Dvorana slavnih

Sick

The Magistrala - danes enodnevna zaradi jutrišnjega napovedanega dežja (joooj, vremenkoti, če ga ne bo ) Srečala veliko naših tablic Go+Lj, Mb - smo si mahal , Kr ... Pozno poletni dan s pridihom jeseni: Moto strašilo

danes pa prou posebna fura Ne tolko po lokaciji, kot po motorizaciji... Prvič sem peljal na malo dalši sprehod mojga novga bombnika :surrender: Štart Gorica 8:30 - destinejšn... boooo, nekam proti dolomitom, kamor rata, rata:) Obetavno se s kolegom in prikolicami zaletimo po soški, pot po pričakovanjih, že skoraj na pamet, ko pridemo od tolmina tja proti Kobaridu.... :krneki: meglaaa :krneki: in to taka, da smo bli po 500m vsi mokri :blink: V Kobaridu še tankiramo v naše kamele po socialni ceni in potop dalje. Mnja, smo se tolažili da smo tako zgodnji, da se ni utegnila še niti megla dvignit.. Pot do Žage v megli, tam pa na famozne ride proti Učji do Tolmeza. Lih dobro zavijemo iz Žage v hrib, nardimo 2 ovinka in megla kar izgine. SONCE Malo po asvaltu malo po ovčjih kakcih, se prebijemo do Tolmeza. Tam pa dalje do Villa Santina, Ampezzo, Forni di sotto/sopra, Passo Mauria... Ker smo na maurijo trgali supercorso po ovinkih, smo si zgoraj prislužili eno malco lepo za počasi. Po napajanju pa lepo dalje Proti Auronzo di cadore, ampak se je začelo že malo "čudno" oblačiti in smo se raj obrnili nazaj. V lagano/turističnem stilu s posvalkanimi gumami O:-) nadaljujemo proti Sauris pogledat prekrasno jezero in mogočni jez. Skoz vse tiste mokre tunele bipat do Ville santine in potem nazaj po zguncani ravni magistralki do Tolmezza, tam pa na križišču gasa za Chiusaforte in napad na na novo asvaltirano Sello Neveo Še hiter skok čez predel, v Kobaridu spet napojit žvale in po hitrem postopku svalkat gume do Dolge Njive kjer nas je že čakala pleskavica s sirčkom in pomesos friteses... S težkimi trebuhi še na sladoled in do doma v garažo na stojala Prečudovitih zabavnih 490km

ehmm. jst bi vzel kantico pa ne bi hodil z neregistriranim ( pa tudi če je , registracija ko imaš poliestre na cesti ne velja ) motorjem po cigarete ampak z avtom ... saj ga imaš kajne pa izpit zanj ? to da imaš prazen tank na legalnem motorju in greš z nelegalnim - itak da izjemoma - po čike ni noben tehten izgovor ki bi držal vodo... to ti samo malo slepiš samega sebe ... priznam da sem ga tudi sam že kdaj usral ...pa nisem bil nič boljši pri opravičevanju samega sebe ... se mi pa počasi te prigode lepo redčijo.. izopit ? kaj je to kak izpit iz pitja ? z rokami ? itak ..to jaz delam še danes ... moram ...

in spet brez čelade..tega je res treba ja..

Fočk..naključno srečanje sorodstva...

Hja… Problemi. Vsi jih imamo in vsi iščemo rešitve. Moški ne razumemo ženskih problemov. Ženske, ne moških. Pa imamo že po defaultu skupno lastnost. Nerazumevanje. Ne ravno najboljša, pa vendar, skupna lastnost. Pojem, predmet, ali karkoli že je. Pri slovnici nikoli nisem ravno blestel. Pa recimo, da je pojem. Pojem, ki že od nekdaj pomeni, eno izmed težjih uteži na »ali sva za skupaj« tehtnici. Če po nekaj zmenkih, ne najdeš skupnih lastnosti, se bojo zmenkarije verjetno kaj kmalu končale. Ali pa ne. Sto ljudi, sto čudi...Ali kot bi rekli bivši bratje »sto žena, dvesto sisa«. Ah, vedno mi uspe, zamislim si temo o kateri bi pisal in potem me že prvi stavek, ki vsebuje zanimivo besedno zvezo, pojem, lastnost - zavede in nastane pet vrstic nakladanja tja v en dan. O skupnih lastnostih. Pet vrstic. Kdo je sploh hotel razglabljati o skupnih lastnostih? Drugič, drugod. Gremo nazaj h problemom. Pa da ne bomo zopet zatavali. No, da ne bom zataval. Za vas se namreč ne bojim, berete kar pišem. Če berete. A berete? Skratka, moški problemi. Ne samo moji, ampak splošno znani. Seveda so povezani z ženskami, kakopak. Kdaj pa še niso bili? Mogoče ne tisti, ki so po naravi bolj tehnični. Tisti res niso. Ampak ja, veliko jih je, ki so povezani z nežnejšim spolom. In, da se ne boste predstavnice le tega, počutile napadene, naj vas že takoj na začetku potolažim. Niste neposredno krive. V večini primerov le posredno. Moški si jih namreč, čeravno zaradi vas, ustvarjamo sami. V razglabljanje o tem fenomenu, me je, glej ga zlomka, potisnilo stanje na, le kje drugje, kot: taraaaa, na FACEBOOKU. Nekaj vrstic višje sem vas še tolažil, s posrednostjo, kajne? Se opravičujem, danes ne boste krive samo posredno. Naneslo je tako, da je ta fenomen dejansko, bolj kot ne, neposredno v vas. Ob branju stanja na fb, sem doživel nekakšen flashback, deja-vu…Nekje sem to že slišal, ne samo enkrat. Čakaj, tudi zgodilo se mi je že, tudi ne samo enkrat. Torej nekaj resnice mora biti na tem. Če se dogaja redno in vsi to izkušnjo opisujemo na skoraj identičen način. Ja, nekaj je na tem. Pa, če se predstavnice nežnejšega spola strinjate ali pa me vse takoj označite za… Ne vem kaj, kakšno lepo besedo, ki mi bo pristajala, boste že našle. Pa, da stvar še malo začinim. V študentskih letih, pravzaprav ravno takrat, ko se mi je ta fenomen, ki raste na vašem in vpliva na naš zelnik, dogajal, bi rekel, da je problem v bistvu problem, dokler se ne zgodi. Ko se dogaja, je pravzaprav neverjetno ugoden. Ma kaj bom skromen. Ko se dogaja, sploh ni več problem ampak nekaj, kar bi, novopečeni študent-bruc, opisal kot raj na zemlji. Zakaj je problem, dokler se ne zgodi? Ker, vsi tisti, ki ta problem opisujejo, začnejo približno takole: »prej me nobena tut povohala ni, zdej pa…faak, nobenga mjra!«. Ja nekako tako. Vsak je že imel sušno obdobje. Kar se tiče žensk, da smo si na jasnem. O problemih s sušo v dolgih poletnih mesecih, bomo razglabljali na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, prav? Ja, sušno obdobje je sestavni del življenja. Če ga ne bi bilo, ne bi znali ceniti monsunov. Se vam že približno svita o čem bom, po stoštiridesetih besedah, končno začel pisati? Ne dolgo nazaj sem se, ravno o tem fenomenu, pogovarjal s kolegom. On je načel, jaz pa tudi nisem dolgo zaostajal. Ko sva ugotovila, da so najini izkušnji tako zelo podobni, sva raje temo zaprla in odprla n-to pivo. Ali pa sva naročila nov »gemišt sa bijelim«? Kaj pa vem, bilo je na morju, se ne bom niti pretvarjal, da se spominjam vsega. Se pa prav dobro spominjam te izkušnje. Bilo je ob začetku drugega letnika na naši ljubi fakulteti za elektrotehniko. Ja, res ne vem, če sem za čas bruca povsem zaužil študentsko življenje. Sploh pa ne, kar se tiče deklet. Nikoli ne bom pozabil, kako smo s kolegi v stanovanju, kjer je bila ena dvoposteljna soba in ena enoposteljna, slednjo določili za t.i. »fuksobo«. Če bo kdo domov pripeljal spremljevalko, mu bo pač ta soba na voljo. Oziroma ne »če« ampak »ko«. Ko bo kdo domov pripeljal… Samozavest serijsko. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da je »fuksoba« kmalu bila le še soba. Kot sem rekel, sušno obdobje. Če sem iskren tudi poletje ni bilo ravno rodovitno. Potem pa je počasi prišel oktober. Oba, sedaj že bivša, cimra sta se odločila, da življenje v prestolnici ni po njunem okusu. Meni pa eno sušno leto še ni ubilo upanja. Sem pa, stanovanje, daleč v Črnučah, kjer nam marsikdaj niti ni bilo do tega, da bi se usedli na trolo in se odpeljali v center, zamenjal za malo bližjega. Za Bežigradom. Spoznal nove cimre in novo študijsko leto se je lahko pričelo. Opustili smo celo poimenovanje sob. Kaj hočeš, človek odrašča. Že vselitvena zabava je potekala malo drugače, kot prejšnje leto. Dva cimra, že izkušena študenta, sta poskrbela za to. Da ne bo kdo mislil, da se tu govori že o ženskah. Malomorgen, kot bi rekel naš trenutni premier. Pijančevanje. Do konca in naprej. Petje partizanskih pesmi na balkonu stanovanja v sedmem nadstropju. Ob treh zjutraj. Vsi, ki se ob tem mogoče zgražate, imate prav, čisto prav. Ampak, kaj preveč vam ta »prav« ne koristi. Skratka, tako so potekali večinoma torki in srede. Vmes smo pridno hodili na predavanja, vaje in izpite. Preveč falirali res nismo. Smo pa zaužili to o čemer vsa Slovenija govori in obsoja, kadar beseda nanese na študentarijo. Ja, deklet pa še vedno ni, vsaj v izobilju ne. Ne bom pozabil kolega, ki je prišel do mene za šank – ja tam mi res ni bilo hudega – in mi pravi: »uaaa, stari…eno sm za r't prjel pa me je prov nagravžn nazaj in to za j…«… »Ooo, carsk, a sm lhk tvoj prjatu? – Aja sej sm že in zdele me je zarad tega mal sram – dej se parkiri, dej za pjr pa ne govor takih bedarij, d te ne bo kdo slišu!« Ja, tako je bilo… Dokler se lepega večera ni odprlo tudi meni. Za kolega me niti ni zanimalo, koliko jih je še prijel ali pa one njega. Če mu je v ponos, tudi prav. Ja odprlo se mi je. Najprej na lokalni zabavi, še isti večer v mestu – ali kakorkoli lahko imenujemo Hrastnik v primerjavi z Ljubljano. Pa naj bo mesto. Saj ima celo semafor – kadar popravljajo cesto. Zanimivo, prej par mesecev nič, sedaj pa kar…ah ja dovolj za en večer. Tudi vsem znani ženskarji, bi se pohvalili s tako številko. Mogoče. No, le da bi oni verjetno speljali stvar do konca, jaz pa sem bil zadovoljen že samo z … V glavnem brez »gasa«. Amater pač. Vendarle pa visoka doza ego-boosta, kar pa samo po sebi še ni imelo vpliva. Vsaj ne, ko smo v torek zopet začeli s pohodi po glavnem mestu. Ko pa so bile sobote enkrat rezervirane za prvo izmed zgoraj omenjenih pa sem verjetno tudi v velemestu začel oddajati vonj po zasedenem. Tisti meseci so uradno veljali za prekinitev suše. Ne rečem, da sem ponosen na to, da sem marsikateri dežni kaplji z veseljem podlegel. Pa kaj, bil sem mlad. Šele kakšno leto po tistem sem se zavedel, kaj je ljubezen. Pomembno je, da sem se. Mar ne? Tudi o tem sem že pisal zgodbice…Pa o teh, kdaj drugič. Kar pa že od samega začetka želim povedati je, da vas, drage moje, neizmerno privlači vonj zasedenega moškega. Pa poimenujte to kakor hočete: problem, fenomen, misterij, bedarija...? Pravzaprav lahko skličete celo konferenco. Ta čas pa se, sigurno kje, odvija debata: »prej me nobena tut povohala ni, zdej pa…faak, nobenga mjra!«.

danes skočil na kofe in eno jagodno tortico - v česke budejovice http://maps.google.com/maps?q=48.974573,14.474332&sll=48.974439,14.47313&sspn=0.001796,0.005493&num=1&t=h&vpsrc=0&z=18 gor grede sem šel po AC: nekje pred mariborom: v avstriji: na češki meji: trg v česki budejovici - kamor sem šel na kufe: kufe & torta: nazaj grede sem šel pa mal po AC mal pa po avstrijskem podeželju: nekje v avstriji pred dežjem: pa še po oz. med dežjem (avstrija): pa še mal tehničnih podatkov: kilometraža: 972 km potreben čas: točno 13ur (z vsemi postanki, ogledi...) poraba motor : 54 litrov bencina (požeruh je letos skuril že 1,2 kubična metra bencina) poraba voznik: sendvič + ledeni čaj + kava s torto + krof s trojan + en bounty 60% poti je bilo po avtocesti temperatura: od 26 do 11°C vreme gor grede OK, nazaj grede pa mal dežja (ene 10 min - glih toliko, da sem končno spral mušice dol iz šipe) in veliko mokre ceste (sem vozil glih za dežjem).

Danes ponovno čredni nagon pri vključevanju na cesto...vozim po glavni v smeri Kozine , nakar se iz odcepa Klanec vkključi prvi avtomobil, aha si pravim in že zaviram, nakar drugi, še bolj zaviram, pa to ni res, še tretji je hitro potegnil na cesto...takrat se mi strže in preneham zavirati, se pripeljem z njim vštric...in glej sivolasa glava gleda popoplnoma naravnost in se dela da me ni...še potrobim in poblendam in me ni več...nima smisla...folk kronan ne jebe žive sile...in potem bo čez par dni pisalo, zaradi neprilagojene hitrosti trčil v vozilo, ki mu je vzelo prednost...ja neprilagojena, ker sem šel verjetno 110, no tam okrog je bilo..ne bulim na števec.

Drugo in tretje rezredni Ducatiji spet pred doctorjem, ki vozi na najtanovejšem Ducatiju Letos že tretji motor za doctorja, tak da Ducatija drugo leto v trgovini izpod 15k€ ne bo Me zanima koliko agregatov so že pokurili letos in ali jim bodo pogledali čez prste, ker je v ekipi dr.

mate mypremium.tv, kjer lahko spremljate na eurosport 2 fromsport se pa ne imenuje vec fromsport, ampak sportlemon.tv sicer mate pa tud temo o prenosih, kjer je vse razlozeno... drugač pa rossi že na tleh...

najboljša pista bi mogla met tud kak rezervni največji agregat ipd... sicer je pa tole moje bolj letelo na to, da to itak ni najboljša pista, ampak je do tega naziva prišla zaradi dorne... sama politika... trenutno po pol ure treninga (ki danes traja 1 uro in 15 minut) stoner sekundo pred vsemi... mojster odličen 13. za drugim mestom zaostaja samo 1,4... solidno...

Seveda sem pozabil nalimat še eno sliko !!! :surrender: Ta je namenjena predvsem mojstru Suzukiju :notworthy: . Suzuki, ali si slučajno že vedel, da je imal pokojni mojster Gabron na Soči tudi svojo podružnico, v enem izmed "veznih" hodnikov ... Jaz se z njegovimi podružničnimi slaščicami sicer nisem "sladil", sem pa ta teden, prvič :surrender: hodil vsak dan SAM na kofe ... Če se ne bi bilo treba vrmiti nazaj v cmer, bi bilo kar fletno ... :xx: :surrender:

natovorjen osliček

Miran, verjetno tvoja knjiga ni prav dosti "pacientom" delala družbo na Soči ... :notworthy: :notworthy: :notworthy:

Na obisk v Sočo hodijo tudi Rdeči noski, vendar jih do sedaj še nisem srečal, naslednji teden pa bom v Termah Čatež ...

Ta slonček me je kot hčerkino darilonspremljal že v sobi no. 2 in tudi sedaj v no. 11 ... :notworthy: :notworthy: :notworthy:

Tole sliko sobe sem pozabil prilimat !!!

Tehnikom na PopTVeju in AKanalu bi lahko kar skozi okno predlagal, naj vendar le malo pojačajo svoj signal ... .)

Moja sedanja soba je prav na koncu hodnika na levi strani in če se ne motim, je edina enoposteljna v tem nadsropju, kar mi 1 x zelo usreza, drugič pa ne več ... V sobi je tudi televizor, ki pa ima na žalost to pomanjkljivost, da je slika tako slaba, da se podnapisov sploh ne da brati ... :surrender:

Druga vrata na desni strani hodnika pa vodijo nv sobo št. 2, kjer sva z mojim soimenjakom, pred dobrim letom in pol, trpele "muke jezusove" ... :surrender: Moja postelja je bila tista v kotu, njegova pa sosednja, ki je sedaj dvignjena. Opazil sem tudi, da kamer video nadzora ni več, takrat pa so me zelo motile in sploh ne vem čemu so služile, ker 1 x , ko se je starejši gospod zraven mene (takrat mojega soimenjaka ni bilo več v sobi) pričel med spanjem dušit, sem osebje priklical šele s pritiskom na "alarmni zvonec" ... :surrender:

... in pred vami se "odpre" kar dolg hodnik ...

Ko se vrata dvigala odprejo, skoraj pod stropom zagledate, da ste prispeli na Nevrološki oddelek ena ... :notworthy:

... in takoj po prestopu "meje zaupanja" se bo na levi strani prikazala "recepcija" ...

Tistih par metrov do "glavnega" vhoda se boste komot vrnili peš ...

Zato boste morali narediti še nekaj metrov naprej na "divje parkirišće", s katerega boste nčisto na vogalu lahko zagledali moj cimer ... :notworthy:

Parkirišče pred "glavnim vhodom" je v dopoldanskih urah skoraj zmeraj polno zasedeno, verjetno z avtomobili zaposlenih ...

No včeraj je padla turca po južnem delu Slovenije. Štart je bil malo pozneje...se pravi ob 09.00 uri. Pot me je vodila skozi Postojno čez ride proti Ribnici. Po Ribnici sem se ustavil na OMV pri oštariji(tam kjer imajo medvede). Pojedel sem panin, spil eno kofe in nadaljeval vožnjo za Kočevje. Tu sem zavil levo na zloglasno cesto Kočevje-Dvor. Užival sem v nizanju ovinokov, naredu en par fotk za kafe rejserje in lokalne patriote, ki polagajo ovinke in nimajo časa si razgledovat okolice. No v Dvoru sem zavil desno in nadaljeval v Novo Mesto. Tu sem naredu postank, samo da sem napojil konja, tako da sem bil že čez slabih 5 minut ponovno v sedlu ter nadaljeval pot proti Metliki. Pred prihodom v Belo Krajno sem šel čez prelaz Vahta (616m n.v.) .) V Metliki sem takoj ubral pot proti Črnomlju in med potjo zagledal na gmajni letalo DC-3, ter sem zavil tja, da ga pofotkam. Po Črnomlju zavijem desno za Kočevje in nato pridem na razpotje za v Kočevje: ali na Stari trg ali preko Bistrice. Izbral sem za Bistrico. No....regionalna cesta je bila normalno široka in sem užival v nizanju ovinkov. Po parih km je moje veselje uplahnilo, ker se je cesta kar naenkrat zožala v en pas....bem vsaj asfalt je in sem nadaljeval. Pridem v Bistrico in glej ga zlomka, iz asfalta se cesta spremeni v gospoda McAdama. . Na avtokarti ne kaže, da je cesta makadamska. Bem rečem...verjetno je kak km tega vraga in pole je spet asfalt. Vozim......vozim ku po jajcih...povprečna hitrost med 20-25km/h. Cjazim se po naravi...in razmišljam da obstajajo še regionalne ceste s časa Marije Terezije. No, zagledam tablo od številke ceste...pixxx.... :angry: ...še 6 km teh jajc od makadama. No.... pridem spet do razpotja: levo mi kaže za Kočevje in tudi desno mi kaže za Kočevje. Pogledam malo boljše in vidim, da Leva cesta ima celo en prometni znak (dvojni ovinek) in parakarje ob strani. Čeprav sem še vedno na makadamu uberem levo, ker se mi je zdela cesta glavna. Ob strani se pojavi ponovno tablica od št. ceste...ohoho....še 1,5km te fantazmagorične ceste. No nato pa kar naenkrat iz makadama (en pas)...v asfaltirano dvopasovnico.... UUUaaaa.... in poženem motor do vrtoglavih 80 km/h in malo slalomiram, da ščistim gume. Potem pa kar naenkrat samo žlajfada, da zavrem na 20km/h...jah...opet makadam. Po dobrem km cjazenja po makadamu pridem v Brezovico na asfaltirano cesto in nadaljujem proti Livoldu. Tu zavijem levo, ker sem željan ceste skozi Kočevsko reko in Gotenico. No ko opravim s to formalnostjo, na križišču zavijem proti OMV-ju...k tisti oštariji, pri kateri sem dopoldan paninotekal. Ljubljanski zrezek s krompirčkom je pasal, saj je bla ura 14.30. Po kosilu se odpravim nazaj proti domu. V Sodražici zavijem za Hrib-Loški potok. No tu zavijem desno za Lož. Po nekaj km iz lepe ceste pridem spet.....ne boste verjeli.... na makadam. Tu pa je bila celo tabla delo na cesti z dopolnilom: cesta v izgradnji v dolžini 4,7km. En dan prej sem po internetu gledal te naše famozne prometne informacije, samo nikjer ni kazalo za delo na cesti v tem območju in da je cesta v izgradnji..... Po moje je ta cesta v izgradnji že mnogo let...samo jo niso dokončali in so zanjo kratko malo pozabli. Bem se scjazim po tem makadamu do Loža in nato po asfaltirani cesti proti domu. Domov sem prispev ob petih popoldan....motor je usran ku pes (ima cca. 2 kg finega praha). Drugače vreme je blo v redu....budal na cesti nisem srečal, naredu sem pa 410 km (od tega je blo 16 km makadama). še slike: 1.-4.:cesta Kočevje-Dvor 5.:Straža pri Novem mestu 6.: prelaz Vahta 7.: med Metliko in Črnomljem 8.-9.: med Bistrico in Brezovica 10.: lančtajm 11.-12.: Loški potok

Me prou zanima če bojo pri tardečih konc sezone povedal kolk dnarja so v sezono 2011 zmetal da so z zmagovalnega motorja nardil povprečen motor ki sam pike nabira...

Tri dni nazaj na Pagu

Za 6dni BiH in Jadranske obale (v dvoje )

Ne vem, moja Schubert C3 je 1570 gramov, Schuberth R1 je 1480 gramov, Schuberth S1 tudi tu nekje vmes, Arai Tour X - 1690 gramov ... Pa so vse to dobre čelade ...

Smo pa vsepovsod :evilgrin: EKSKLUZIVNO IZ BRASLOVČ : http://www.mojvideo.com/video-nedeljski-strudel/d7d22a0daf9f1b175db9 (udba.net-press)

7 dni potepanja po Jugi in Črni gori v dvoje. Spanje po apartmajih. Količina robe na minimumu. O zadnjem kovčku ne razmišljam, se mi zdi, da na takole gajbo ne paše. Raje razmišljam o Vari, FJR-ki ali pa K 1200 R.

Jap, nosilec tablice ne prispeva k nesreči, luč pa zagotovo, zato je mogoče sokrivdo naprtiti tudi motociklu, ker je bil "neviden"

Naložen za 7 dni in sedem držav. H, RO, SRB, MN, BiH, CRO in nazaj v SLO.

Grelne ročke moraš vezat preko releja.Reley pa krmiliš s tokom št 15(kontakt) lahko pa tudi z parkirno važno je samo,da ima tok samo takrat, ko motor laufa. Na reley pa daš: 1.)Na 30 daš Stalni + iz akumulatorja preko 15A varovalke 2.)Na 87 to je + tok za na stikalo grelnih ročk (rudeča žica) 3.)Na 85 (to je krmiljenje) daš + 15 kontakt ali kot si omenil parkirni tok nesmeš pa dat zasenčeno ali dolgo !! 4.)Na 86 daš - MASO Na stikalu pa imaš enkrat vhod + Rudeč iz releja št 87 in 2X izhod (dve stopnji)in verjetno tudi Maso. Ps: mislim,da sem ti stem malo pomagal sicer pa si poglej v temo grelne ročke !!! Pazi še tole če ima ta motor že Cam-bus instalacijo pridejo v poštev SAMO originalne grelne ročke od BMW-eja-sicer si boš nakopsal problemov !!

Vse skupaj si narobe napisal !!! Prvi primer(garancije) je prednji ležaj(balance) križa,ki baje ni dobro zatesnjen in to zamenjajo v 30-tih minutah. Drugo pa je kar zamenjajo, ampak samo pri določenih modelih in še to SAMO če je najedeno in sicer je to povezava med zadnjim blažilcem in nihalko to so samo dve aluminijasti povezavi-ploščici.Jaz sem to primeni že takoj novo pošrical z prozornim lakom in so po štirih letih še vedno kot nove!!! Ps:pa še tole po 4-rih letih bojo zastonj zamenjali pri Yamahi V-maxu so ti ležaji bili po 4-rih letih popolnoma rujavi in sem jih moral zamenjat na lastne stroške !!!

Zdaj ko si napisal tole z balanco je pa klasična napaka pri BMW-ejih to je strgana šica v snopu kablov levo tam ki se pregiba!!! Lepo prereži bužirko in boš takoj videl strgan kabel .Na strgan kabel daj bužirko kabel lepo zalotaj in daj nato čez bužirko vse skupaj nazaj povij i izolirtakom ,če tega nisui ravno vešč je bolje da ti to naredi kak avtoelektrikar saj lahko pride k tebi domov.Jaz sem to veliko popravljal na BMW-ejih od novomeške policije pred leti.

Brezveze je te vaše traparije brat izmerit je potrebno polnenje in porabo, če tega neznaš in nočeš znati pelji motor k Avtoelektrikarju in boš rešil problem.Namreč če si sam toliko pameten zakaj sploh sprašuješ kako izmeriti polnenje.Namreč NOBEN NAPOLNJEN akumulator nima NIKOLI niti 13,5V in ne kot omenjaš 14,5 V, če imaš 14,5V ko motor laufa potem ti polni dovolj kar pomeni, da imaš porabnik in tak motor moraš VEDNO polniti z vzdrževalcem za akumulator ali pa odklopit akumulator in vsa nadaljna ugotavljanja so brezpredmetna!!!!

Obstajajo bočni kovčki orig. in zadnji prtljažnik za orig. torbo(goratex) in jaz sem si sam predelal ta prtljažnik tako da dam gor lahko vsak Givijev ali Kappa kovček.Če boš kdaj v Nm se oglasi pri meni boš vse videl in si lahko tudi tako narediš, imam tudi garnituro xenonk za Bmw-eja z zelo majhnimi balasti ki ju pritrdiš kar na pokrov žarometa!!

Ne se sekirat jih je veliko ni samo eden!!!

Jutri za vse BMW-jaše! ! ! scan.pdf

Kaj se toliko čudite lahko mu rečeš tudi servo čeprav ni servo ampak je črpalka-električna, ki ustvarja določem pritisk, ki pomaga pri zaviranju in je potreben zelo majhen pritisk na zavorno ročico za zaviranje.Obrati pa se takrat zmanjšajo zaradi alternatorja, ker nastane velika poraba toka in alternator začne delovati s polno močjo in to zmanjša obrate motorja.To je bil tudi vzrok, ko je pred leti padel novinar z K-jem, ker so motor drkali celo dopoldne in izpraznili akumulator toliko,da ta servo ni več deloval kot bi moral, ročica je postala bolj trda in novinar se je vstrašil in padel.Motor pa zavira tudi brez tega pomagala samo potrebno je zavoro dosti bolj pritisnit.To dobro opaziš če se npr.spustiš v dolino z nevžganim motorjem.

Slikaj ga mogoče je enak kot so Boschev za avto,namreč BMW-k 1200 RS ima Boschev avtomobilski. Npr. kaj takega!

To si sigurno neboš privoščil,namreč kolikor jaz vem že za K-1200-R stane original SAMO zadnjoi lonec ca 1700 EU novega Akrapoviča Hexagonal pa dobiš za ca 500 EU in še pridobiš + ca 11 PS. :whistle: Ps: nepozabi v originalnem locu je poleg vsega ostalega tudi katalizator,kar ga zelo podraži.

Nevznemirjaj se ampak pojdi na servis,da ti prečekajo(ABS-računalnik) in vidijo kaj je vzrok,da je ABS prenehal delovati in šele ko boš izvedel kaj je narobe in koliko stane popravilo- začni jamrat in spraševat. Nvamreč lahko je povsem minimalna napaka Npr.varovalka,senzor,relej,motorček,razdelilec itd.itd. :OK:

To ptaviš zato,ker pravega verjetno,še nisi nikoli imel ali vozil,moj predlog, probaj nekaj novega npr:K-1200-R-S-RS ali GT.Samo v naprej ti povem rabiš ne samo evrote tud jajca. Ps. Boxerji proti k-ajem so res" freze" -pa nezameri.Velikokrat sem vozil boxerja in nikoli me ni prepričal,da bi se odločil za nakup!!!! :OK: