Dvorana slavnih

Kronologija prebolevanja ali Od solz do "jao, kak kreten sm bil" 2008 Vse je minilo! Vse za kar sta mislila, da je vredno živeti. Vse, kar jima je predstavljalo neizmerno srečo in risalo barve na najbolj siv in turoben dan. Vse, čez noč…Lepo poletno noč, ki je v večeru, nič hudega sluteča, risala na nebo lepe sijoče zvezde. Zvezde, ki so jima tolikokrat svetile z neba, ko sta na travnikih pod dišečim drevjem uživala v njuni sreči in objeta sanjarila o prihodnosti. Njuna prihodnost se je v tistih večerih zdela tako svetla. Kot luna, ki se jima je smehljala z neba. Ta večer pa se je v trenutku spremenil v noč, ko je luna zajokala z njim. Minuto pred tem je zazvonil telefon! Bila je ona. Pričakoval je, da ga bo vprašala kdaj bo prišel. Vendar pa je na drugi strani linije zaslišal trepetajoč glas, ki mu je, na videz odločno a vendar obotavljajoče, rekel: »Konec je!« Celo njegovo telo so preplavili metuljčki, ki jih do tedaj še ni poznal. Bili so drugačni od tistih, ki jih je začutil globoko v trebuhu, kadar ga je poljubila. Nosili so tesnobo, nemoč, trepet in solze. Se vanj naselili in izrinili srečo in voljo do življenja. Prvič v življenju se je počutil tako nemočno, da je k sebi poklical mamo in se ji zjokal v naročju. Jokal je nekontrolirano. Kot majhen otrok, ki je izgubil svojo najljubšo igračo. Mama je zajokala z njim, čutila je njegovo nesrečo. Želela si je, da bi mu lahko pomagala a je vedela, da ne more storiti ničesar. Bolelo jo je. Ko ji ga je uspelo pomiriti se je, še vedno ves objokan, ulegel v posteljo in poskušal zaspati. Tisto noč ni zatisnil očesa, pred očmi se mu je prikazovala ona. Bila je lepa! Kot vsak večer, ko je zaspal ob njej. Kot vsako jutro, ko ga je z nežnim poljubom zbudila iz sanj. Po dolgi noči je prišlo jutro. Ni ga navdajalo z optimizmom in srečo kot vsa jutra poprej. Oblekel se je in šel v službo. Tam je zdržal le nekaj ur, sedel v avto in ko je bil sam so čustva zopet prisilila solze na njegove oči. Odpeljal se je domov, se zaprl v sobo in se zopet soočil s prej neznanimi občutki. Bil je poln in prazen! Obenem! Poln žalosti, tesnobe in poln solza. Počutil pa se je prazno. Nič več ni čutil sebe. Pred tem je bil poln veselja, hrepenenja in želje po življenju. Vse to je izginilo. Naslednji dan je praznovala rojstni dan. Tako si je želel, da bi bil ob njej. Z njenimi prijatelji ji je na skrivaj priredil zabavo, pustil šopek osemnajstih vrtnic, priložil pismo in odšel. Ne daleč! Zapeljal je na eno izmed stran poti in čakal. Čakal je na klic. Upal je, da ga bo poklicala! Upal je, da si ga bo želela ob sebi. A klica ni bilo. Uživala je v zabavi, ki jo je pripravil on. Bila je srečna! Čeprav morda samo navidez. A on je medtem v solzah neučakano pogledoval po telefonu. Takrat je spoznal, da se je njuna pravljica zares končala. Tisto noč je vse izgubilo pomen. Vsak trenutek brez nje je trajal celo večnost. Vse kar ga je obkrožalo je osivelo. Kot bi pepel njegovega izgorelega srca prekril vse, česar se je dotaknil. Poklical je prijatelje, da bi v njihovi družbi pozabil nanjo. Čustva pa so tudi v družbi privrela na dan. Vsi so poskušali obrisati solze z njegovih lic. Dobil je veliko nasvetov kako jo pozabiti. On pa je čakal le na nasvet, kako naj jo dobi nazaj. Ni ga bilo. Tako kot ni bilo nje. Dnevi so tekli in kot bi mignil je minilo šest mesecev, odkar je njegova ljubezen odšla in s seboj odnesla tudi delček njega. Da je minilo že toliko časa, je lahko vedel samo, če je pogledal na koledar. Zanj je bilo še vse tako živo, kot bi odšla prejšnji dan. Vsa čustva, ki jih je gojil do nje so ostala ista. Ni bilo dneva, da ne bi pomislil nanjo. Niti večera, da ne bi namesto nje poljubil majhnega vzglavnika, ki mu ga je podarila za rojstni dan in v prazen prostor rekel »ljubim te«, kot je neštetokrat rekel njej. V kopalnici je vsak večer s pogledom ujel njeno zobno ščetko. Večkrat se je je hotel znebiti, a upanje da se bo nekoč vrnila mu tega ni dovolilo. Prav tako je poseben prostor v njegovem predalu dobila njena krtača za lase in njeni copati. A ona ni zajokala niti enkrat. Tako je slišal od drugih. Govorili so mu, da je postala zagrenjena nikoli pa ni nikomur rekla, da ga pogreša. Nikoli ne bo izvedel, kaj se je dogajalo v njej. 2009 Ostal je sam, ni vedel na koga naj se v tistem trenutku obrne. Prepustil se ji je, jo imel rad, ona pa je zopet končala nekaj, kar njemu predstavlja smisel življenja. Že prvič, ko se je prepustil njenim čarom, je čutil, da bo nekega dne zopet točil solze. A njena bližina je bila vredna vseh muk, ki jih je pretrpel, ko je prvič odšla in vredna vseh solza, ki jih bo še potočil zaradi nje. Ko je bil ob njej se je zopet počutil kot včasih. Njen nasmeh mu je polnil srce, njen pogled šibil kolena, ko pa je na ustnicah začutil njen poljub so ga metuljčki vzhičenosti božali po celem telesu. Vse to je na začetku skrbno skrival pred njo, saj ni želel, da ve kako močno jo še vedno ljubi. Dajal je vtis, da so se njegova čustva do nje v času, ko je ni bilo, ohladila. Le sam pri sebi je vedel, kako plamen ljubezni v njegovem srcu, še vedno gori. Prav tako močno, kot takrat ko je odšla. Tisti delček njega, ki ga je tedaj vzela s seboj, je zopet zapolnil praznino v mozaiku njegovega življenja. Brez tega delčka, njegovo življenje ni bilo popolno. Ona je tista, ki mu riše nasmeh na obraz in tista zaradi katere razume frazo »boljša polovica«. Brez nje ne obstaja niti on, vsaj ne v celoti. Čez čas se je odprl, saj je dobil občutek, da je tudi ona ugotovila, da je le on njena prava ljubezen. Govorila mu je, da si je morala to le dokazati. Verjel ji je, saj so njene besede zvenele tako zelo iskreno. Ko sta bila skupaj sta bila srečna. A vseeno ni bilo vse popolno. Niti kotička ni bilo, kjer bi se lahko predajala strastem in v udobju zaspala ter se zbudila v objemu drug drugega. Včasih sta se zaradi takšnih problemov znašla tudi v manjšem prepiru, ki je kljub majhnosti kalil njuno veselje, ko sta bila skupaj. Najbolj srečna sta bila, ko so, njeni ali njegovi starši, odšli na dopust in sta imela hišo samo zase. Takrat sta se brezskrbno razvajala, se ljubila in se objeta pospremila v sanje. Najbolj ji je bilo všeč, če jo je v spanec zazibal z božanjem po laseh. On pa je bil srečen že zato, ker jo je lahko čutil ob sebi. Takih priložnosti ni bilo veliko a vedela sta, da bojo še prišle. Čakala sta čas, ko bo ona začela s študijem in bo on prihajal k njej v njeno študentsko sobo… Optimistično je zrl v prihodnost in razmišljal o tem, kako bo lepo, ko o njiju ne bodo odločali drugi, ki jima ne privoščijo sreče. Ko bosta skupaj kadarkoli se jima bo zahotelo in tega ne bo potrebno skrivati njenim staršem. Vedel je, da bodo prišli tudi trenutki konfliktov in nesoglasji, ampak to ga ni skrbelo, saj je verjel, da se s pogovorom rešijo vsa nesoglasja in prepiri. Pripravljen je bil biti njen v dobrem in v slabem. A v nekem trenutku je izrekel besedo, ki je povzročila, da je njen pogled izgubil iskro in njena razmišljanja o prihodnosti z njim so bila polna pesimizma. Ni razumel, kako lahko beseda, ki jo je izrekel v trenutku slabosti pusti na njej tako močno sled, da mu ne more odpustiti. Vedel je, da je občutljiva, a vendar se ni zavedal kako lahko beseda naredi tako velik minus, da prekrije vse tiste pluse, ki jih je naštevala nekaj dni prej. Žal mu je bilo, da je izrekel nekaj takega. Od vsega začetka je hotel, da jima uspe, a mu je zopet spodletelo. Ne zna biti popoln. Navezal se je nanjo in ko mu je zopet dejala, da se z njim ne bo več dobivala, ga je v srcu zabolelo ravno tako močno kot prvič. V tistem trenutku bi raje čutil v srcu nož kot pa njene besede, ki mu govorijo da zopet odhaja. Tudi njega so njene muhe nekajkrat spravile do razmišljanja o tem, da bi bilo bolje da jo zapusti in obrne nov list. Ko pa je na koncu seštel vse pluse in minuse in dodal še plus z imenom »ljubezen«, je vedno prišel do istega zaključka. Hotel jo je ob sebi in optimistično zrl v prihodnost. Poznal je odgovor na vprašanje: »S kom bi želel preživeti dan, če bi vedel da je tvoj zadnji?«. Brez pomisleka bi, vsak sleherni dan, na to vprašanje odgovoril: »ONA!«. In to mu je bilo dovolj! 2010 Že nekaj let ni minil niti dan, da ne bi vsaj enkrat pomislil na svojo prvo pravo ljubezen. Simona se mu je usidrala v srce in z vsakim utripom jo je le to, močneje objelo. Bili so dnevi, ko jo je sovražil iz dna srca. Želel si je, da bi tudi ona enkrat trpela, tako kot je trpel on. Simona pa je kmalu zatem, ko je Damjanu ubila smisel življenja, veselo vkorakala v novo življenje z drugim fantom. Včasih se mu je zdelo, da je bil zanjo le kot čevlji, v katere se zaljubi, takoj ko jih vidi v izložbi. Potem jih ima rada, ker so udobni. Ko pa se v njih nekega dne znajde kamenček, ki jo ožuli, jih preprosto zavrže in kupi nove. Zato jo je v tistih dneh tako zelo sovražil. Sam sebi je obljubil, da ne bo nikoli več podlegel njenim čarom. Želel je biti srečen in vedel je, da z njo to ni mogoče. Bili pa so dnevi, ko se je zopet zavedel, kako zelo jo ljubi. Kaj vse bi dal, da bi se počutil spet tako, kot se je počutil ob njej. Zavedanje, da bi ga zopet prizadela, ga ni in ni odvrnilo od razmišljanja o njej in o tem, kako lepo bi jima bilo, če bi le lahko bila takšna, kot je bila pred leti. Ko je bil nazadnje ob njej, mu je bilo lepo. Opazil pa je, da v njej ni več tiste iskrivosti in brezbrižnosti, ki jo je čutil takrat. Včasih sta se, brez skrbi, ljubila sredi jase ob gozdu, objeta zrla v zvezde in se čudila njuni sreči. Nazadnje pa o tem ni hotela slišati niti besede, postala je monotona, umirjena in vedno jo je skrbelo, da bi ju kdo videl. Kdo je v njej ubil vso tisto norost mladosti, ne bo nikoli vedel. Damjan je še vedno sanjaril o tem, da je lahko vse tako, kot je bilo takrat. A Simona je s svojimi dejanji, počasi, a vztrajno ubijala upanje. Končno ji je uspelo. Ko je prvi kamenček za trenutek skalil njuno srečo, je Simona rutinirano zadala še zadnji udarec in odšla. Kot prvič, brez pravih razlogov. V tistem trenutku je bila pač užaljena in mu ni dovolila, da bi se odkupil. Jezo je zaprla vase, se umaknila in počakala, da je ta jeza ubila še zadnji atom ljubezni, ki jo je morebiti čutila do njega. Ne glede na vse to, kar je storila že drugič, pa ga v tistih dneh nekaj vleče k njej. Kako zelo si želi, da ga ne bi. Ampak ni kot ona, ne zna ubiti ljubezni. 2011 Potreboval je leto in pol, da se ob misli nanjo, na njegovem licu niso pojavile solze. Dve leti, da so njegove misli odtavale k njej le še enkrat na mesec. In tri leta, da je izbrisal vse, kar ga je povezovalo z njo in svoje zgodbice prenehal pisati v tretji osebi. Saj ne vem zakaj sem to počel. Zaradi bolečine? Da bi lahko zatajil mojo vpletenost, čeprav je očitno, da govorim o svojih problemih?! Mogoče samo zaradi učinka? Verjetno pa zaradi samopomilovanja. Buhu, kakšen revež sem. Punca me je pustila…Rad sem jo imel. Jebemti, dogaja se. Nisem prvi, nisem zadnji, sploh pa niti približno nisem doživel najslabšega, kar življenje lahko ponudi. To sem spoznal šele, ko se je od sosedovih za vedno poslovil dober oče, mož… Za vedno! Ne po svoji volji, v najlepših letih in na najbolj tragičen način, v prometni nesreči. Nikoli več ga ne bojo videli! So stvari, ki so mnogo bolj krute kot ena propadla zveza, pa če je še tako polna ljubezni. Situacije iz katerih dejansko ni izhoda, razmere v katerih ljudje resnično ne morejo živeti in dogodki v katerih ljudje izgubljajo družine,… A jaz eno leto točim solze za nedoraslo smrklo, katere pojmovanje zveze je:»Sprejmi me kakršna sem ti pa bodi tak, kakršnega hočem.« in si mislim kako grdo me je življenje udarilo. še nikogar tako, največji revež. Gremo pisati zgodbice o ljubezni, o cvetočih travnikih, o luni, ki je zavidala tako čisti ljubezni (seveda je zavidala, crkvala je od smeha, ko me je gledala, naivneža), o pepelu mojega izgorelega srca, ki je prekril vse česar sem se dotaknil. Absolutno, še vedno ga čistim! Kdo bi si mislil, da izgorelo srce pusti več pepela, kot kubik bukovih drv. Pa še v tretji osebi, da bo ja popoln čustveni boost: »Bil je sam« (če bo tako razmišljal bo še dolgo). In da bo popolno, še en lep font, natisni in na pošto. Ljubezen je slepa ja. Očitno res. Pa ne samo slepa, mislim, da tista najbolj močna, trpi tudi za Alzheimerjevo. No, po treh letih lahko končno rečem, da sem prebolel. Popolnoma. Končno lahko rečem, da so ostali le še spomini. Bledi spomini nanjo in neverjetno živi spomini na občutke, ki sem jih doživljal ob njej. Zanimivo, kako človek po nekem obdobju preneha pogrešati osebo, vse bolj pa pogreša občutke. Občutke naklonjenosti, topline, zaupanja in nenazadnje, občutke ljubezni. Ljudje pravijo, da sčasoma slabi spomini zbledijo, ohranijo pa se tisti, lepi. Niti ne, meni se je zgodilo ravno obratno. Prvo leto, ko je ni bilo več ob meni, so v mojih mislih našli prostor le lepi spomini. Vsaka misel na čas, ki sva ga preživela skupaj, je bila neverjetno lepa. Ko pa je opojnost ljubezni skozi čas izgubljala svojo moč, so svojo moč izgubljali tudi lepi spomini. Sedaj se ob spominu nanjo le nasmehnem, saj so leta zbistrila njeno sliko. Končno vidim tudi njene napake, laži, spletke. V mislih se je pojavil tudi spomin na to, kako me je preko prijateljičinega telefona skušala. Mi pisala opolzkosti, da bi videla moj odgovor. Ni ga bilo. Prvi izpit z 10. Nato še nekaj izpitov s podobno visoko stopnjo obolelosti. Do tistega, ki ga nisem položil. Smešno, kako dolgo mi vse to sploh ni prišlo do živega. Sprejel sem in si rekel, saj bo odrasla…Pa ja de, verjetno istega dne, ko se bo neumornemu američanu posrečila napoved apokalipse. Pa vseeno niti ni tako smešno, da sem za to zapravil dolga tri leta... Pred kakšnim letom bi še veselo odletel k njej, če bi le tlesknila s prsti. Bedak na roke delan. Sedaj vem, da bi ji pravzaprav zelo pristajala beseda, ki bi jo cenzurirali, če bi jo napisal. Ni mi žal, tistih let ko sva bila skupaj. Res ni bilo slabo. Pa vendar se mi zdi, da je bilo tako le dokler sem pazil, da njene muhe niso jezile mene in da moje niso jezile nje. Copatka pač. In ravno zaradi slednjega mislim, da je bila ta zveza tako ali tako obsojena na propad. Tako, da lahko rečem le: » Hvala miška, da si to ugotovila pred mano «

Pa še malo slikc čez ograjo iz testov v Portimau

Ma za tipkovnico so ponavadi vsi korajžni.. Sicer pa ukradena Yamaha je bila letnik 2007, glede na to, da je bil motor že prej zbit na pisti in popravljen, verjetno ni vreden več kot 5k eur. Omenjeni znesek torej prestavlja tretjino vrednosti motocikla in bi res morala obstajat realna možnost, da barabe motor dejansko imajo. V opisu dogajanja je pa lepo razloženo, da motorja ni bilo tam kjer naj bi bil (100m naprej) niti mu tip ni povedal serijske številke, torej ni bilo nobenega resnega indica, da bi se mu lahko zdelo, da motor dejansko imajo. Zakaj bi torej kar na blef metal denar ven in ostal še brez 1500€? Kar se pa žgečkanja tiče.. Ja, ponavadi so vsi glasni kako bi zbrali kolege in šli razsut tatove. Realnost je pa pač taka, da v 95% primerov ni iz tega nič, ker ko je treba it se ponavadi tudi gorile malo zamislijo, če je vredno tvegat zdravje in morebitne probleme z zakonom zaradi enega motorja, ki še njihov ni, če pa pač najameš "profesionalne" gorile pa to ponavadi ni lih poceni.. Da ne omenjam tega, da lahko rata oreng pizdarija in nastane iz tega, da si bil ob motor še to, da se par let po sodiščih goniš in imaš na koncu še kartoteko, ker si enga kretenskega lopova malo preveč po buči lopnil. Skratka kot vedno, vsi pametni pa močni za tipkovnico. Realnost je pa mal drugačna. Jaz lahko čisto odkrito povem, da ne vem če bi se šel sploh izpostavljat na tak način in probat odkupit svoj motor na lastno pest, brez backupa s strani policije, kaj šele da bi jih šel iskat z gorilami v drugo državo. Saj vem, gre za princip, pa za ponos, pa za željo da bi dobil barabe, ampak ko potegneš črto, je zdravje in izogib raznim problemom z zakonom vseeno vredno več kakor ena par let stara Yamaha ali par jurjev €.

Ja, ti bi ziher to naredil a ne? brez najmanjŠega dokaza, da motor sploh imajo? Ker 1500€ je itak tak drobiž.. Kaj ti bo 1500€, če so ti pa ukradli motor? Pol se je pa zaŠvicu fuL.

ne vem, fuknil bi keŠ. Če so ti že ukradli za 10 jurjev vredno maŠino, je 15% gor ali dol ...

Talent. Ziher gre v zadnji brzini 190, če ne daš sploh gasa. Nov motor, pa ga že v obrate silš. Super, super. Pa sicer...ko boš ti nabavu boš lahko kaj rekel. In ja...v nemčiji so zakonsko blokirani motorji na 80km/h, blokado je dokaj enostavno odstranit. Amater... In by d mimo...kšno novo mašino ma noter? A so te fino nategnili

Pomoje so hotl vsi na ovinku kolen vn dt, pa se je prevrnu .... a zgoru je

Evo odgovora od 2 policajev :closedeyes: Glede na to, da policija ni plačana po učinku in ker imamo zakon o javnih uslužbencih takšen kot je se bojim, da je rezultat zgodbe takšen kot ga omenjaš prej pravilo kot pa izjema! Ne bi konkretno o zadevi, ker je ne poznam vendar pa rezultat ne more biti bistveno drugačen, četudi vse ne gre na rovaš policije. Ne bi raje o tem......bom rekel drugače a od policije danes pričakuješ pomoč???? Poglej si zakone na podlagi katerih dela in boš z lahkoto ugotovil, da policija pomaga državi in ne državljanom! S tem te sicer nisem potolažil pa vseeno! Lahko ti zgolj čestitam, ker imaš jajca, da se greš za jurja in pol izpostavljat...domnevam, da so ti motor ukradli "profesionalci", kateri nimajo etike in morale.....epilog zgodbe bi lahko bil bistveno drugačen in bom rekel da si "lucky man"! Kaj pa lahko naredi policija pa ti je očitno že bilo pojasnjeno..... policija pomaga državi, ne državljanom" - zadnjih 20 let vedno bolj resnično in kruto. Kar se pa ukradenega motorja tiče - ne vem, zakaj ni Kerč poklical kriminalistov, jih angažiral, da bi se vzpostavil stik s Hrvaško policijo, da bi takoj za mejo čakala na določenih točkah, pripravili premične blokade.... pripravili bi označen denar, že pred mejo dali operativca v avto oškodovanca, ki bi tako skrit usmerjal prijetje.... Aja, za državljanov motor se je šlo, motor ni bil last elitneža.... saj res. Se opravičujem.

.....pa meni je vseeno zakaj se to dogaja....NE SME SE ZGODIT, če ne pa naj odstranijo to pnevmatiko iz prodaje. SONY je zdaj odpoklical xxx število televizorjev, ker se nekaj pregrevajo....pa se tudi še noben ni vžgal. Saj jaz ne mislim tožit za neke blazne zneske, hočem samo povrnitev nastalih stroškov. Predrag kp, zdaj ne vem ali si ti že kdaj koga tožil, ampak saj ti odvetnik svetuje ali boš dobil tožbo ali ne, če jaz ne dobim tožbe tudi on ne dobi nič, saj ti v nasprotnem primeru takoj svetuje da se splača tožit, oziroma je xx % možnosti, da tožbo dobita in ti tožbo odsvetuje (vsaj pri nas je tako), ampak v tem (našem primeru) ni tako, saj so vsi stroški dejanski ( cenilni zapisniki in izvedenko mnenje kar nekaj stane) ter popravilo motornega kolesa, torej smo jih mi imeli in ni tu nič spornega, kolikor mi je pa znano ( mi je reklamant sam povedal) ima SAVA te primere zavarovane pri zavarovalnicah, tako da ne razumem kje je tu problem. Pa saj se sploh ne gre več za denar, gre se počasi že bolj za odnos odgovornih, za dejstvo da je to napaka proizvajalca in da se sploh nič ne zganejo in še naprej ignorirajo dejstvo, da je napaka na njihovi strani. Predvsem pa me moti dejstvo, da se sploh ne opozarja, da se to dogaja.Pa ta pnevmatika bi boljše držala, če bi jo s sekundnim lepilom zalepo!!!

Carlos Checa brani naslov z Ducatijem. Ni se prodal nemcem. BMW je ujelle Melandrija in upokojil Corserja. Honda bo imela prenovljeno CBR, in odlično zasedbo, Rea in Aoyama. Aprilia ostaja z Biaggijem, nova pridobitev Laverty pa je blesel že na prvih testih z RSV4. Tehnična novost so Pirellijeve pnevmatike premera 17 inč. Varčevalni ukrep, le enega dirkalnika na dirkača še ni 100% potrjen. Koledar sm snel s Crash. net: 1. February 26 – Australia, Phillip Island 2. April 1st – Italy, Imola 3. April 22 - The Netherlands, Assen 4. May 6 – Italy, Monza 5. May 13 – Europe, Donington 6. May 28* - United States, Miller Motorsport Park 7. June 10 - San Marino, Misano 8. July 1st – Spain, Motorland Aragon 9. July 22 - Czech Republic, Brno 10. August 5 - Great Britain, Silverstone 11. August 26 – Russia, Moscow Int. Raceway 12. September 9 – Germany, Nürburgring 13. September 23 – Portugal, Portimão 14. October 7 – France, Magny-Cours * Monday race and WSBK only. . Rezultate prvega testa pa z MCNja: Eugene Laverty (Aprilia) 1.42.8 Jonathan Rea (Honda) 1.42.9 Joan Lascorz (Kawasaki) 1.42.9 Leon Haslam (BMW) 1.43.3 Tom Sykes (Kawasaki) 1.43.3 Maxime Berger (Ducati) 1.43.3 Ayrton Badovini (BMW) 1.43.4 Marco Melandri (BMW) 1.43.7 Brett McCormick (Ducati) 1.44.2 Michel Fabrizio (BMW) 1.44.4 Ekipe so se bogato premešale. suzuki ni še potrdil sodelovanja, Ducati je primaknil manjkajoče €€€ za Prvakovo plačo. Od vsega skupaj me najbolj zanima, ali bo BMW končno speljal, po moje ne bo, in kako bodo odreagirali po še eni tako bledi sezoni. Haslam je na suzukiju raztural, in Melandri je za Yamahin labodji spev zmagal Po moje sta najmočnejša vozniška zasedba v Padocku.

Na cesti je ogromno ljudi, eni so tam ker pač moraju biti, vožnja itd jih ne zanima in so na cesti samo zato, da pridejo hitro iz a v b. Pa ker na busu, lahko dobiš zraven sebe nekoga ki je malical čebulo pa pivo. Prav danes sem na popolnoma ravni regionalni cesti (90km/h) omejitev, prišel do manjše kolonice 4 vozil, ker so peljali 60km/h sem jih pač enega za drugim počasi prehiteval in nahitro pogledal kaj počnejo vozniki, da se ne spravijo prehitevat. V prvem je gospodična opazovala razcepljene konice svojih skodranih lah, v drugem je stric tako zavzeto govoril po telefonu, da me pomoje še opazil ni. 3ji je bil star ata, ki mu je vse nad 60km/h znanstvena fantastika. Na čelu kolone, pa dve gospodični, ki sta ob znaku 60km/h hitrost spustili na nevrjetnih 45km/h. Zgleda je bil pogovor tako napet, da je bilo potrebno mahat in krilit, omejitev in števec pa sta bila na uč. Potem se pa zamislim ? Kako to da sm še živ? Tale tema je glede na folk za volanom še precej prazna. No ja pa velik srečnih km v prhodnji sezoni, pa za optimiste še letos. LP

danes še eden zadnjih dnevov na marofu letos.. idiličnih 20 stopinj in sonček.. proti hladnemu vremenu v prihodnjih dneh sma se borila samo 2 borca, pa še to samo na enem motorju.. tako da sma bila večino dneva popolnoma sama.. za dobre pol urce sta nama prišla delat družbo gospoda ki sta preizkusila svoje vozne sposobnosti z marcedesom..

potem se pa lahko zgodi tole ..... malo za razmislek vsem nam, da je treba biti strpen in počakat pravo priložnost za prehitevanje

Vse kar si povedal je logično. ampak v Jugoslaviji chain of command ne deluje. ti lahko poveš našim, oni to vzamejo osebno, in te napizdijo, pritožbo pa fuknejo v smeti. Vstavi poljubno znamko, poljubno stvar, in poljubnega uvoznika/zastopnika. V dotičnem primeru je stvar mal bol komplicirana, ker nekdo zahteva neko povračilo stroškov, ni pa se izjasnil, ali je bila guma na motorju nova, in kje je bila nabavljena tud še nism prebral. Pa da ne bo pomote. Taka stvar se dunlopu nebi smela zgoditi, in je nevarna brez vsake debate. Po moje bi slovenski zastopnik moral ukrepati. Če je on pravi naslov za iztožit kak €€ pa nisem prepričan. Amerike in Slovenije pa žal in k sreči ne mormo primerjat.

pa zakaj je to spet predmet debate, uradnega zastopnika se obvešča in pika, on pa proizvajalca. Če je guma prišla iz Amerike Avstralije ali pa p.zde materne. Taka je pravilna pot. Dejstvo je da je guma razpadla in prav je da o tem izvedo uvoznik in proizvajalec, kje pa je znotraj njihovega sisitema krivec, pa naj sami pri sebi razčistijo, človeku je treba škoda poplačat. Dobronamerni nasveti v stilu ne it v tožbo, ker ne boš dobil, ne koristijo. Če se je človek odločil da bo tožil, naj toži in bo lahko povedal ali je dobil ali ni dobil. Nekdo mora nekaj naredit, in prva tožba je prvi korak v nizu. Spomnite se Firestona v Ameriki, milijoni so na koncu šli v tožniške roke. Zaradi nekaj razpočenih pnevmatik in vse se je začelo z eno in prvo tožbo. LP Bajsi

:hooray:

če je kupec vedel kaj kupuje ,potem ne vidim problema. Če pa je bil zaveden potem se pa to lahko reši po hitrem postopku.

Sploh ne. Če bi imel dnar in če bi se mi zdelo, da je kaj možnosti, da res majo motor, bi fuknil. V vsakem primeru bi pa organiziral ekipo svojih ljudi, ki bi potem te tipe prijazno povabili na žgečkanje.

15 let delam kot reševalec v javnem zavodu in tudi nisem plačan po učinku......hmm....

No, v našem klubu imamo kar nekaj dečkov, ki na Grobniku letijo pod 1.33.xxx. Vsak ki to pisto pozna zelo dobro ve, da so to že vrhunski časi, sploh za amaterje, ki se s tem ukvarjajo zgolj ljubiteljsko. In ja, tem "dirkačem" je pomemben podatek, koliko mu pije motor na dirkališču, ker potem dokaj natančno ve, koliko bencina si mora naliti za za dirko, ki bo dolga naprimer 8 krogov. Logično je, da mu je ta podatek potreben, da ne vozi zraven nepotrebnega balasta, teže, a se ti ne zdi?

men se piškoooti luštajo...

Si siguren da je bil tih po izpuhu sodeč niti ne Še ena zanimivost http://24ur.com/novice/crna-kronika/video-gasilcem-uspelo-pogasiti-gorec-avtobus.html

billy, ti si moj idol......slika v avatarju pove vse..... imaš vse predpogoje za udeležbo na lepotnem tekmovanju kot "misica" zgoraj......nekako imata isti način razmišljanja.

Danes sem se namenil iz Celja v Nasovče plačat registracijo za avto, iz tega ratala cela ornk turca: Celje-Kamnik-Nasovce-Kranj-Ljubljana-Ribnica-Rakek-Logatec-Menges-Celje. Domov sem prisel okoli 23h, prov prijetno.

Stari tut če se ti vrača za kašno stvar, ti tut mal ne privoščim za policaje pa itak nč novga, k so navadne pičke...

dns en tak lep, kulturn in tih fočk

Izvidi nso že oddani, ker me je moja po službi peljala še v Logatec v modelarski šoping ... Kmalu po kosilu nsva se po mujotu slišala s kolegom na Soči, ki mi je zaupal, da so prvi vtisi več kakor OK. Tudi on je občutljiv na neprijaznost, ki je za 1x še ni zasledil ... Ko semj medicinski sestri izročil vse izvide, sem jo tudi vprašal, če lahko jutri zjutraj, ko bom že opravil v laboratoriju in čakal na izvide, pridem v ordinacijo na EKG ??? Odgovorila mi je, da sem dobrodošel ... Če ne bo "gužve", se bom poizkušal "prebiti" tudi do moje zdravnica in se z njo pogovoriti o možnosti magnetne resonace mojega vratu, ki mi zopet "nagaja" ... Na poti v Logatec in nazaj domov, sem poslikal tudi moje pravilno predvidevanje, da se del asfaltirane ceste v Zali ne more kar končati pred "kamnitim zidom" ...

Ne morem verjet, da policaji niso hoteli sodelovati :glare: ... če pa vzameš zakon v svoje roke, si pa nasilnež ... mislm :angry:

Ma ti pregledi so tud ena bedarija!! Sam nosim očala in na zadnjem pregledu se mi je zgodilo da je brihta dohtarska ugotovila da ne vidim globine!! "Aha a res?? Pa dejte mi pol povedat kako vozim 50cm velko letalce ki leti 240km/h po luftu če ne vidim globine??" Aja...modelar ste? Moj mož tudi, kjje pa letite...............? In že je štempljala papirje za naslednjih 10 let. Pa dejte no kvačkat s temi dohtarji ki jim itak vse dol visi. Važn je sam da pokasirajo tiste par cekinov. Pa tud tiste njihove hudo sofisticirane naprave niso vredne pol kunca. Človeški (sploh pa dohtarski) faktor je pač kapitalna napaka!!!

0 +..če kej nuca..

Prjatu je meu tud podobno izkusnjo....motor ukraden v Lj, objavil to na netu in so ga klicali neki juznaki, da imajo motor...naj pride z denarjem nekam na Hrvasko al clo Bosno. Pa je itk jasn, da ga nimajo. In jih ni smirglal. Po tricetrt leta dobi motor nazaj in spet klic, da majo njegov motor....in je cist znoru, da kako majo lahko oni njegov motor, ce ga ima pa ze doma....

:grrr

V bistvu niham. Zaenkrat sumim, da so dogovorjeni, a dvomim, da bi drugi šli v tako igro ...

res je, vsak hvali tisto ki mu je najbolj všeč.. dejansko je tako: metzeler Z8 interact - super guma, Conti road atach - super prijetna guma, Michelin PP3 - slaboo drži smer v nagibu in motor je težak v zaporednih ovinkih, Bridgestone bt023 - vzdržljiva, malo nemirna, zadnja slaba v mokrem, Roadsmart II - zelo podobna Z8, le meni bolj paše ker je manj občutljiva na zalivke in kamenčke.. jaz bom vzel roadsmart II za cesto.. če že gledaš sport tourin segment

jaz bi tudi piskote... al pa kake mafine :grim sem enkrat dolgo nazaj jih jedel :closedeyes:

A ti pošlem kšn dober preizkušen recept, da si jih spečeš mwahahahaha (evil,evil, evil Sharpninja)

22letna misica govori o dogodkih izpred 20 let v prvi osebi. Verjetno je kakane plenice metala na tanke. Kuraaaaaaaaa!

...ja sej se ti ni treba razburjat, no... :unsure: ....če ti tvoja črtica ni všeč, ti jo pridem poradirat...

Točn tko,za razliko od tapravih,ki so na ablasti že 4 krat dlje cajta kot nepravi,bi nucal vsaj še eno levo vlado,da pridemo do tiste popolne nirvane in ta se bo pokazala s prihodom odrešitelja,ljubljenca mercatorjevih trgovk,antiglobalista in humanista,... Slevenci bomo končno lahko pokazali,da smo vredni naziva hlapci,Lublana bo končno postala Beogradski pašaluk,Daniela bo pela Slovensko himno,v znak velike ljubezni do bratskega naroda,pa bomo po Sloveniji postavli dvojezične table,a nje!

Če je res identičen z Valeotovim zaganjačem imam mogoče kak tak nosilec,ki bi pasal mogoče od Opla ima pričvrstitev na dva vijaka za Renolda in Citroena pa ima 3X vijak.Pošlji mi ta zaganjač in če nebi pasal od Opla bi ti to nabavil moj dobavitelj za Valeo rezervne dele,da bi pa to nekje ležalo pa pozabi !!!Za več informacij pokliči na Gsm:imaš ga v avtarju.

hmm, ce mi pa kdo ne verjame, naj pa pride pogledat k meni domov kako pokajo prednje gume !!! :BUA: HMM, AMPAK VSEENO, TE GUME SO ODLIČNE !! ZAMENJAL JIH NE BOM DOKLER NE BOM IMEL KAKSNO TAKO PIZ....JO KOT PA TISTI NESRECNI VOZNIK MOTORJA, od katerega NAM je posredoval G.SVENSEK

Jaz imam ZZR-ja 600. Še preden pa je postal čisto moj, sva ga z možem imela skupaj in z njim naredila ogromno kilometrov. Kot voznica in sovoznica na tem motorju lahko rečem, da je zelo udoben in brez problemov šopaš kilometre. Recimo, bila sva v Budvi (cca. 800 km) in jih je moj odpeljal brez problemov.

čak sam mal... ti si prijavil krajo, policaji pa niso hotl.... ne razumem tegale čist dobr.. Torej nam lahko po mili volji kradejo, če imamo slučajn srečo in svoje stvari (sami!) najdemo, si pa niti posredovat ne upajo?? katastrofa!!! Je pa prav, da nisi dal denarja, ker očitno motorja res niso imeli....

Oba se lahko "zahvaliva", dvema (trem) zelo različnim dejavnikom ...

Danes je k a t a s t r o f a :yawn: :yawn: :yawn: :yawn:

:evilgrin:

Sj je vseeno kdaj .... pridem ...

Končno vikend že začel se je luštno - punce - hvala za super družbo! Nadaljevanje danes pa še lepše štart čez - Senožeče – Divačo (srečala nekaj starodobnikov - motorjev in avtov – so zgleda meli miting) – Dutovlje (tankala in nabavla malco) – Prvačina – Miren in čez mejo v Italijo, čez - Sovodnje (Savogna d'Isonzo), na poti sem zagledala kip Primoža Trubarja :notworthy: sredi Italije, kjer sicer zelo radi zdemolirajo ali prikrijejo vse, kar je slovenskega. No baje je nekaj časa preživel na njihovem gradu Rubije (Castel Rubbia) zato so mu tam postavli kip... V Zagraju (Sagrado) me je nekaj zmedlo in sem šla namesto na severozahod v smeri proti - Tržiču (Monfalcone) nardila en krog po mestu in šla nazaj na sever, proti - Vrši (Versa) in - Topoljanam (Tapogliano), tu čez sem šla spet dvakrat :yes: (danes sem se cel dan zgubljala, čisto preveč zmedena) ker sem nehote nardila krog zaradi obvozov v mestecu S. Vito al Torre. Malo naprej sem čakala na zeleno... da pridem ven iz obzidja Palmanove... Pot do mesta - Codroipo je bila dolgočasna – vse ravno – pokrajina, cesta... Prečkala sem reko Tilment (Tagliamento) in potem zavila na sever proti mestecu - Valvasone. Od tam naj bi šla čez Vivaro do Maniaga, pa je bila cesta do Vivara tako prekopana da se mi ni dalo spet mazat motorja po tistem makadamu :grim zato sem obrnila in šla proti severu, v smeri proti - Spilimbergu in pred njim spet čez Tilment do - Dignana, naprej čez - Fagagno do - Tavagnacca, kjer sem spet falila pot in pristala na hitri cesti do Udin (glede na to, da bilo že kar pozno me ni motilo ) in naprej mimo Manzana čez - Krmin (Cormons) – Gorico in čez mejo in v - Drago (tankat) in naprej - ker sem šla danes dvakrat mimo, si zasluži eno fotko... Še zadnji sončni žarki in burrrrja... Malco sem prinesla domov. Danes si nisem privoščla nobene pavze, niti nisem bla lačna ali žejna, zato je malca ostala v tank torbi – motorja sem se držala ko klop :surrender: Je bla očitno prehuda abstinenčna kriza, še huje pa je ker vidim, da se res hitro bliža konec sezone... Približno 350 km, vesela kot radio, jutri še – baje da v dvoje – če se ne bo skisal :surrender:

Pa me zdj minusajte ZJAAAAAAAAAAAL :yawn: