Dvorana slavnih

Pozdravljeni! Sem bolj nova na forumu, pa bi vas nekaj vprašala (vidim, da še takšne teme ni bilo). No, da vam opišem situacijo, ki se mi je pred kratkim dogodila: Vozim se po cesti, na relaciji LJ-Litija-Radeče-Šmartno pri Litiji-LJ. Hotela sem narediti en majhen krog malce po Sloveniji, saj že dolgo nisem šla na daljšo vožnjo. A zalomilo se je posebej na poti proti Šmartnu, saj sem naletela na makadam. In ja, ravno sem imela srečo, da me je na klancu navzgor (dokaj strm), plus da je bila cesta nagnjena iz leve proti desni, potegnilo v rob ceste in sem padla. Imela sem srečo, da so mi domačin in njegovi prijatelji pomagali, da smo pobrali motor. Mislila sem, da bo cesta ravna cel čas. Ali pa majhen hribček, to bi še šlo. Na koncu izven, da je klanec dolg vsaj 8km, da cesta obstaja že od 1937 in da ne misli bit asfaltirana. Najbolj, kar me pa jezi, da to ni ne prva, pa zagotovo ne zadnja nesreča. Zgodilo se mi je že (Od kar imam izpit pa do sedaj), da sem že 2x padla na pesku, ki je bil na nepreglednem ovinku, enkrat mi je en skuterist zaprl pot točno v ovinku in mi je na gladkem asfaltu spodrsnilo, ko sem bremzala (v tujini, ker je MORAL očetu, ki je vozil pred mano, ponujat apartma). Ok, veliko je bilo začetniških napak, manjša materialna škoda in nič drugega, ampak vas vseeno vprašam: Se vam kdaj zgodi, da imate kakšno takšno smolo, ali nezgodo, da začnete dvomit v samega sebe? V svoje lastne sposobnosti? Da ste en tak »idiot«, ko je naredil tako butasto napako po nepotrebnem? Ali pa da resno razmišljate, da bi dali čelado v kot za vedno? Malce me zanimajo doživljanja drugih ljudi ob takšnih situacijah, ker se mi zdi, da sem edina na tem svetu, ko je že imela toliko bližnjih srečanj z afsaltom ali pa drugi nočejo govoriti o tem (kot nekakšen tabu).

danes ob 6 iz postelje, ob 7 pri paviljonu na brezovico, ob 8 omv postojna - pol pa nekam južno od kolpe - do karlobaga in mimo gospoča nazaj: pot navzdol: ... pa do jezera: ... samo jezero - bila je oseka :-) nekje med potjo: potem pa domov:

Hola, po zelo napornem delovnem tednu se je tale furca danes prilegla ko ata na mamo cilj je bil Bovec, saj že skoraj dva tedna nisem bil tam, zato je bil skrajni čas da to popravim - in mimogrede skočim še na Mangart ampak pojdimo po vrsti, najprej je bilo jutro; hladno, megleno jesensko jutro, ki sem si ga pogrel z "jahalno muziko": Shadowsi in Ventursi (Apachi, Peter Gun, Flight of the Bumble Bee in ostali cukrčki, le Walk Don't Run sem spremenil v Ride Don't Walk ) so me zazibali v ritem in ko se je končno pokazal sonček, sem bil več kot pripravljen: z Lubico sva v užitka polnem LS tempu planila na pot, najprej proti črpalki v Logatcu, kjer sem jo napojil s 100% bencinčkom malo naprej od črpalke sva srečala (in pomahala) ebony (v majhni črni škatlici) in Rumenemu Cestaku (v večji modri škatlici) ki sta zgleda glih začenjala prosti del vikenda pa gasa naprej, v Kalcah sva zavila na desno, za Idrijo, pa takoj na levo, za Staro pošto - na teh fletnih, počasnih ovinkcih sem hotel ulaufat novo zadnjo Q RR, a je bilo precej peska, zato sem že pred vrhom preventivno obrnil in gasa nazaj na traso današnjega izleta - guma je bila itak že ulaufana do roba do Logatca malce bolj gost promet se je začel redčiti, kmalu sva bila skoraj sama na cesti, tako da sva lahko zares uživala vreme je bilo čudovito prijetno toplo, Lubica je predla kot mlada mucka, ovinki so bili lepi, gume so držale ko pes ježa, kaj bi si človek sploh še lahko želel?? :naughty: kot sem že nekoč rekel, samo dva ovinka imamo, pa tako veselje nam naredita; če bi jih blo več, sej to sploh ne bi bilo za zdržat!! mimogrede: vsakič ko iz Kobarida zavijem proti Bovcu, sem jezen na naše vrle cestarje; kao popravijo, na novo asfaltirajo cesto, potem pa se zgleda živ bog ne zapelje po njej, da bi preizkusil kaj so sploh naredili!! namreč, če bi se kdo peljal, bi opazil da je krasna nova cesta "zrukana" enako kot prej stara - kot bi asfaltirali rahlo vzvalovano morsko gladino!! a res nihče ne kontrolira nove ceste, ko jo naredijo?? ajoj, ajoj!! a ker je ta odsek dolg le par kmjčkov, vsakič le malce zakolneva in greva naprej, kaj pa bi - banana republika je pač banana republika in tega se ne da skrit, ne samo na cestah :xx: da ne zapademo v politiko, čist prekmalu sva bila v Bovcu, kjer sva obiskala kolege s konference prejšnji teden, mal počvekala, nasmejala, popila, potem pa naprej, na Mangart nekateri okoliški vrhovi (hmnja, mi je manjkala ena rožica, ki bi jih znala naštet z imeni ) so se kopali v rahlih koprenastih oblakih, a večina neba je bila tiste čudovite sinjemodre barve, saj veste, Rizla Suzuki barve malce sem poslikal, potem pa sva v rahlem drncu planila nazaj v planu je bil še postanek na supersladoledu v Kanalu, a ker je bila na drugi strani telefona samo tišina (itak, je bil prelep dan za sedet doma in čuvat telefon ), sem zavil nazaj na staro, najlepše ovinkasto pot... spet Kobarid, Tolmin, Idrija... kjer je bil planiram rezervni postanek za lizanje, a sem se mu tokrat odpovedal (hej, kakšna žrtev, pišuka!!) ker sem želel prit še v KC v času za obiske... in ko so se pojavile Kalce sem zavil na desno, na hitro pozdravit prjatle na ride (parkirišče je bilo tako polno da je pokalo po šivih) in potem gasa do LJ, kjer sem moral še 1x napojit Lubico - kot ponavadi je bila spet extrapridna, popila je le 5,3 litrčka na 100 in potem domov, pred računalnik, navijat za naša dva, ki se zdele prijetno mučita na dirki 24h Le Mansa (live-timing imate tule, če koga zanima) števec je pokazal 367 kmjčkov; če bi imel še števec za veselje in radost, ki sem jih občutil v teh kmjčkih, pa tri mesta zagotovo ne bi bila dovolj!! pri tem imajo extra zasluge seveda nove gume, še posebej ker ima Lubica zdaj obute Q RR, to je res neskončno veselje - za naju je to najboljša cestna guma ever made in Dunlopovci so eni bimboti ker so jih zamenjali s SportSmart, ki jim niso niti do gležnjev, kaj šele do kolen!! pišuka, če bi kje našel še kakšno novo zadnjo, 190/55-17... danes je sobota... to pomeni da je jutri pred nami še en "ride day" - sicer še ne vem kam bova šla, ampak komaj čakam

Vsekakor je Nejc pozabil omeniti naslednje: 1. pot do jezera (kRUŠČIČKO JEZERO) je v bistvu kar prava avantura, ki vsebuje vse elemente presenečenja, od spraševanja lokalcev za pot, do iskanja tabel, izogibanja udarnim jamam, do vožnje po makedamu...a na koncu poti si le nagrajen s čudovitim pogledom: ne, ne s pogledom na jezero....čez dobre pol ure si ves srečen, ko spet vidiš cesto, ki vsebuje belo črto po sredini in hrbtenica in podvozje motorja se oddahne. ampak vseeno, furca je vsebovala del Dalmacije do Rovanjske, nato smo zavili okrog Velebita na Obrovac, proti Gospiču in potem pod večer spet gledali zahajanje sonca, ko smo se spuščali proti Senju. Plan furce Na cesti ni bilo pretirane gneče, ker turizem se poslavlja (se pravi ovinki so bili rezervirani samo za nas ), a temperature, vsaj ob morju so bile še čudovite. Edino veselje je motila burja, ki se je zaganjala kot nora. Ampak ker izlet dela tudi dobra družba, nam je bilo čisto fajn in smo zvečer po temi lepo pricapljali domov.

Hola, jp, tudi danes je blo treba malo premešat olje v Lubici, da se ne bi kakšni paglavci not zaredili ;-) za družbo je iz daljnih štajerskih krajev uletel KeC, in skupaj sva jo ubrala v Sladko Istro; sicer nisva imela pojma kaj je to, ampak slišalo se je... sladko rad imam sladko zato seveda nisem smel spustit prilike da bi spoznal kaj je to Sladka Istra in ker si je KeC zaželel kave pri Vikiju, sva cilj furce hitro uskladila, hehe na GigSrčkih sva naštimala živahen, poskočen LS tempo in kmalu sva sedela na verandi pri Vikiju, KeC s svojo kavo, jst pa sem z užitkom cuzal jagodni shake skozi debelo slamico... ampak nekaj nama je bilo čudno, nekaj je manjkalo... tuhtala sva in tuhtala, ko se nama je prižgala lučka: ja seveda, mausa ni!!! to je tko čudno!!! ampak situacija se je hitro normalizirala, saj sta le nekaj minutk zatem uletela maus in Marja - itak, Viki ni Viki če ni mausa vmes sva spet videla kako nekateri zavijajo k Vikiju čez polno črto v nepreglednem ovinku ajoj, ajoj... no, malo smo počvekali, potem pa je bilo treba naprej, Sladka Istra (naju) je čakala... ker nisva imela pojma ne samo kaj je to, nisva vedela niti kje je to, nama je pomagala prijazna natakarica, ki nam je razložila da je to neke vrste sladki sejem (mmmmmm, toooo!!) pri tržnici v Kopru - in res, kmalu sta bila GigSrčka parkirana lepo v senčki pri začetku štantov in ogled sladkih dobrot se je lahko začel - ne bom nič razlagal, le nekaj slikc bom pripel tik-tak, tik-tak, tik-tak, tik-tak, tik-tak... je šel čas in že se je bilo treba obrnit proti domu; v Postojni sva z Lubico zavila na OMV črpalko, da sem si očistil megausran vizir (ma čist vsi mejhni letečmani so prišli umret prav na mojo šipco, grrr), KeC pa je odletel naprej proti daljnemu štajerskemu domu... naslednja postaja je bilo parkirišče na ridah, in ker se mi je še kar vozilo, sem se odločil za še eno sladko dozo, Gabronov sladoled ideja je bila všeč tudi gizm0kaku, pa sva v zares fletnem LS tempu skupaj odpekatala proti Idriji; polizala in šla domov, vsak v svojo stran - no, jst sem se na poti domov še 1x ustavil na ridah, še malo počvekal s prijatelji, malo pred sedmo pa je bil res čas da grem domov končal se je krasen dan, nabralo se je skoraj 300 ful luštnih kmjčkov in baje bo tole krasno zgodnjejesensko vreme z nami še nekaj časa - superfinofajn, še bomo uživali

ne bom pokroviteljski in ti dajal spodbudne besede ker si ženska, če bi kaj takega napisal moški bi mu itak vsi rekli naj kupi avto ker nima kaj iskat na motorju. očitno padaš ker se v situacijah preveč vstrašiš in reagiraš narobe (premočno bremzanje, strah pred nagibon na pesku) ali zmrzneš in greš v graben. s tem ko začenjaš dvomit v sebe ta strah še samo povečuješ in to ni vredu ker bo naslednjič enako. predlagam ti da greš na vransko na tečaj varne vožnje in inštruktorju poveš svoje težave, tako da ti bo dal napotke kako prevozit pesek v ovinku, kako pravilno zavirat na polno itd. tako boš dobila znanje, ki ti ga več kot očitno manjka in samozavest v vožnji, ki je očitno nimaš. ne bom te spodbujal ker je več kot očitno da ti manjka znanja in samozavesti, da bi se lahko varno vozila z motorjem in to ni hec. nalednjič boš zagledala pesek v desnem ovinku, zmrznila ali predozirala bremzo in šla na drugi stran pod avto. to je moj nasvet, če pa si preponosna da bi šla v šolo varne vožnje ali ti je škoda denarja pa rajše prešaltaj na nekaj z 4 kolesi. ni res da vsi motoristi padamo in se tako učimo. večina ki jih jaz poznam je padla po krivdi drugih ali zaradi svojega pretiravanja, pri normalni vožnji ali celo previdni pa zaradi nekaj peska na asfaltu ali makedama ne padamo. porihtaj svojo tehniko vožnje in glavo ker z motorjem v prometu ni dosti prostora za napake in ti si svojo srečo očitno uporabila že večkrat.

no, jaz sem imel v pol leta dve konkretni nesreči z motorjem. enkrat motor speštal pa meni nič, drugič pa sebe mal fental pa motorju nič. oboje po moji krivdi, se človek kar mal zamisli dokler voziš po omejitvah, se nimaš kaj sekirat, se pač zgodi, jebiga

Hola, danes popoldne polno parkirišče, se vidi da je bil krasen sonček; v ospredju je seveda tapozlačen sintisajzer - pa kdaj si bo ta tip končno kupil motor

Danes sva si z ženo privoščila nekaj sladkih dobrot. V Kopru se dogaja Sladka Istra. Tako sva jo danes mahnila iz Žalca direkt v Koper. Vreme čudovito, prometa ne preveč. Ko sva prispela, sva bila edina na mestu, ker sem parkiral motor. Ob odhodu pa je bila že cela riža. Če imate radi sladko, vam priporočam ogled prireditve. Jutri je še. Skupaj nekaj čez 300 km. Ob vračanju je bil na Črnem kalu motorist na tleh, ob znani restavraciji. Upam, da nič resnega. Še nekaj utrinkov:

nekje med četrto in peto uro

To pa res ni bilo lepo! Punca rabi malo vzpodbude. Mogoče boš jo tudi ti kdaj rabil! Ajajaj...

Korajžno naprej... Drgač pa velja en nenapisan rek med motoristi: Samo dva tipa motoristov obstajata: 1. Tisti, ki so že padli. 2. Tisti, ki še bojo. Če pa resno dvomiš vase in imaš stalen občutek velikega strahu in si zaradi tega "trda" vsakič, ko se vsedeš na motor, je avtoNet pravilna odločitev...

Danes 460 km, v dobri družbi. Štart čez - Ride, kljub trem plastem škripala z zobmi, odpirala vizir (pinlock mam na ta svetlem) da sem sploh kaj vidla, vse do LJ. Pri nas je bil že sonček, od Rid dalje pa megla in mrrraz :surrender: Dobila sva se v LJ. Sem dobila pomoč pri mazanju ketne, sva preverla še gume in potem sva šibala čez - Turjak in - Ribnico do - Kočevja, v Livoldu levo proti Črnomlju (pavza za tankanje in malco - do takrat se je končno tako segrelo da je šla ena plast stran) potem do - Metlike in čez mejo seveda do Karlovca in naprej čez - Jarče Polje po tisti "moji" cesti je bla spet skoraj prazna, užitek za vozit! Naprej čez Presiko in Skrad (na počivališču malo pavze da sva pretegnila noge), potem do Delnic (tankat), tam sem predala štafeto in sem se pustila vozit do - Grobnika (sem ga spet vidla samo od daleč) potem mimo - Ružićev in naprej do - Rupe, nazaj v Slovenijo, čez - Ilirsko Bistrico do - Podgrada in - Kozine (tankat, pavza za kafe, sladoled in menjavo vizirja - sem se ga končno navadla zamenjat predvsem pa nosit s sabo ), potem pa mimo - Divače, čez Senožeče do - Postojne, tam pa vsak v svojo smer. Fajn furca Slikca je samo ena, danes je bil bolj dan za vožnjo kot za fotkanje .)

Rekli so da je neuradno Rossi peljal nizkih 1.39. Stoner je tam letos peljal 1.38:7 v QP z 800. Neke govorice so bile da je bil z Hondo 1000 tam 2 sekundi hitrejši, čeprav to malce dvomim, ampak ker je imel 2012 gume in boljše pogoje, recimo da je peljal sekundo bolje, malo pod 1.38. Kot vidimo Rossi torej ni peljal bolje, razen če je bil v resnici hitrejši kot 1.39 in so to dali ven zato, da ne bodo pokazali vseh adutov prehitro. Kar pa močno dvomim, ker če je FTRju in Ducatiju ratalo v 2. narest tak alu okvir da se ga pelje tako dobro, potem ne vem zakaj je Honda lani v RC212 vtaknila 11 različnih okvirjev - samo lani! Potem lahko po 4. Ducatijevem poskusu z alu okvirjem japonci spakirajo in grejo dam, Stoner pa ovce past v Avstralijo.

Eh... pač začetniške napake, sem spada tudi kakšen padec. Dokler je samo motor malo podrsan, ni hudega. Pesek je hudič, ja. Ko sem začel z MZ, ni bilo meseca, da ne bi v križišču zaviral s sprednjo zavoro, medtem ko sem zavijal. Ja, spodnese sprednje kolo, kaj češ... In vedno je fasalo levo ogledalo, sem imel enega vedno v rezervi, he-he. Še kot staremu butlu se mi je enkrat naredilo, da sem tako pogrnil. Pa ravno pred firmo, frače so se smejale do solz.. Da bi pa pomislil, da bi dal čelado v kot...? Ne. Je DINAMIK lepo napisal, da cesta ni nič kriva. Banjšice-Tolmin. Pot, ne cesta, veste kakšna je. Pa je šlo s K100RT. Vsaj pred 15 leti je to bil planinski kolovoz, zdaj ne vem, mogoče je kaj boljša. Le korajžno naprej.

Rečeš: "Jebiga", pobereš motor in greš naprej. Če ja pa bolj ornk crash, potem pa rečeš: "Jebiga" mičken kasneje...

:beer1: http://www.genspot.com/video-367362/gledalisce-polno-bajkerjev.aspx

Danes pa spet k zahodnim sosedom, se malo pogret… Začela čez Ride (spet škripajoč z zobmi .) ), potem krajša pavza v Kalcah, kjer sva se dobila s sopotnikom, nadaljevala sva čez – Hotedršico – Idrijo – Tolmin – Kobarid (pavza za tankat in malco, je pasalo se malo segret ker me je treslo celo pot do tja), naprej čez Učjo (seveda – sem mogla it pokazat to fenomenalno cesto ) in Ter (Praedilis) mimo tega mosta (me je mikalo da bi šla z motorjem gor da bi nardila eno fotko, pa sem potem raje upoštevala znak O:-) )… Naprej do - Tarčenta (Tarcento) in tam v smeri proti - Rtinu (Artegna) in čez Humin (Gemona del Friuli), - skozi Amaro - do Tolmeča (Tolmezzo - pogledat če je uni frčoplan še parkiran tam v krožišču – no in je ) – do Pušje vasi (Venzone – ta del tukaj me vedno fascinira – vse naokrog gore, cesta gre pa po dolini, prepredeni z rekama Tilment (Tagliamento) in Aupa in njunimi pritoki – spomladi je verjetno še lepše, ker je več vode) in potem levo, čez Amaro do Lago di Cavazzo… Sem bom definitivno še šla. Tukaj sva nardila še eno pavzo za kafe (hehe in kot se za Italijo spodobi – sva naročila dve različni kavi, dobila pa enaki, v enako velikih šalčkah v Italiji nikoli ne znam naročit kafeta tako da bi dobila tisto, kar si želim; pa še sama sva si jo mogla nest ven - ker na vrtu, v baru ne strežejo… Italija pač ) Ob jezeru je ena ogromna sončna ura… Ki naju je spomnila, da je še dolga do doma, zato sva šla naprej do - Peonisa (no – na poti do sem sva se malo zgubila in pristala v neki industrijski coni, nardila par krogov in našla pravo pot cesta do tja gre ob drugem bregu reke Tilment (Tagliamento) spet fenomenalno lepo), vmes sva se na hitro ustavla še ob jezeru Lago di Cornino (je še bolj odštekano zelene barve, kot se vidi na sliki)… Potem naprej čez – Tiveriacco in - San Daniele del Friuli… od tu naprej sva se čisto zgubila in potem vozila kar tako na slepo, cel čas sva iskala še pumpo ker moj sopotnik pred mejo ni šel tankat in je ostal brez, pa je moral potem tankat po talijanskih cenah :surrender: Hotla sva it po drugi poti, kot sva prišla, pristala pa sva na pumpi malo pred Huminom :grrr zato ni blo druge kot it nazaj do Tarčenta in tam desno (po še eni fenomenalni cesti) proti - Nemam (Nimis), - Fojdi (Faedis), mimo Čedada (Cividale del Friuli) čez Koren - (Corno di Rosazzo) in - Krmin (Cormons) čez – Gorico in čez mejo (manjša pavza) in za konec po tistih lepih ovinkih čez Branik, mimo - Sežane, čez – Štorje in – Senožeče do – Postojne, tam pa vsak v svojo smer. Vse skupaj cca 420 km-jev.

In še Pajička lokva

En krogec po zelo dolgem času spet mal po Istri Zanimivih 430 km Plominski zaliv, spoznal še enega rumenkota Trdnjava Forno

V teoriji to drži, v praksi na dirkališču je pa pač tako, da lahko z gumo 190/55, ali pa celo 195/65 iz ovinka pač bolj odpreš, kot s 180 (najbrž zato ker ima guma večjo naležno površino). Dirkalne gume so po pravilu večji "baloni" kakor navadne cestne. So širše, predvsem pa so višje, na asfaltu je več gume kar omogoča bolj agresivno odpiranje in pospeševanje. Sprobano, je čutit. Nekaj že more bit na tem, če bi bilo vseeno, potem ne bi bilo razloga da proizvajalci za na pisto delajo take "balone", če bi isti efekt dosegli z ožjimi gumami kjer bi šlo bistveno manj surovin in bi bilo ceneje.

in več ku 200 kojnu in ena zlata mona

Ne bom se spuščal v debato okrog gum, bom ti pa na to odgovoru Kot ti je Tboxer napisal, bos z enako silo vleko eno in drugo. Bom ti pa preprosteje napisal zakaj. Ce vleces 20kg na majhni povrsini, je tam vecja povrsinska sila, ker se masa porazdeli po manjsi povrsini, torej je vecje trenje koncentrirano na manjsi povrsini. Ce vleces 20kg na vecji povrsini, se teza porazdeli po vecji porsini, torej je tam manjsa pvrsinska sila in zatorej ni skupno trenje nic vecke kot v prejsnjem primeru Lahko ti pa tudi enacbe drugic napisem, ce ne verjames kmeckemu opisu En lep primer, motocikel z veliko gumo (180cm) , in moje cestno kolo, z gumo debelo 1 cm (centimeter), pa mislis, da me pri hitrosti 40km/h v ovinku zabrise ven s ceste?

ker se zarečenega kruha največ poje.... se bom danes (v nedeljo) verjetno zapeljal čez ride. Prosim vse mehanike, če so okrog 15h nekje prisotni na ridah

Uživali v ledeni kavi in pogledu na morski promet, na žalost kopalke ostale doma, smo pa imeli zimske rokavice!! Pa še na hitro skočili do Sarajeva na čevape :-)!

Evo... pod to izjavo se še jst podpišem.

Vozim Kawasaki Er5. Vem vem, čisto nepravi model motorja za na pesek, kaj šele pnevmatike, ki jih ima. Nekateri bi rekli, da sama kličem nesrečo. Je pa res, da na makadamu gre kar OK, ampak je treba it počasi (enkrat sem se vozila do Železnikov, kjer je blo makadama za zihr 10 km; pa na otoku Čiovo po strmem klancu, poln peska). Pa še verjetno sem se kje vozila, sam da ni kaj omembe vredno. Tokrat je bilo prvič, da me je na makadamski cesti vrglo po tleh. Jebiga, kot je rekel Dr_Jakob. Res je, da bi bil Enduro tip motorja veliko boljši za to, ampak so endurci kar visoki motorji - s širokimi sedeži, jaz pa majhna z majhnimi nogami, visoka 167 cm. Na očetovem motorju komaj praskam s prsti po tleh, pa ni toliko višji od mojega. TO je moralo biti pa boleče! Ja, saj saj, to popolnoma drži, sam ko si človek misli:"Eh, to se meni pa ja ne bo zgodilo!" To nisem mislila za motor, ampak tako splošno v življenju.

...vsak padec je nova izkušnja, šola za naprej. Je pa res, da se je najceneje in najmanj boleče učiti se na napakah drugih. :naughty:

Sam sem dobil za skuter novo opremo (čelado, rokavice, ladvični pas itd.) in sem šel lepo sončno nedeljo en krog. Ker je bilo res vroče sem oblekek kratke hlače, kratko majico in japanke ter novo čelado, rokavice pa pustil doma. Zaradi neprevidne vožne in valovitost asvalta ter lukenj sem padel in si posnel kožo. Prvi teden je bilo kar hudo, ampak se je dalo preživet. S skuterjem se kakšne 2 meseca nisem upal voziti to je pa vse. Motorji se mi niso niti malo zamerili. Vem pa, da brez opreme nikamor več!

s kombijem da odpeljem..pa da poberem šraufe..

Kokr sem slišal, ga že delajo zanj, črno-zlate barve. Bo pa ena huda sportiva, če se ne motim, tud iz dežele vzhajajočega sonca... :naughty:

drugič pejt v trgovino pa kupi čigumije in plačaj z 10€

jap... vsega, ne samo nakedov! js mam še distančnike notr pa niti do njih ne pridem sm pussy kaj čem p.s. Menjam znucane drsnike, za nove

- znamka in model pnevmatike:metzeler Z8 120/70-17 in 180/55-17(standardna trdota karkase) - model motorja: Kawasaki Z 750 S - prevoženi kilometri: 8500 km (zadnja je na robu legalnosti, prednje jo je še nekaj...za cca. 3000 km) - način vožnje: 25% agresivna-športna, 75% umirjena-potovalna, 0%dirkališče - vrsta ceste: lokalne-magistralne 70%, mesto 5%, avto cesta 25% -oprijem na mokrem: ocena 8+ - oprijem izven sezone: (12°-18°C) ni ocene( vozil v sezoni) - oprijem v "sezoni" 20°C <+ ocena 10 -način obrabe: enakomerno po celi površini, razen leva stran je malo bolj obrabljena (zadnja), enakomerno po celi površini(prva). - 0% km s sopotnico -CENA z montažo+centriranje: 280 € komplet( cenik 15. 4. 2011) -komentar: gume so nadgradnja Z6 roadtec interact. Plusi: ogreje se v zelo kratkem času, za nianso malo boljši oprijem v mokrem glede predhodnice, malo večja kilometrina (s prejšnjim kompletom Z6 naredu samo 6100 km), zalivke na cesti ji ne predstavljajo ovir (razen v mokrem asfaltu). Minusi: pojav shimmy efekta med 60-70km/h(s kovčkom), brez kovčka pa med 70-80km/h, kar pri Z6 tega ni bilo. Drugače za LT, ST, LS vožnjo je guma vredna nakupa.

evo pa še moja mini analiza "rivalstva" Rossi - Stoner, večinoma po spominu in wikipediji tako da veselo iskat moje napake 2000 - Rossi (star 21, 1x prvak 125, 1x prvak 250) pride v 500 klaso kot novinec na Hondo in v močni konkurenci samih 125,250,500 prvakov (Biaggi, McCoy, Criville, Capirossi, Barros, Checa,...) osvoji 2 mesto skupno ampak ni konkurenca prvaku Kenniju Robertsu Jr (Suzuki). V drugem delu sezone je boljši ampak v prvi polovici ima preslabe rezultate. Je pa z satelitsko Hondo boljši od vseh na tovarniških Repsolkah. Stoner takrat z 14 leti zmaga angleško 125 prvenstvo in vozi 2 dirki španskega 125 prvenstva kjer ga vidi Alberto Puig. 2001 - Rossi razturi Biaggija s katerim imata znan incident v Suzuki. Prvak z veliko prednostjo v močni konkurenci. Stoner vozi angleško in špansko 125 prvenstvo in ker se dirke prekrivajo nikjer ne vozi vseh dirk. vseeno je v obeh prvenstvih na koncu drugi. 2x vozi svetovno 125 (anglija, avstralija) in je 18 in 12. 2002 - MotoGP gre na 4taktne jurjake in Rossi spet razturi živčnega Biaggija in zmaga 11 dirk, 4x je drugi, enkrat odstopi zaradi gumidefekta. Baros celo sezono vozi staro 500, ko mu dajo za zadnje 4 dirke jurjaka razturi. To leto Rossi nima take konkurence ker je dosti voznikov še na starih 500, Biaggi dela napake ker je živčen, mogoče bi bilo bolj napeto ali drugače če bi Baros imel celo sezono jurjaka. Stoner z 16-imi pride v svetovno prvenstvo direktno na 250 ampak ni nič posebnega, ima pa močno konkurenco. 2003 - Vsi motorji so 4T jurjaki. Rossi na Hondi razturi sezono v "relativno" slabi konkurenci. Biaggi (tretji na koncu) ima prekurjene živce in dela napake, Sete Gibernau (drugi na koncu) parkrat zmaga in ima par 2 mest ampak Rossi je čisto vsako dirko na stopničkah. Takrat Honda slavno izjavi, da "Rossi zmaguje zato ker ima Hondo in da z Hondo lahko vsak zmaguje" (ali nekaj takega). Rossi popizdi in najavi da gre drugo leto na yamaho. Yamaha je takrat slaba. To je prva sezona ko pride Ducati in Bayliss in Capirossi presenetita. Capirossi enkrat celo zmaga, drugače pa je Ducati v prvi sezoni konstruktorsko drugi za Hondo. Ducati je močen in hiter ampak baje nevozen. Je pa poezija gledat ker vsi slajdajo nonstop. Stoner vozi v 125 klasi in ni nič posebnega, razen da nekje na koncu sezone doseže prvo zmago. 2004 - Rossi na yamahi, ki je bila slabši motor od Honde, zmaga že prvo dirko in celo sezono, mu pa resno konkurenco celo leto dela Sete, ki ga proti koncu izdajo živci. Ostali (Biaggi)nimajo resnih možnosti. Stoner vozi 125 in se izboljšuje, enkrat celo zmaga in to vse z nekonkurenčnim KTM-jem. 2005 - Rossi v slabi konkurenci zmaga gladko z 100+ točkami prednosti pred Melandrijem. Verjetno je to njegova najlažja sezona. Stoner vozi 250 klaso, kjer je vedno močna konkurenca, zmaga par dirk in je na koncu drugi za Pedroso. 2006 - Huda sezona. Rossi (za njega) dosti pada, konkurenca je močna s Pedroso (honda), Capirossijem (ducati), Melandrijem in Haydnom (oba honda). Na koncu odloča zadnja dirka in Hayden je prvak. Stoner pride v Motogp na LCR Hondo in vsi govorijo da je talent. Je res hiter ampak nonstop pada na dirkah. Sete gre na Ducatija in popuši konkretno. Prizna da ne zna vozit Ducatija. Ducati, Kawa in Suzuki imajo Bridgestone in vsi pravijo da so slabše gume. 2007 - Prva sezona 800 ccm motorjev. Stoner gre na Ducatija in raztura z 10 zmagami. To leto omejijo število gum, ki jih ekipe lahko uporabijo na vikend in naenkrat vsi govorijo, da je Ducati v prednosti ker da so Bridgestonke boljše. Capirossi na drugem Ducatiju je dosti slabši od Stonerja. Rossi (tretji na koncu) se matra in dosti krivi Michelin gume, premaga ga tudi Pedrosa na Hondi in Michelinkah. Res pa nobena druga ekipa na Bridgestone (Suzuki, Kawasaki) ni dobra. 2008 - Rossi gre na Bridgestone in premočno zmaga pred Stonerjem, ki ima vmes težave z poškodbo. Lorenzo vozi v ekipi z Rossijem ampak na Michelinu in ni niti približno konkurenčen Rossiju. Recimo da je to dokaj lahka sezona za Rossija. Marco Melandri gre na Ducatija in popuši. 2009 - Vse ekipe so na Bridgestonu, Rossi se bori z Lorenzom celo sezono do konca in zmaga. Stoner dobro začne potem pa "zboli" in spusti 3 dirke, ko se vrne pa 2x zmaga. Mogoče bi bilo drugače če bi Stonerju prej odkrili tisti virus ali kaj je pač že imel. No jaz verjamem da je res bil bolan. Hayden gre na Ducatija in popuši, Melandri gre na Kawasakija in je dosti boljši kot na Ducu. 2010 - Znana sezona, Rossi si zlomi nogo, Pedrosa ni niti približno konkurenčen Lorenzu. Lahka sezona za Lorenza. Stoner (4 skupno) se nekaj matra pa mu nič na rata, na koncu ga Rossi (3 skupno) premaga kjub poškodbi in pavzi. Yamaha začne srat Rossiju podobno kot Honda leta 2003 in Rossi napove (italijanske mokre sanje) odhod k Ducatiju kjer naenkrat ni več prostora za Stonerja. Zato gre Stoner v 2011 k Hondi za kar se lahko Rossiju zahvaljuje do konca življenja. Hayden še vedno puši na Ducatiju. 2011 - Stoner na Hondi dominira, Rossi na Ducatiju puši ampak še vedno manj kot Hayden. 2012 - pridejo spet jurjaki in karte se bodo spet premešale. Zdaj pa "če-ji" in moje mnenje. Rossi je vrhunski voznik in legenda, je pa ponavadi sedel na najboljšem motorju ali vsaj zelo konkurenčnem, tako da mu ni bilo težko zmagovat. Vmes je tudi imel srečo da par let ni imel res vrhunske konkurence ker sta bila Biaggi in Sete zelo dobra ampak ne na njegovem nivoju. Kaj bi bilo če bi vozil v času Doohana, Rainija, Schwantza, Gardnerja itd lahko samo ugibamo. Rossijeva sreča je tudi da do zloma noge praktično ni imel nobene poškodbe, medtem ko je marsikateri drug že ves polomljen. V zadnjih letih je dobil močnejšo konkurenco ampak za moje pojme samo v obliki Lorenza in Stonerja, recimo Pedrosa ni na tem nivoju čeprav včasih zmaguje ko ima svoj dan. Honda je trenutno močna na njej pa Stoner, Yamaha je močna na njej pa Lorenzo, Ducatiju pa še ogromno manjka in tak neverjeten talent ne moreš bit da kompenziraš tako razliko v motorju. Drugo leto se karte premešajo in bo pomoje super zanimivo če bo Ducati se vsaj malo poboljšal. Če ne je Rossi spet za eno sezono out, čeprav lahko vozi še kar nekaj let. Če se 2012 in 2013 Ducati ne izboljša bo šel v penzijo ker nazaj k Hondi ali yamahi verjetno ne bo šel. Mi je pa hudo gledat takega asa kako se muči z tem motorjem in več kot očitno je, da je bil Ducati dominanten samo eno leto, ko so bili edini od boljših na Bridgestone. Stoner je odličen in ga bo težko premagati če bo jurja Honda saj pribljižno tako dobra kot je sedaj. Ker je mlad lahko komot počaka še kar nekaj let in prej ali slej bo nabral še dosti prvenstev, razen če mu to prepreči Lorenzo ali kaki drug mladič. Zdaj pa direktno Rossi - Stoner: Rossi je vsaj 2 ali 3 naslove (od 7-ih v najmočnejši klasi) osvojil v močni konkurenci brez neke prednosti motorja ali celo z slabšim motorjem. Stoner je osvojil 1 naslov v čudni sezoni kjer mu je očitno kombinacija Ducati-Bridgestone zelo ležala. V drugih sezonah je dokazal da je dober ampak je bilo preveč nekih "če-jev". Če letos zmaga bo to za mene njegov prvi "pravi" naslov za katerega bo moral pokazat res talent. Zato so te primerjave tako-tako, takih kot Stoner, ki blestijo sezono ali 2 je že bilo dosti v MotoGp, Rossi pa je samo eden. Seveda pa Stoner lahko preseže Rossija ker je talent ampak do takrat bo moral zmagati še kar dosti dirk. Pa še ena bolj "domača": Rossi je kot star jebač, ki je v življenju položil 1000 žensk zadnje čase pa mu malo šteka ker sprobava nove tehnike pecanja. Stoner je v formi in položi vsak dan par žensk ampak lovi komaj cifro 100, do 1000 pa bo rabil še kar nekaj let jebačke kariere in kondicije, da se prej ne iztroši!

Kako naj začnem. Pred davnimi časi? Ne! Za devetimi gorami? Tudi ne! Ni se zgodilo pred davnimi časi, niti za devetimi gorami. Dogaja se še vedno in dogaja se tu. Odkar je slavna Gorasladkorja, Zuckerberg, ali kakorkoli ga kličejo, zasnoval to internacionalno mrežo, ki nas združuje…No, če še enkrat pomislim, vendarle je bilo za nekaj gorami. Koliko jih, od naše prelepe Slovenije do Bostona, je, pa ne vem točno. Devet, deset, morda samo dve, malo višji… Skratka, združuje. Seveda! Kakopak?! Združuje! Kar na lepem imam 344 prijateljev in glej ga zlomka, ljudi na videz dejansko poznam. Torej »defriendal« kot se po fejsbukovsko reče, jih ne bom. »Lajkam« - zopet fejsbuk sleng – pa tudi ne prav vseh. Nekateri so tu, le da pasejo firbec in moji dragi mami poročajo o mojih visokoletečih status-ih. Nekateri lajkajo, komentirajo, skratka so dejavni v naši mali skupnosti. Nekateri naložijo 123 slik, že če se, polni elana, z vso hribovsko opravo in seveda s fotoaparatom, ki na žalost še ni avtomatsko povezan z fb računom (zaenkrat je to možno le s telefoni, katerih slike pa niso ravno odlične), povzpnejo na bližnji grič za hišo. Med statusi se večkrat znajde tudi obvestilo o izredno nenavadnih stvareh, ki se normalnemu človeku skoraj nikoli ne pripetijo. Razni »jem«, »pijem«, »grem spat«, so eni izmed omenjenih. Pa da se vrnem h glagolu: združuje. Če to, da za 100 ljudi vem, kje so bili, kam grejo, s kom grejo in koliko časa bodo tam, pomeni da fejsbuk združuje, potem združuje. Pa ni čisto tako. Ste se že kdaj srečali s kom po enem letu? Vmes pa ste en drugega spremljali preko fb-ja. Naj vam na kratko predstavim pogovor: A: » O serbus, kua pa ti tle? Na fb si pa kliknu, d ne prideš.« B: »Seus, ja. Sem si premislu.« A: »A tako, ful fajn. In? Je blo dobr v grčiji?« B: »Ja, fajn. Si vidu slike?« A: »Itak, ene tri so prov svetovne« B: »Zanč sm pa mislu, d bom crknu od smeha, k sm tvoj status prebral« A: »Kjrga? A unga od …..?« …… Vse se vrti okrog dejavnosti na fb. In občutek, da človeka nismo videli že celo leto, sploh ni prisoten. In nekako tako, počasi izginja potreba po osebnem kontaktu. Potem so tu še statusi, kot so »če imaš rad svojo mamo, sestro, očeta,…prilepi to na svoj zid«. Seveda jih imam, ampak, če očetu rečem, da sem na zid prilepil, da ga imam rad, me bo najprej »ufliknu« potem pa dvakrat letel okoli hiše v iskanju te »nalepke«. In končno sem pripisal do meni najbolj boleče teme. In sicer, ženske. Odkar obstaja fb je z ženskami še večji hudič, kot je bil poprej. Ko so na sceno prišli mobilni telefoni in z njimi sms sporočanje, je bilo to, vsaj zame, nekaj dobrega. V sms-u si lahko na vse možne lepe načine opisal, kar bi v živo le s težavo izustil. Z sms-i si krajšal večere, sebi in pač tisti, ki ti je v soboto zvečer zaupala telefonsko. Kaj lažjega? Ko je postajalo resneje, so se že začeli klici, zmenki, itd. Ampak sms-i so bili še vedno super. Tudi konkurence ni bilo takšne. Če je bila punca res lahka, si je pisala s tremi naenkrat. Bila je sicer tudi manjša slaba lastnost. Če si opit dobil številko od punce, katere pojava te je ob naslednjem snidenju malo »prištemala«, ni bilo ravno prijetno. Saj vsi vemo, da grejo po petih pivih, grda dekleta domov. Odkar obstaja fb si popolnoma na ogled. Eden izmed prvih stavkov, ko spoznaš dekle, je: »Imaš fb?«. »Seveda imam, kdo ga pa nima?!«… Mimogrede, ta odgovor nameravam v prihajajočih situacijah popolnoma parafrazirati. Skratka… »Imam«. In naslednje jutro »nova prošnja za prijateljstvo«. Nahitro pregledam zadnjih nekaj statusov, neprimerne zbrišem in… »Tadej in XY sta sedaj prijatelja« Super. Pa se prečekirajmo. Ti mene, jaz tebe. »Oh na tej sliki pa ni tako luštna, kot je bla včeraj. Uf, saj sploh ni. No ja, tu je pa ful. Ampak kaj, ko so te slike drugačne.« Kaj pa statusi? »Včeraj ob 14:42« »iiiiiiiiiiiiiii, bla na kremšnitki z najboljboljšo frendico, rada mam fuuuul«. Čakaj malo, koliko si ti stara in pa, kaj imaš rada ful? Kremšnitko ali frendico? Pogledam še starejše statuse. S petimi različnimi frendicami na šestih različnih sladicah in vse ima rada ful. Še vedno ne vem, frendice ali sladice? Vmes še, kakšni prasci smo tipi in nekaj sprememb stanu »22.3.2011 - v zvezi«, »26.3.2011 - zapleteno je«. Trenutni stan »samska«. No hvala lepa, gremo dalje. Potem pa se zgodi, da spoznaš povsem simpatično punco. Njenemu profilu ne manjka nič. - No, kako patetično se to sliši? Zboliš! Hočeš, nočeš - takle mamo…Kaj pa tvojemu? A tvojemu profilu tudi ne manjka nič? Kdaj si nazadnje pogledal na koliko pijanskih fotografijah si »potagan«? No, če nisi ti, ta, simpatična punca, zagotovo bo. In kdaj si nazadnje napisal kakšen, rahlo šovinističen status? Ne veš? Vprašaj njo! Tisti, ki te poznajo, vedo kakšen si, kdaj se zafrkavaš in kdaj ne. Ona tega pač ne more vedeti. In smo zopet tam, kjer smo bli s kremšnitko, le da je situacija rahlo obrnjena in ne v tvojo korist. Prejšnji večer je še kazala neko zanimanje zate, mar ne? Če ne, te ne bi dodala. No, sedaj ji pošlješ sporočilo ali pa jo klikneš kar na chatu. Kaj se zgodi? Nič! O tebi je namreč zvedela vse, kar je potrebovala za hladnokrven odfuk. In tako si odletel, kot zadnjič pri tebi kremšnitka. Stavim, da si se spravil še isti večer brisati nerodne slike in nevmesne komentarje. Jaz sem jih že. In verjetno jih še bom, dokler ne spoznam takšne, ki ji bom všeč tudi na sliki, kjer eksam liter vina, od katerega, rdeče kapljice okusno kapljajo po beli majici. Verjetno pa bom od sedaj naprej govoril: »facebook? Kaj pa je to?«. Ampak v tem primeru bom pa spet neandertalec. In katera si želi neandertalca? Pa vzemimo za primer, da tudi s tvojim profilom ni nič narobe. Sami plusi, same izbrane fotografije, na katerih si, kaj pa vem, gledljiv? Recimo. Polajkaš nekaj njenih slik. Kakšno tudi pokomentiraš. Klikneš njeno ime na chatu. Pogovor se začne. Vse poteka dokaj hitro. Saj ne, da bi mi primanjkovalo besed. Mislim, da to dokazujem že s tem nakladanjem. Ampak ali kdaj pomisliš, koliko snubcev, take simpatične gospodične, premore Zuckerbergov facebook? Raje ne razmišljaj v tej smeri. Ker glede na njenih petsto prijateljev…Dvomim, da si ali pa sem edini, ki je opazil njeno lepoto. In verjetno nisi edini, ki poskuša bit duhovit, zanimiv in šarmanten, vse ob enem. Njena edina naloga je, da si izbere, kdo ji je bolj všeč. Vmes pa ji facebook prikaže najnovejši status Ashtona Kutcherja, katerega profilna slika je tako ali tako poosebljena lepota, princ na belem konju, alfa samec,… In kje si spet ti? Nekje v ozadju se oglaša nadležen pisk tvojih neumornih poskusov biti zanimiv, medtem ko se ona naslaja nad sliko Ashtona in v mislih že leti čez ocean. Verjetno si približno tako nadležen, kot budilka, ki jo zbuja iz sanj…Budilka! In kdo je že kdaj vzljubil budilko?

Nič ne mislim, da bodo zdaj padle - Butalcem gotovo še ni dovolj hudo. Če bi pa res 90% ljudi ignoriralo volišča, pa ni treba misliti, da to ne bi bilo odločujoče. To, da lahko manj kot 10% odloča o večini mislijo samo zelo nepoučeni. To bi bil UPOR in tisti od take mini-manjšine izvoljeni bi se lahko v rit vgriznili, pa ne bi mogli nič. Če bi namreč prišlo do tega, bi (jasno!) bil takoj razpisan referendum za spremembo ustave. Potem pa ne bi nihče več mogel reči: "Jebga, takle ...!" Kot je rečeno: ZDAJ JE IDEALEN TRENUTEK! In to mislim presneto resno.

Nazaj sem se vračal kar po "treking" nasipu, do "table", ki nas je vabila v gostišče Krulc, do katerega se da pridit tudi z Brodom na Savi, če ta vozi ....................................... :surrender:

Včeraj dopoldne, takoj po terapijah s spremenjenim, sobotnim urnikom, sem si od bliže ogledal tudi gusarski zaliv in indijanski kamp (?), za katera se prav res ne spomnim, če sem ju že prej kdaj videl ????? :surrender:

Kam? Če hoče papirje in to...Yamaha servis. Kupiš preko ebaya. Se pa moraš zavedat, da ti ne bo več veljala garancija na cilinderski sklop in menjalnik.( pa še par malenkosti ), razen, če ponuja ta kit lastno garancijo, v kar skoraj dvomim, saj gre za potrošni material. Sicer pa se že pri serviserju zmeniš za neko garancijo. Po mojem ti bo ziher računal 100-150€ za namestitev, ker dela je res orng veliko + seveda cena kita, olja in dihtung.

Bilo je :notworthy::notworthy::notworthy:! Takole so pa zgledal krožniki.......

Ena krajša popoldanska furca 190km

http://www.avt0.net/_MOTO/ad.asp?ID=5131853 avtO = o

Če koga zanima, imam doma en komplet Bridstone slick za prodajo , 120/600/R17 YCX (soft) , 190/650R17 YCY (hard) , DOT 2011 in obeh še več kot polovica profila. (70€ komplet) prednja zadnja

Na zadnjem sedežu Shiverce 750 imam samo kakšnih 20 km, ampak prvi občutek je bil, da se sedet da, ni pa ravno nek luksuz.. Je pa res, da bi se kakšna brhka mladenka na tistem zadnjem sedežu najbrž počutila bolje kakor 186cm visok, 90-kilogramski dec

Danes popoldan uspešno premagal pot do vrha Sv. Jošta in po vrnitvi domov se šel še pocrkljat z motorjem do Žirov in nazaj. Res je bil dobr izkoriščen dan, oja!:beer1:

Danes popoldan, po velikih mukah in neizmernih naporih uspešno prilezel na Jošta! Bravo naši

Klobuk dol!

Lepa furca, lepi klanci.