Dvorana slavnih

:lol1: :lol1: HAHAHAAA

Vsem vam želim, da vam pri vključevanju na cesto, ne bi priletel iztrelek (v avtu ali pa na motorju .. vseeno) ... meni je že in občutek je zajeban, verjemte mi .. na njegovo srečo je bil tok prehiter, da ga na na svojo srečo nisem zapel ... sem bil pa z avtom.

Dvomim, da kdo to zagotovo ve, zato nima smisla o tem pisati na tak način. Vse kar je bilo za povedati je že povedal biker77. Na drugo stran pa drži tudi, da skladno z zakonom, ki pravi, da vsak voznik lahko opravičeno pričakuje, da se bodo drugi držali predpisov, ne moremo govoriti o odvzemu prednosti v primerih, ko nekdo pripelje tako hitro in se pojavi tako nenadoma, da ga voznik ni uspel opaziti med tem, ko je pogledal v tisto smer (in ni bilo nikogar) in začel manever z vozilom. Če mi bo kdo dokazal, da je zaradi odvzema prednosti bila obtožena gospa, ki je zavijala levo in v katero sta se prejšnjo sezono zaletela dva 'tekmovalca' na gorenjskem (in pri tem oba izgubila življenje), potem se bom posipal s pepelom in priznal, da je vsak voznik, ki preseka pot vozilu na prednostni cesti, ne glede na hitrost vozila na prednostni, kriv za odvzem prednosti oz. za trk.

Na prizorišče sem prišel nekaj minut po nesreči. To je na našem koncu - dolga, ravna cesta mimo šole (omejitev 30km/h !!) Tu imamo nekaj drznih modelov, ki brez vse opreme vozijo po zadnjem kolesu, divjajo in ga lomijo, da je kaj. V bistvu je bilo le vprašanje časa, da se eden od njih ubije ... Me pa zanima, kateri od novinarjev je to definiral kot izsiljevanje. Zadeva je bolj zapletena. Ženska je namreč izpeljala iz parkirnega mesta cca. 30m za prometnim znakom konec omejitve 30 km/h, fanta je pa potem vrglo zelo daleč - nekaj deset metrov, skoraj do obračališča avtobusa št. 22. Torej je pripeljal precej več kot 100km/h. Situacija: ženska s kotičkom očesa vidi motorista, ki bi MORAL peljati 30 km/h .. spelje v prepričanju, da ima dovolj časa za to, da se normalno vključi v promet. In - bum. Je to izsiljevanje ali ni izsiljevanje? Je kriva ali ni kriva? :glare:

Štart malo čez osmo zjutraj, me je čisto prezeblo (jah z vročino verjetno ni najbolj pametno it vozit ma če cel teden čakaš samo na vikend in motor, se naješ vseh možnih arcnij in greš v upanju na najboljše). Dobila sva se na kafetu v Grahovem (se je blo treba zbudit in malo pogret ker je bila pred nama še dolga pot), potem štart čez Bloke - Ribnico – pred Kočevjem levo do Dvora – do Novega mesta – Kostanjevice na Krki – Brežic – proti Dobovi (tankala in nabavla malco v pekarni) – potem čez mejo na Hrvaško, takoj za mejo levo (no ne takoj – ker me je carnik še spraševal kam greva sem malo zaostala, potem sem zmeda šla najprej naravnost potem sem se spomnila da bi mogla it levo - po navodilih navigatorja, sem obrnila in šla nazaj, sva se našla in šla naprej) – čez Dubravico ob meji proti severu čez – Kačkovec… Nekje na poti do sem sva falila en odcep, ker sva bila pa blizu Kumrovca… sva se zapeljala pogledat (noben od naju še ni bil tam)… Za disko je bilo še prezgodaj .) ni pa se nama dalo it hodit čez park, zato sva zvlekla ven karto in preučila kam je treba it naprej… Mimo Tuheljskih toplic – ker nisem bila navigator se ne spomnim, kje sva šla naprej (mislim, da čez Oroslavje in Marijo Bistrico, lahko pa tudi, da sva šla čez Bedekovčino), od tam naprej čez – Konjšćino do najinega cilja – Novega Marofa. Aja – cesta (če se prav spomnim ene 20 km-jev - če ne še več - nekje do Konjšćine, je bila obupna – najprej par odsekov makadama (smo še preživeli), potem pa na cca 500 metrov vsekana cesta in makadam, smo vozili počasi – dolgčas – po parih ponovitvah se res že naveličaš in še čas sva zgubljala… :xx: Ma ko sva le prišla do cilja je bil čas za daljšo pavzo za malco, ogled piste (letos le od daleč) in mali fotosešn (par fotk je v temi Novi Marof). Vroče je bilo za popi… kaj so kuhali šele uni na pisti :surrender: Drugo leto pa (upam da) spoznavanje dirkališča še z druge strani ograje. Okrog štirih je blo treba it nazaj ker je bla še dolga do doma – in sva šla. Proti Varaždinu – da ne bi blo slučajno dolgčas tudi na tej cesti sama dela, semaforji in obvezno rdeča in dooolgo čakanje da bi se dalo zadremat vmes :zzz: Mimo Varaždina (tam smo si mahali z enimi luštnimi malimi na zadnjem zicu avta) in naprej čez – Petrijanec, potem čez mejo do - Ormoža tam malo pavze za sladoled in pijačo – je pasalo po tisti vročini. Potem naprej do - Ptuja, tam sva spet malo zalutala (da ne bi bilo dolgčas) in sva pristala na AC, sva šla v smeri proti - Mariboru in potem nazaj na jug, po AC do - Celja, tam ven in naprej čez - Žalec do – Vranskega, tam spet tankat in naprej do - Trojan na kafe, krof in kremšnito :naughty: da je bilo dovolj energije za pot domov. Je bilo seveda polno motoristov. Ura je bila že sedem, zato sva šla (v Krtini se mi zdi) na AC. Plan je bil it na Vrhniki dol in čez Ride domov, ma naju je prehitela noč, zato sva nadaljevala do Postojne. Z OMW-ja pa vsak v svojo smer, domov. Nabralo se je luštnih 550 km-jev in nepregledno število mušic na vizirju – komaj kaj vidla na koncu… Danes sem bila kar boga, ma zadovoljna da sem lahko izkoristla vsaj en dan do konca :yes:

Niti ni tako kot "ugotavljata". Voznica avtomobila pogleda na levo = prazno, pogleda na desno = prazno in zavije na levo, nakar prileti raketa. Storila je vse, kar od nje zahtevajo pravila, nesreče nikakor ne bi mogla preprečiti. Na videz sicer odvzem prednosti, ki pa to ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju ni. Ni vsak odvzem prednosti "odvzem".

Se ni treba strinjati, tako določajo predpisi voznica se v takšnem primeru ekskulpira, ker je za nesrečo odgovoren motorist (znatno prehiter). Njej pa nikakor ni mogoče očitati malomarnosti, ker je ravnala v skladu s pravili in bi se to zgodilo "vsakemu" na njenem mestu. Raketa je raketa. Pri "nas" namreč poznamo kaznivo dejanje Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti = oblika krivde, ki je potrebna, da je ugotovljena v takšnem primeru. Ti pa si zadevo razlagaš kot = ne glede na krivdo, dovolj je že vzrok in to celo iz tehničnega vidika. Razlog za trk je res, da je vozilo presekalo pot drugemu vozilu, ampak to ne zadostuje za kaznivo dejanje, potrebno je ugotavljati krivdo. V tem primeru pa je bil malomaren SS=sneta sekira.

Ni dvorezen meč..to kar si ti napisal implicira šesti čut za voznike in če bi ti na vseh križiščih domnevali, da lahko zdaj zdaj prileti nizkoleteči izstrelek, čeprav ga ni nikjer videti, potem ne bi smeli nikoli speljati. Kot, da so krivi zato, ker sploh so na cesti in ovirajo tiste, ki cesto uporabljajo kot športni poligon? Ne moreš videti nečesa, česar ni bilo tam, ko si po vseh predpisih pogledal v tisto smer. Če vzameš prednost jo vzameš, ker nisi pogledal, ker si spregledal ipd. Pri vseh urejenih križiščih je omejitev hitrosti bodisi posebej določena ali pa je določena za tisto območje, nikjer pa ni v območju križišča dovoljena zelo hitra vožnja. Če imaš vidljivost toliko in toliko metrov in po pravilih pogledaš levo in desno in ne vidiš nikogar (bi pa zagotovo videl vsako vozilo, ki se ti približuje z zapovedano ali normalno hitrostjo) ter začneš manever nakar nenadoma prileti izstrelek, potem ne moreš biti kriv...razen če imaš šesti čut in si ga namenoma preslišal.

Sem se hotel dans pohvalit, da sem osvojil krvavec.. Pa ni ratal, mal je blo krivo sonce, večina pa moje noge Omenem pa vseeno

sem po novem moto2 fan, pol pa še rad pogledam motogp

danes pa prou posebna fura Ne tolko po lokaciji, kot po motorizaciji... Prvič sem peljal na malo dalši sprehod mojga novga bombnika :surrender: Štart Gorica 8:30 - destinejšn... boooo, nekam proti dolomitom, kamor rata, rata:) Obetavno se s kolegom in prikolicami zaletimo po soški, pot po pričakovanjih, že skoraj na pamet, ko pridemo od tolmina tja proti Kobaridu.... :krneki: meglaaa :krneki: in to taka, da smo bli po 500m vsi mokri :blink: V Kobaridu še tankiramo v naše kamele po socialni ceni in potop dalje. Mnja, smo se tolažili da smo tako zgodnji, da se ni utegnila še niti megla dvignit.. Pot do Žage v megli, tam pa na famozne ride proti Učji do Tolmeza. Lih dobro zavijemo iz Žage v hrib, nardimo 2 ovinka in megla kar izgine. SONCE Malo po asvaltu malo po ovčjih kakcih, se prebijemo do Tolmeza. Tam pa dalje do Villa Santina, Ampezzo, Forni di sotto/sopra, Passo Mauria... Ker smo na maurijo trgali supercorso po ovinkih, smo si zgoraj prislužili eno malco lepo za počasi. Po napajanju pa lepo dalje Proti Auronzo di cadore, ampak se je začelo že malo "čudno" oblačiti in smo se raj obrnili nazaj. V lagano/turističnem stilu s posvalkanimi gumami O:-) nadaljujemo proti Sauris pogledat prekrasno jezero in mogočni jez. Skoz vse tiste mokre tunele bipat do Ville santine in potem nazaj po zguncani ravni magistralki do Tolmezza, tam pa na križišču gasa za Chiusaforte in napad na na novo asvaltirano Sello Neveo Še hiter skok čez predel, v Kobaridu spet napojit žvale in po hitrem postopku svalkat gume do Dolge Njive kjer nas je že čakala pleskavica s sirčkom in pomesos friteses... S težkimi trebuhi še na sladoled in do doma v garažo na stojala Prečudovitih zabavnih 490km

Kako naj začnem. Pred davnimi časi? Ne! Za devetimi gorami? Tudi ne! Ni se zgodilo pred davnimi časi, niti za devetimi gorami. Dogaja se še vedno in dogaja se tu. Odkar je slavna Gorasladkorja, Zuckerberg, ali kakorkoli ga kličejo, zasnoval to internacionalno mrežo, ki nas združuje…No, če še enkrat pomislim, vendarle je bilo za nekaj gorami. Koliko jih, od naše prelepe Slovenije do Bostona, je, pa ne vem točno. Devet, deset, morda samo dve, malo višji… Skratka, združuje. Seveda! Kakopak?! Združuje! Kar na lepem imam 344 prijateljev in glej ga zlomka, ljudi na videz dejansko poznam. Torej »defriendal« kot se po fejsbukovsko reče, jih ne bom. »Lajkam« - zopet fejsbuk sleng – pa tudi ne prav vseh. Nekateri so tu, le da pasejo firbec in moji dragi mami poročajo o mojih visokoletečih status-ih. Nekateri lajkajo, komentirajo, skratka so dejavni v naši mali skupnosti. Nekateri naložijo 123 slik, že če se, polni elana, z vso hribovsko opravo in seveda s fotoaparatom, ki na žalost še ni avtomatsko povezan z fb računom (zaenkrat je to možno le s telefoni, katerih slike pa niso ravno odlične), povzpnejo na bližnji grič za hišo. Med statusi se večkrat znajde tudi obvestilo o izredno nenavadnih stvareh, ki se normalnemu človeku skoraj nikoli ne pripetijo. Razni »jem«, »pijem«, »grem spat«, so eni izmed omenjenih. Pa da se vrnem h glagolu: združuje. Če to, da za 100 ljudi vem, kje so bili, kam grejo, s kom grejo in koliko časa bodo tam, pomeni da fejsbuk združuje, potem združuje. Pa ni čisto tako. Ste se že kdaj srečali s kom po enem letu? Vmes pa ste en drugega spremljali preko fb-ja. Naj vam na kratko predstavim pogovor: A: » O serbus, kua pa ti tle? Na fb si pa kliknu, d ne prideš.« B: »Seus, ja. Sem si premislu.« A: »A tako, ful fajn. In? Je blo dobr v grčiji?« B: »Ja, fajn. Si vidu slike?« A: »Itak, ene tri so prov svetovne« B: »Zanč sm pa mislu, d bom crknu od smeha, k sm tvoj status prebral« A: »Kjrga? A unga od …..?« …… Vse se vrti okrog dejavnosti na fb. In občutek, da človeka nismo videli že celo leto, sploh ni prisoten. In nekako tako, počasi izginja potreba po osebnem kontaktu. Potem so tu še statusi, kot so »če imaš rad svojo mamo, sestro, očeta,…prilepi to na svoj zid«. Seveda jih imam, ampak, če očetu rečem, da sem na zid prilepil, da ga imam rad, me bo najprej »ufliknu« potem pa dvakrat letel okoli hiše v iskanju te »nalepke«. In končno sem pripisal do meni najbolj boleče teme. In sicer, ženske. Odkar obstaja fb je z ženskami še večji hudič, kot je bil poprej. Ko so na sceno prišli mobilni telefoni in z njimi sms sporočanje, je bilo to, vsaj zame, nekaj dobrega. V sms-u si lahko na vse možne lepe načine opisal, kar bi v živo le s težavo izustil. Z sms-i si krajšal večere, sebi in pač tisti, ki ti je v soboto zvečer zaupala telefonsko. Kaj lažjega? Ko je postajalo resneje, so se že začeli klici, zmenki, itd. Ampak sms-i so bili še vedno super. Tudi konkurence ni bilo takšne. Če je bila punca res lahka, si je pisala s tremi naenkrat. Bila je sicer tudi manjša slaba lastnost. Če si opit dobil številko od punce, katere pojava te je ob naslednjem snidenju malo »prištemala«, ni bilo ravno prijetno. Saj vsi vemo, da grejo po petih pivih, grda dekleta domov. Odkar obstaja fb si popolnoma na ogled. Eden izmed prvih stavkov, ko spoznaš dekle, je: »Imaš fb?«. »Seveda imam, kdo ga pa nima?!«… Mimogrede, ta odgovor nameravam v prihajajočih situacijah popolnoma parafrazirati. Skratka… »Imam«. In naslednje jutro »nova prošnja za prijateljstvo«. Nahitro pregledam zadnjih nekaj statusov, neprimerne zbrišem in… »Tadej in XY sta sedaj prijatelja« Super. Pa se prečekirajmo. Ti mene, jaz tebe. »Oh na tej sliki pa ni tako luštna, kot je bla včeraj. Uf, saj sploh ni. No ja, tu je pa ful. Ampak kaj, ko so te slike drugačne.« Kaj pa statusi? »Včeraj ob 14:42« »iiiiiiiiiiiiiii, bla na kremšnitki z najboljboljšo frendico, rada mam fuuuul«. Čakaj malo, koliko si ti stara in pa, kaj imaš rada ful? Kremšnitko ali frendico? Pogledam še starejše statuse. S petimi različnimi frendicami na šestih različnih sladicah in vse ima rada ful. Še vedno ne vem, frendice ali sladice? Vmes še, kakšni prasci smo tipi in nekaj sprememb stanu »22.3.2011 - v zvezi«, »26.3.2011 - zapleteno je«. Trenutni stan »samska«. No hvala lepa, gremo dalje. Potem pa se zgodi, da spoznaš povsem simpatično punco. Njenemu profilu ne manjka nič. - No, kako patetično se to sliši? Zboliš! Hočeš, nočeš - takle mamo…Kaj pa tvojemu? A tvojemu profilu tudi ne manjka nič? Kdaj si nazadnje pogledal na koliko pijanskih fotografijah si »potagan«? No, če nisi ti, ta, simpatična punca, zagotovo bo. In kdaj si nazadnje napisal kakšen, rahlo šovinističen status? Ne veš? Vprašaj njo! Tisti, ki te poznajo, vedo kakšen si, kdaj se zafrkavaš in kdaj ne. Ona tega pač ne more vedeti. In smo zopet tam, kjer smo bli s kremšnitko, le da je situacija rahlo obrnjena in ne v tvojo korist. Prejšnji večer je še kazala neko zanimanje zate, mar ne? Če ne, te ne bi dodala. No, sedaj ji pošlješ sporočilo ali pa jo klikneš kar na chatu. Kaj se zgodi? Nič! O tebi je namreč zvedela vse, kar je potrebovala za hladnokrven odfuk. In tako si odletel, kot zadnjič pri tebi kremšnitka. Stavim, da si se spravil še isti večer brisati nerodne slike in nevmesne komentarje. Jaz sem jih že. In verjetno jih še bom, dokler ne spoznam takšne, ki ji bom všeč tudi na sliki, kjer eksam liter vina, od katerega, rdeče kapljice okusno kapljajo po beli majici. Verjetno pa bom od sedaj naprej govoril: »facebook? Kaj pa je to?«. Ampak v tem primeru bom pa spet neandertalec. In katera si želi neandertalca? Pa vzemimo za primer, da tudi s tvojim profilom ni nič narobe. Sami plusi, same izbrane fotografije, na katerih si, kaj pa vem, gledljiv? Recimo. Polajkaš nekaj njenih slik. Kakšno tudi pokomentiraš. Klikneš njeno ime na chatu. Pogovor se začne. Vse poteka dokaj hitro. Saj ne, da bi mi primanjkovalo besed. Mislim, da to dokazujem že s tem nakladanjem. Ampak ali kdaj pomisliš, koliko snubcev, take simpatične gospodične, premore Zuckerbergov facebook? Raje ne razmišljaj v tej smeri. Ker glede na njenih petsto prijateljev…Dvomim, da si ali pa sem edini, ki je opazil njeno lepoto. In verjetno nisi edini, ki poskuša bit duhovit, zanimiv in šarmanten, vse ob enem. Njena edina naloga je, da si izbere, kdo ji je bolj všeč. Vmes pa ji facebook prikaže najnovejši status Ashtona Kutcherja, katerega profilna slika je tako ali tako poosebljena lepota, princ na belem konju, alfa samec,… In kje si spet ti? Nekje v ozadju se oglaša nadležen pisk tvojih neumornih poskusov biti zanimiv, medtem ko se ona naslaja nad sliko Ashtona in v mislih že leti čez ocean. Verjetno si približno tako nadležen, kot budilka, ki jo zbuja iz sanj…Budilka! In kdo je že kdaj vzljubil budilko?

Kraju s 5000 prebivalci in petimi semaforji rečeš mesto. Zavedaš se, da je lahko usodno, če v gostilni naročiš sok in podobno... Nimaš kleti ampak keudr. Na morje hodiš v Nerezine. Nimaš "superg", "adidask" in "patik", ampak ene in edine "teniske"! Stvari ne razumeš, ampak jih "zastopš". Se ne utrudiš, ampak zmatraš. Začudenje izražaš z "ne me jebat!" Nisi buden, ampak čuješ! Nič ni tam ali pa tu, ker je vse tamlele in tlelele. Stvari ne potrebuješ, ampak jih nucaš! Ne paziš, da ne padeš po stopnicah, ampak mirkaš, da ne telebneš po štengah. Ne greš kakat na stranišče, ampak srat na sekret. Ne pogovarjaš se, ampak se menš. Ni kaj, ni kva, ni kua..ampak enostauno: a? Ne rečeš odidi, ampak bejš. Ne želim...ampak hočm. Nadpovprečno uporabljaš besedi kurba in *****! Nisi pijan, ampak si nabit ku mamba Mi nimamo shrambe, mi mamo špajzo. Ne voziš kolesa, ampak bicikl. Mi mamo škarpo, ne zid! Ne igraš glasbe, ampak špilaš musko. Ne rečeš krožnik in skodelica, ampak taler in šalca. Nimaš mila, ampak žajfo. Mi mamo puščico ne peresnce. Ne rečeš izvijač, ampak šeraufnciger. Ne vprašaš zakaj ampak zakuga. Ne ješ češenj, ampak črešje. Ne ješ jabolk, ampak jabuka. Ne zajtrkuješ, ampak froštkaš. Nisi pripravljen, ampak prštiman. Ne greš domov, ampak domu. Mi se ne vozimo....mi se furamo. Ne vprašamo kje si doma ampak "skod pa si". Mi ne rečemo noro ampak huduu. Ne greš na poroko ampak na ohcet. Se ne jezimo, ampak pizdimo. Pa zafrkavamo tut ne, ampak jebemo. Ne bereš časopisov ampak cajtnge! Mi rečemo špricar ne brizganec. Mi ne osvajamo ampak pecamo. Ne piješ, ampak ga žreš. Nimaš predpasnika, ampak firtuh. Mi ne "dokončamo dela" ampak smo "fertik s poslom". Ga ne pretepeš, ker te je oguljofal, ampak prefukaš, ker te je nategnu. Nimamo čevlje ampak šuhe. Ne pozdravimo se z zdravo, ampak sas, ki si borac. Ne vpašamo kako si, ampak Kua zaj, bo? Ne rečemo super, ampak fiks ali: Pa ni, da ni! Nataša ni zunaj, ampak je venih Mimo gostilne jt je greh! In še misel dneva: ni ga vitamina čez liter vina http://a8.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash4/309148_2192150637424_1056878510_32201061_463522074_n.jpg

Tuki sm se tut js najdu :lol:

Vse na svojem mestu. Škoda za Doviziosa. Zdi se mi, da je bil v igri Reposol 1-2-3. Sic je spe dokazal de ima tovarniški stroj za 2012 sam zarad izjemne popularnosti. Lepo je blo videt odličn Spiesov start. Očitno se je navadil prtisnit v prvem krogu!! Kako napaljen je bil Lorenzo, je blo najlepše videt ko je Spiesa prehitel in mu pomahal, naj gre za njim. Ker pedrosa včasih med dirko popusti, je Lorenzo upal da ga bosta ujela in prehitela oba. No, to je padlo v vodo. Rossijev ducati. . . tud to je vse na svojem mestu. Upal sem, da bo alu pripomogel k konkurenčnosti. Po drugi strani, pa sem upal, da bo to polomija. Honda in Yamaha so v razvoj okvirja vložili leta in miljone. HRC, Yamahin laboratorij in Suzukijev R&D pač niso neka garaža ki vari grušte. Če bi FTR v nekaj tednih naredil izdelek ki lahko japoncem konkurura, bi pomenlo da so vsi skup nesposobni tepci. Rossiju je najbrž žal, da ni zarobantil, in zahteval razvoj okvirja in ožjega V motorja.Govori se, da bo že pred azijsko turnejo testiral FTRjev klasičen okvir. ampak tudi če deltabox začnejo delat jutri, ne verjamem, da bo to kar letelo.

Sobota je bla še motorju prjazna, in smva se z MojoMojo zapodila do Umaga in nazaj. Srečala nepregledno dost motorjev in motoristov. V obe smeri mava postank na Vikiju, ker je točno pol poti, in vedno skuhajo odlično kavo. To ful lepo vreme in (pre)toplo morje zelo enostavno zavedejo človeka. Smo septembra in dan se neusmiljeno krajša. ob 19:00 je že precej mračno. točno 200Km.

danes skočil na kofe in eno jagodno tortico - v česke budejovice http://maps.google.com/maps?q=48.974573,14.474332&sll=48.974439,14.47313&sspn=0.001796,0.005493&num=1&t=h&vpsrc=0&z=18 gor grede sem šel po AC: nekje pred mariborom: v avstriji: na češki meji: trg v česki budejovici - kamor sem šel na kufe: kufe & torta: nazaj grede sem šel pa mal po AC mal pa po avstrijskem podeželju: nekje v avstriji pred dežjem: pa še po oz. med dežjem (avstrija): pa še mal tehničnih podatkov: kilometraža: 972 km potreben čas: točno 13ur (z vsemi postanki, ogledi...) poraba motor : 54 litrov bencina (požeruh je letos skuril že 1,2 kubična metra bencina) poraba voznik: sendvič + ledeni čaj + kava s torto + krof s trojan + en bounty 60% poti je bilo po avtocesti temperatura: od 26 do 11°C vreme gor grede OK, nazaj grede pa mal dežja (ene 10 min - glih toliko, da sem končno spral mušice dol iz šipe) in veliko mokre ceste (sem vozil glih za dežjem).

Hja… Problemi. Vsi jih imamo in vsi iščemo rešitve. Moški ne razumemo ženskih problemov. Ženske, ne moških. Pa imamo že po defaultu skupno lastnost. Nerazumevanje. Ne ravno najboljša, pa vendar, skupna lastnost. Pojem, predmet, ali karkoli že je. Pri slovnici nikoli nisem ravno blestel. Pa recimo, da je pojem. Pojem, ki že od nekdaj pomeni, eno izmed težjih uteži na »ali sva za skupaj« tehtnici. Če po nekaj zmenkih, ne najdeš skupnih lastnosti, se bojo zmenkarije verjetno kaj kmalu končale. Ali pa ne. Sto ljudi, sto čudi...Ali kot bi rekli bivši bratje »sto žena, dvesto sisa«. Ah, vedno mi uspe, zamislim si temo o kateri bi pisal in potem me že prvi stavek, ki vsebuje zanimivo besedno zvezo, pojem, lastnost - zavede in nastane pet vrstic nakladanja tja v en dan. O skupnih lastnostih. Pet vrstic. Kdo je sploh hotel razglabljati o skupnih lastnostih? Drugič, drugod. Gremo nazaj h problemom. Pa da ne bomo zopet zatavali. No, da ne bom zataval. Za vas se namreč ne bojim, berete kar pišem. Če berete. A berete? Skratka, moški problemi. Ne samo moji, ampak splošno znani. Seveda so povezani z ženskami, kakopak. Kdaj pa še niso bili? Mogoče ne tisti, ki so po naravi bolj tehnični. Tisti res niso. Ampak ja, veliko jih je, ki so povezani z nežnejšim spolom. In, da se ne boste predstavnice le tega, počutile napadene, naj vas že takoj na začetku potolažim. Niste neposredno krive. V večini primerov le posredno. Moški si jih namreč, čeravno zaradi vas, ustvarjamo sami. V razglabljanje o tem fenomenu, me je, glej ga zlomka, potisnilo stanje na, le kje drugje, kot: taraaaa, na FACEBOOKU. Nekaj vrstic višje sem vas še tolažil, s posrednostjo, kajne? Se opravičujem, danes ne boste krive samo posredno. Naneslo je tako, da je ta fenomen dejansko, bolj kot ne, neposredno v vas. Ob branju stanja na fb, sem doživel nekakšen flashback, deja-vu…Nekje sem to že slišal, ne samo enkrat. Čakaj, tudi zgodilo se mi je že, tudi ne samo enkrat. Torej nekaj resnice mora biti na tem. Če se dogaja redno in vsi to izkušnjo opisujemo na skoraj identičen način. Ja, nekaj je na tem. Pa, če se predstavnice nežnejšega spola strinjate ali pa me vse takoj označite za… Ne vem kaj, kakšno lepo besedo, ki mi bo pristajala, boste že našle. Pa, da stvar še malo začinim. V študentskih letih, pravzaprav ravno takrat, ko se mi je ta fenomen, ki raste na vašem in vpliva na naš zelnik, dogajal, bi rekel, da je problem v bistvu problem, dokler se ne zgodi. Ko se dogaja, je pravzaprav neverjetno ugoden. Ma kaj bom skromen. Ko se dogaja, sploh ni več problem ampak nekaj, kar bi, novopečeni študent-bruc, opisal kot raj na zemlji. Zakaj je problem, dokler se ne zgodi? Ker, vsi tisti, ki ta problem opisujejo, začnejo približno takole: »prej me nobena tut povohala ni, zdej pa…faak, nobenga mjra!«. Ja nekako tako. Vsak je že imel sušno obdobje. Kar se tiče žensk, da smo si na jasnem. O problemih s sušo v dolgih poletnih mesecih, bomo razglabljali na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, prav? Ja, sušno obdobje je sestavni del življenja. Če ga ne bi bilo, ne bi znali ceniti monsunov. Se vam že približno svita o čem bom, po stoštiridesetih besedah, končno začel pisati? Ne dolgo nazaj sem se, ravno o tem fenomenu, pogovarjal s kolegom. On je načel, jaz pa tudi nisem dolgo zaostajal. Ko sva ugotovila, da so najini izkušnji tako zelo podobni, sva raje temo zaprla in odprla n-to pivo. Ali pa sva naročila nov »gemišt sa bijelim«? Kaj pa vem, bilo je na morju, se ne bom niti pretvarjal, da se spominjam vsega. Se pa prav dobro spominjam te izkušnje. Bilo je ob začetku drugega letnika na naši ljubi fakulteti za elektrotehniko. Ja, res ne vem, če sem za čas bruca povsem zaužil študentsko življenje. Sploh pa ne, kar se tiče deklet. Nikoli ne bom pozabil, kako smo s kolegi v stanovanju, kjer je bila ena dvoposteljna soba in ena enoposteljna, slednjo določili za t.i. »fuksobo«. Če bo kdo domov pripeljal spremljevalko, mu bo pač ta soba na voljo. Oziroma ne »če« ampak »ko«. Ko bo kdo domov pripeljal… Samozavest serijsko. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da je »fuksoba« kmalu bila le še soba. Kot sem rekel, sušno obdobje. Če sem iskren tudi poletje ni bilo ravno rodovitno. Potem pa je počasi prišel oktober. Oba, sedaj že bivša, cimra sta se odločila, da življenje v prestolnici ni po njunem okusu. Meni pa eno sušno leto še ni ubilo upanja. Sem pa, stanovanje, daleč v Črnučah, kjer nam marsikdaj niti ni bilo do tega, da bi se usedli na trolo in se odpeljali v center, zamenjal za malo bližjega. Za Bežigradom. Spoznal nove cimre in novo študijsko leto se je lahko pričelo. Opustili smo celo poimenovanje sob. Kaj hočeš, človek odrašča. Že vselitvena zabava je potekala malo drugače, kot prejšnje leto. Dva cimra, že izkušena študenta, sta poskrbela za to. Da ne bo kdo mislil, da se tu govori že o ženskah. Malomorgen, kot bi rekel naš trenutni premier. Pijančevanje. Do konca in naprej. Petje partizanskih pesmi na balkonu stanovanja v sedmem nadstropju. Ob treh zjutraj. Vsi, ki se ob tem mogoče zgražate, imate prav, čisto prav. Ampak, kaj preveč vam ta »prav« ne koristi. Skratka, tako so potekali večinoma torki in srede. Vmes smo pridno hodili na predavanja, vaje in izpite. Preveč falirali res nismo. Smo pa zaužili to o čemer vsa Slovenija govori in obsoja, kadar beseda nanese na študentarijo. Ja, deklet pa še vedno ni, vsaj v izobilju ne. Ne bom pozabil kolega, ki je prišel do mene za šank – ja tam mi res ni bilo hudega – in mi pravi: »uaaa, stari…eno sm za r't prjel pa me je prov nagravžn nazaj in to za j…«… »Ooo, carsk, a sm lhk tvoj prjatu? – Aja sej sm že in zdele me je zarad tega mal sram – dej se parkiri, dej za pjr pa ne govor takih bedarij, d te ne bo kdo slišu!« Ja, tako je bilo… Dokler se lepega večera ni odprlo tudi meni. Za kolega me niti ni zanimalo, koliko jih je še prijel ali pa one njega. Če mu je v ponos, tudi prav. Ja odprlo se mi je. Najprej na lokalni zabavi, še isti večer v mestu – ali kakorkoli lahko imenujemo Hrastnik v primerjavi z Ljubljano. Pa naj bo mesto. Saj ima celo semafor – kadar popravljajo cesto. Zanimivo, prej par mesecev nič, sedaj pa kar…ah ja dovolj za en večer. Tudi vsem znani ženskarji, bi se pohvalili s tako številko. Mogoče. No, le da bi oni verjetno speljali stvar do konca, jaz pa sem bil zadovoljen že samo z … V glavnem brez »gasa«. Amater pač. Vendarle pa visoka doza ego-boosta, kar pa samo po sebi še ni imelo vpliva. Vsaj ne, ko smo v torek zopet začeli s pohodi po glavnem mestu. Ko pa so bile sobote enkrat rezervirane za prvo izmed zgoraj omenjenih pa sem verjetno tudi v velemestu začel oddajati vonj po zasedenem. Tisti meseci so uradno veljali za prekinitev suše. Ne rečem, da sem ponosen na to, da sem marsikateri dežni kaplji z veseljem podlegel. Pa kaj, bil sem mlad. Šele kakšno leto po tistem sem se zavedel, kaj je ljubezen. Pomembno je, da sem se. Mar ne? Tudi o tem sem že pisal zgodbice…Pa o teh, kdaj drugič. Kar pa že od samega začetka želim povedati je, da vas, drage moje, neizmerno privlači vonj zasedenega moškega. Pa poimenujte to kakor hočete: problem, fenomen, misterij, bedarija...? Pravzaprav lahko skličete celo konferenco. Ta čas pa se, sigurno kje, odvija debata: »prej me nobena tut povohala ni, zdej pa…faak, nobenga mjra!«.

Pozdravljen Miran, Saj je Danci1973 fejst možakar, le zdi se mi, da ima občutek, da preveč pljuvamo po motoristih oz. sami po sebi, čeprav so/smo motoristi pogosto tudi žrtve nepazljivih voznikov drugih vozil. Rad bi povedal, da se tega dejstva tisti, ki tako pišejo, popolnoma zavedajo (sam sem to pred dvema mesecema tudi dejansko občutil), se pa poleg tega zavedamo tudi, da drugih ne moreš spreminjati in da je predvsem nam v interesu, da zaradi naše ranljivosti, do nesreče sploh ne pride. Zatorej lahko največ sami naredimo s tem, da vožnjo prilagodimo razmeram in vozimo defenzivno ter predvidevamo nevarnosti kolikor je to mogoče. Tudi odvzeme prednosti. BTW, prebral sem obe tvoji knjigi, kateri si lastim in ti lahko le čestitam na volji in res pravem odnosu do življenja. Kapo dol.

Fritz! Ne obremenjuj se s komerkoli, ker določenim ne boš nikoli dotajčil meje med življenjem in med smrtjo! .

Ne, tolk temnih nimaš ne, pa tolk velik tud ne

js nism tak lasouc :angry: :yawn:

Moja hornetka je isto ugašala ampak pri meni na vsakih 100 prevoženih kilometrov .krive so bile svečke ker niso bile prave in so se pregrevale

Halo ! Poskusi z tem http://www.louis.de/index.php?topic=bikedb&CONTENT=technik&typ_id=RC04 Sam iščem cb 750 do let.1978 im me zanima ,če jo pripeljem iz EU kako je z dokumenti?.Sam sem bil čez 20let v Nemčiji in vem da do 96l ni bilo homologcijskih kartončkov .V bistvu bi pustil motocikel original -z rahlim cafe racer pridihom (Tomasseli krmilo ,izpuh ,sedež)zadostujejo Tuv listine da,je bilo to vgrajeno -testirano za tak tip motorja in kaj potrebujem za registracijo kot starodobnik? Hvala za odgovor gsb

Bom napisal kaj več,ko bo vse znano. Čez frizbi se bomo samo določeni vozili.Pa še to za tem,ko naredimo dodatke za mopi In ko najdemo "bedaka"ki bo prvi preizkusil Jz bom drugi

Po čem sklepaš?

.... pridem ....

Še flajer za v soboto. Vljudno vabljeni vsi!

Bolje in ceneje kot dobit kazen za zrabljeno...

Jz sem se se pol malo vozil,ko sta vidva sla.In sem na koncu kar fajn nacel gumo.Za enkrat se bo..Pol pa D211 gp,da pridem na 50.xx

Skozi Litijo zidani most v Krško Bil na stezi (Sobota) in preizkusil čist novo GP Racerko!! Prva liga!! Enkat je sicer spustila ampak to zaradi previsokega tlaka!Ko sem jo spustil na 2 bara(mal toplo) je pa držala k matr!! Obraba zanemarljiva Končno sreču enga orek bajkerja na Racelandu. Miha Pa dozdej nisem vedu de gre moja freza tud u rikverc No ja vsaj zgledal je tako

Pa še moja raketka Aprilia SL1000 Falco (v mesecu dni prevozil 8k km :naughty: )

Moj F 360 od daily driverja pa še morm slikat Lp,Rock

Kar sem rekla, sem rekla :naughty: .... barva je zginila in danes sem šla, sam sem furco čist en mal skrajšala (jest lahko, sej sem punčka ): Medvode – Šk. Loka – Žiri – Rovte – Logatec - ker mi je bila všeč, kar po isti nazaj. 122km pod budnim očesom unga tam gor, ki je vztrajno na ogenj nalagal . Aja, noge še nič ne bolijo, bom videla jutri.

Ne rabis FTR-ja zato... Je ze John Britten to pokazu: s svojim okvirjem, svojim vzmetenjen in svojim agregatom.... In nascal vso svetovno smetano. John Britten V1000 story

po tanovem sem in bom tam reden gost like mausy hehe

Da se pri počasni vožnji, ko ni dovolj naravnega pretoka skozi reže hladilnika, vklopi ventilator, je povsem normalno.

tut včerej fočk

Maksimalna hitrost pri seksu je 68, ker te pri 69 OBRNE!

ljdje na FB-ju si ponavadi ustvarijo podobo v kateri hočejo bit vidni drugim ljudem. Si pač konstruirajo identiteto kot njim paše in v kakršni luči hočejo, da jih vidijo drugi. Tko da je celotnio zadevo potrebno jemat precej z rezervo. Erving Goffman je že tam v davnih 60ih napisal knjigo z naslovom Prezentacija sebe v vsakdanjem življenju, v kateri s pomočjo domislenih metafor igre, odra in zaodrja razglablaj o...hmm....prezentaciji sebe z ozirom na druge

A tale gospod?

POOOČK! Waaa kašna kelnarca!

Sam zdej mi pa res ni jasno...vsi bi al pa pijete kafe z Mausom, pa me res zanima aje to to?

:yawn:2 = :yawn:

Kozarec južnoafriškega in Ella... http://www.youtube.com/watch?v=SDfe9dn59Mk

Ok, ob priliki, ko bom hiper-zmogljiv. Zaenkrat sem bolj tko-tko

Jap, to bi pa res lahko! Večina je pa kalibrov, ki sploh ne poznajo pogojev in nikakršnih detajlov ipd., kar gre tudi meni blazno na živce - potem moram pa jaz se zagovarjati in popravljati vtis. Povezava z uspešnostjo pri delu je sicer na kratki rok očitna; kdor bolj na hitro in po malem razloži, dejansko prej dobi podpis, potem pa upa, da stranke ne bo nikoli več srečal, se ne oglaša na telefon itd... Če pa vzameš v zakup malce več truda in napora, poveš vse kar stranko zanima, PO RESNICI!!, se pa podpis dobi kasneje, dalj časa potrebuje človek za odločitev, polica pa je zato bolj močna - čeprav se proda šele po 2, treh svetovanjih, bom rekel, provizija pride, užitek pa je na cesti srečati stranko, ki ti da roko z nasmeškom in ji kulturno lahko rečeš: "Kako ste? Vse štima?". To je čar tega, kdor dela drugače, ne more uživati v delu.

poznam 2 ki sta štartala z litersko ss, en z cbr1000rr in drugi z R1. prvi je enkrat padel ker je premočno zabremzal ko se je ustrašil nečesa v ovinku. začetniška napaka pri cca 50 na uro, na srečo brez posledic razen plastike. tu ni bil kriv ss motor ampak bi se mu to lahko zgodilo z vsakim. sedaj vozi že 3 sezone brez težav. drugi sedaj vozi svojo drugo sezono brez vsakih težav in uživa. oba sta stara 27-30 let in še nista sprobala koliko letijo njune rakete. verjetno je stvar v glavi ko vdarimo tako debato o "začetniškem motorju" sedaj oba pravita da bi ju pri 600 verjetno prej zamikalo noreti ker bi prej mislila da obvladata, pri jurja pa imaš rešpekt vedno. normalno, še jaz ga imam na jurjaku po vseh teh letih in kilometrih. sem pa danes videl enega super začetnika, ki je z nekim cca 250-400 supermoto tako letel po moji ulici, da je samo vprašanje kdaj bo srečal koga iz stranske ceste ker to počne že par dni. tako na oko zgleda 18-20 let star.

KVA pa je? - je to kul? :evilgrin: ah če ti po pravici povem, če me daš na hladno za celo leto mislim da ne bom nič zamudil ker na ta forum spadajo sami veleumi...tko da LP