni,ko jih takole gledaš ampak pri tej starosti moramo namesto njih še vedno razmišljati in predvidevati starši

Ups :xx: Sem imela več sreče kot pameti

No...včeraj me je vodila pot do zastavljenega cilja......Malta Hochalmstrasse. Štartal sem ob 07.20 in se napotil do Bovca...pazil sem v naseljih...zaradi šolarjev....prvi dan šole... sem mislil, da bodo policaji bolj na preži, vendar do Bovca nisem srečal niti ene patrulje. V Bovcu dotankam in ker je bila ura 09.30 še pomarendam en pizza sendvič in spijem eno kofe . Po 20-minutni pavzi sem zopet v sedlu in nadaljujem pot proti prelazu Predel. Tik pred Predelom me prešine ideja, da nisem bil že nekaj let na mangartskem sedlu...in odkrujzam gor. Tam naredim en par fotoseššonov in že grem dol, ker današnji cilj je drugi. Nadaljujem vožnjo čez prelaz Predel v Pontebbo, kjer se povzpnem na prelaz Mokrine(Nassfeldpass). Tu sledi samo fotoseššon in rutina praznjenja mehurja ter sem ponovno na poti. Po spustu v dolino v naselje Tropolach nadaljujem pot po cesti št.111 v Hermagor, tu zavijem levo na cesto št. 87 in čez sedlo Kreuzberg se spustim v Greifenburg. Tu zavijem desno in nadaljujem proti Spittal-u po cesti št.100. Enih 5 km pred Spittal-om zavijem levo na lokalne ceste, da malo presekam, ker se mi dalo se cjazit v Spittalu skozi vse semaforje. V naselju Lieserhofen se priključim na cesto, ki pelje v Gmund. Tu zavijem levo in današnji cilj je vedno bližje. Bila je že ura kosila, samo sem čutil na vodi, da moram pohiteti, ker se je vreme pričelo kisati. Prispem do šalterja, kjer pobirajo cestnino....9 eurov...hmmm...malo dosti...upam, da bo vsaj razgled poplačal ceno. No nato po par ovinkih, je grenek priokus po 9 eurotih popolnoma izginil in sem se prepustil užitku ter razgledu. . Prispem na vrh in naredim par fotografij in že prične rositi....pogledam malo naokoli... in opazim, da so se žačeli zbirati neki nič dobro obetajoči oblaki. Poberem se dol v dolino...a me iz izhoda iz enega tunela čaka 1. serija današnjih ploh. V drugem tunelu si navlečem nase "goldon" in nadaljujem pot naprej kot po jajcih...cesta pač je bila mokra in spolzka. :xx: . Prispem v dolino v naselje Gmund, cesta je suha in se slečem dežni kombinezon ter nadaljujem pot proti Beljaku. Ves čas bežim pred dežjem. V Beljaku si naberem že malo prednosti, da lahko napojim konja (1,33 eur/liter 95) in vase vržem en topel sendvič....na koncu pa še en magnum. :yes: No,...po postanku nadaljujem pot proti Ljubelju. Pri vasi Rosseg pridem spet v serijo ploh, tako da spet ponovim vajo-nameščanje goldona. In kot po jajcih grem naprej. Cesta čež Ljubelj je bila mokra in spolzka. Na avstrijski strani, je vsaj malo boljši asfalt, ki mi je samo enkrat malo rit odneslo. Na naši strani je pa bila cesta živ led. Po ovinkih mi je pri 40km/h motor včasih zaslajdal. V enem od tunelu pred Tržičem, pa mi je na eni zalivki zaneslo motor, kot da bi mi kdo odseku gume ....sem se že vidu natleh...Samo na srečo so gume spet zagrable, motor je v nihajih malo zavijugal in smo šli naprej........s hitrostjo bičiklete....in razmišljanjem kaj bi bilo, če bi se zgotilo to in to.... Po Tržiču imam zadosti teh naših lokalnih in državnih cest z 46.klaso asfalta ranga banana republika v Afriki , in grem na AC. Tu pa cesta suha. Na počivališču pred Ljubljano si slečem goldon in mahnem domov. V Logatcu zavijem dol z AC, ter nadaljujem pot proti Ridam. Od Kalc do vrh planinskih rid je bila cesta mokra in spolzka...ni čudno da so ble ride prazne. Potem pa kar po regionalki do doma. Domov sem prispel ob 18.15 uri, naredil sem 641 km. Aha...še slike: 1.-4.:mangarstsko sedlo 5.-6.:prelaz Mokrine 7.-13.: Malta Hochalmstrasse

vse fure so nujno potrebne. Koliko jaz vem, nepotrebnih fur ni !! (ne vem kje si ti slišal kaj o t.i. "nepotrebnih furah")

V propad človeštva. Ta revni bodo pocrkal od lakote, ta bogati se bodo pa med sabo poklal, še za ta zadn eurič ki bo na razpolago.

Saj za tole gre pri motorizmu, ne? Zelo dobra reklama..

Hola, danes po službi najprej do Tarumenga v Logatec, menjava gume, potem sva šla na ride, pa še do Idrije (jasno je blo treba pri Gabronu polizat nekaj mrzlega ) in potem domov, saj se je tema že spuščala proti nižinam in je bilo treba kar malo pohitet da sva prišla s kurami domov komaj malo čez 100 poskočnih, dinamičnih kmjčkov ampak so bili čist na silo, k se sploh nisem nisem hotel it pelat, ampak je blo mus, k je blo treba nove gume ulaufat - tko da je bla to u bistvu delovna, službena vožnja; sem se zlo trudil da ne bi užival, sam mi ni uspelo :naughty: PS ma se mi zdi da na levi strani še niso čist dobr ulaufane, zna bit da bom moral it jutri popravit

Zadnje čase me kar malo stiska, ker se letos večkrat ne prikažem v hribih, bom pa zato tule opisal moj zadnji podvig in si s tem morda pridobil odpustek. Prejšnji četrtek sem se odpravil nazadnje v Karavanke, sicer precej obljudene, pa vendar najdeš kak kotiček, kjer si lahko sam. To se zna zgoditi nad Suhim ruševjem, kamor sem jaz zavil in namesto, da bi mahnil na Palec ali Zelenjak, sem jaz iz Žleba zavil po vzhodni steni na Vrtačo v smeri Y grape. To je vbisvtu neoznačena pot, pa tudi nezavarovana, krušljiva, po drugi strani pa lepa ker se tule precej pleza.

sej sm jst vedu da morm it sam 8 ur 12 minut gor-dol; vmes še izdatno jedu in nameščal bandaže vreme fantastično, gužve ne pretirane (ob 8.10 sm bil gor) vrh se mi je pokazal v najlepši možni jutranji svetlobi zanalašč sm pa pustu podosvetljeno fotko

Pa dober kolk mate vi to odprte pumpe za olje...men je spilo liter olja na 900km pa je blo vse skup tako mastno da sem še malo zaprl...Pa imam še vseeno tisto črtico kar precej zamaknjeno. Hmm...

foč............................................k

Ducati Monster 600 Dark. Kako vem? Čitam ...

Se absolutno strinjam. Dodal bi še to, da se je videlo, da Rossi pač ni več najboljši, ko ga je žačel prati Lorenzo. Ja pač je tko, da enkrat pridejo takšni, ki se ne bojijo velikih imen.

Nobena fura ni nepotrebna. Vsaka ti nekaj da. Ko bos starejsi, bos mogoce tudi sam to ugotovil.

Če mi slučajno kdaj tam kdo prileti nasproti po mojem pasu in se zaradi tega skantama, samo upam, da bom še toliko funkcionalen, in tudi, da bo on še kolikor tolikor okej, da ga našutiram na gobec parkrat, da bo zaradi tega po njega moral prit rešilni helikopter ... zapomnite si to, ker ne bom ponavljal. Očitno drugi prijemi ne zaležejo.

Če boš namonteru samo furgazar nebo nč, srečo boš meu če ti ga bo sploh ratal naštimat. Zdj ferg 28mm nov stane približno 100 - 120€, odmična 100€ pa da ti zrihta to en mehankar te bo prišlo use skupej res okol 300-350€ kot so že prej omenil. Pospeški so občutno bolši in meni ni blo žal. Če bi hotu pa zobnik menat je pa baje najbol zadnji 54-56 stem boš dobil še mal bolše pospeške, končna se ti pa ne bo dosti bol zmanšala ker se že zdaj tomos v 5 prestavi ne zvrti do konca. Zdj moje iskušnje s power kitom so vredu, original motor mi je šel 90 ko sem namontiral akrapoviča je šol 100 s power kitom pa gre lahko tud 120km/h. Meni gre ponavadi 110 do 115, zjutraj ko pa je zrak bol redek je šel pa 120.Glede zobnika zna bit pa kar veselje, tudi jaz sem gledal to varijanto samo na originalne feltne ne paše noben serijski tako da bi ga moral narediti po naročilu in mislim da to ni neki zelo drago samo natančne mere moreš imet, pa ketno bi mogu podalšat za ene par členov.

Bolj kot tvoj P 996 turbo

Hola, če bi posneli film po moji današnji furci, bi z lahkoto izbral naslov! najbrž se spominjate filma Velika avantura (v glavnih vlogah Louis de Funes in Bourvil) lahkotna, zabavna, prijetna in smešna komedija iz daljnega leta 1966; no, tale moj izletek je bil zamišljen kot Velika avantura, vreme pa mi ga je spremenilo v Veliko razočaranje začelo se je seveda z odlično idejo (teh imam vedno na pretek ) namreč, če je tule tako božjastno vroče, popoldne bo pa še dež, bom smuknil zjutraj proti Dolomitom in se veselo pasel na prelazih, kjer temperatura komaj zleze nad 20 stopinj; če se bo pojavil dež, bom v tisti vasi prespal, v nedeljo bo pa itak spet sončno in suho, čeprav malo bolj hladno vreme in bom še lepo domov pa še rudeta s familijo bom obiskal vmes, saj te dni počitnikuje prav tam mislim če to ni bila sijajna ideja, pol pa ne vem no in res, zjutraj sem osedlal Lubico, ji nataknil tanktorbo in odpeketala sva v smeri Dolomitov, teorija je brezhibno delala zudi v praksi - skoraj do 10 ure zjutraj, ko je teorija odpovedala - začelo je deževat, zato sem namesto čez Sella Neveo naredil ovinek čez Trbiž, a žal ni bilo nič bolje, tudi za Trbižem je začelo padat, tako da sem bil do Chiusaforteja, kjer sem bil domenjen z blu, ne samo premočen ampak tudi pozen skoraj eno uro ah, ti naši vremenarji... potem sva nekaj časa vedrila pod AC, saj je močno pihalo in sva upala da bo veter pregnal dež, a izkazalo se je, da čakava zaman; ne glede na sijajnost ideje in teoriji, doma mi ni prišlo niti na misel kaj če sploh ne bom mogel prit do Dolomitov pa še rude mi je poslal SMS da tudi tam dežuje, zato sva se razočarana odpravila proti domu vmes sva še nekajkrat vedrila, pri Rabeljskem jezeru pa sva zavila vsak na svojo stran: blu levo proti Trbižu (in Gorenjski), jst pa desno, proti Predelu UnaTmGor je nehala nagajat, saj sem imel kljub grozečim črnim oblakom suho cesto vse do Idrije, in sem lahko užival v vožnji in se celo posušil bilo je celo tako fajn, da sem se odločil za kratek postanek v Idriji, seveda pri Gabronu, v družbi kepic odličnega sladoleda ampak, kot je nekoč lepo povedal Cime, "ta noč ni bila moj dan" v hipu ko sem dobil sladoled, so z neba začele padat debele kaplje; jst sem se začel basat kot da sem v finalu svetovnega prvenstva v hitrostnem lizanju sladoleda, v slabi minutki sem se že začel oblačit... ko se je ulilo kot iz škafa!! ej, hvala... močno lilo je le nekaj minut, potem se je počasi umirilo in nazadnje celo prenehalo; za zihr sem počakal še nekaj minutk, potem pa osedlal Lubico in... čez 500m se je spet ulilo kot iz škafa, da sem se moral skrit pod streho Mercatorja... ponovil sem čakalno vajo, in malo pred osmo zvečer le parkiral premočeno in umazano Lubico pred garažo - in jo takoj opral, obrisal in dal spat evo, takole se je Velika avantura spremenila v Veliko razočaranje... a seveda ni bilo vse samo črno: prevozil sem dva prelaza, Predel in Sella Neveo, videl čudovite meglice nad vodo na Sella Nevei, moj slap je imel toliko vode kot še nikoli, jedel sem odlično eeeee, saj ne vem kako se reče, slano pecivo s sirom in šunko, ki ga je spekla blu, pa sladoled, in seveda fajna vožnjica do Idrije in... jutri je še en dan... :naughty: Dolomiti pa naslednjič... kmalu

jaz mam najrajš une z banano...sam pečem jih pa zmer u ponvi

Seveda se bo nazdravljalo... Oktobra bo treba že rezervirat plac

Vsega po malo je bilo danes na Krnskih jezerih: kravc, ki so se mirno pasle na pašniku pa ovce na poti Čez potoče mali močerad sredi potke omamno dišeča murka ob poti sestradane ribice v jezeru in dva, kar zajetna pujsa, ki sta veselo rila med klopcami še največ pa dežja...

PS: http://www.youtube.com/watch?v=nHWicNDkbpw