Dvorana slavnih

Sej je lahko govorit oz. "šimfat" po drugih, glede na to, da je tako lahko vozit gp stroje in, da itak so to kr eni netalentirani šoferji, ki jih vsak pavliha na ridah prehiti :headbang: Dejmo mal objektivno gledat na stvari, prosim!!!

Tudi kadar me ni v moji Motosvet pisarni, imam namestnika, ki nadzoruje, če slučajno kdo kaj čez mene ... :grrr :inlove: :inlove: .)

Zdi se mi, da reliji na Finskem potekaj celo po snegu ??? Kakšne pnevmatike uporabljajo ??? Čisto navadnih "kramparic" prav verjetno ne ??? Po današnjem kosilu bi jih zelo verjetno že rabili ... .)

letos ... hmmm ... cca 20000 ... nekam slaba sezona ... verjetno bom kar počas zakjlučil s tem motorjem

Mogoče že videno, je pa z drugo glasbo.

Še dve sličici sta nastali dopoldne, ko sem se vračal domov ...................... peŠ Ker tema "vtisi z dnevnih hoj" ne obstaja .) bom sličici "nalimal" kar tukaj, Komentar ??? Če vas med "motoriziranjem" skozi Idrijo slučajno zagrabi "panika" in utrujenost, se boste imeli kje spočiti in nabrati novih moči ... .) Njegovo "uradno ime" je Hotel Jožef, domačini pa mu najbrž pravijo kat "ta rejev", kar pomeni enako kot vzdevek pustne Šeme iz Cerkna in to je rjast (?) Moje priporočilo ??? Čez garni Rojtlingen v Colfoscu v Dolomitih, ga ni ...

Če bi čebula če ne imela, bi bula bla ... :grim In če bi bil rely Idrija / Cerkno danes, bi vozniki na svojih igračkah .) potrebovali "kramparce" ...

28.000 and counting......še kakšna fura bo padla na jug....

no in ker je fejzrka odšla iz hiše, je morala priti zamenjava; suzuki gsx-r 750 predelave: drugi žmigovci, športne stopalke akrapovič predelan nosilec tablice

A si kdo upa? http://www.angelfire...riest_bike.html

Tako po spominu dobrih 16.000 (od konca junija) mogoče kakih par sto še bo... (upanje umre zadnje ^_^ )

s fejzrko naredu 15600km, z gsx-om pa lepih okoroglih 1000km

Ja itak de je BW! V sloveniji zakon pri peki kruha dovoljuje uporabo cca150 raznoraznih dodatkov! Kaj pa ti dobavljaš tvojim strankam pa veš ti! NO pa povej, od kod Črn kruh....ves mehak(nenaravno) in in lahkoten ?? Ni mogoče pobarvan kar z barvilom?? Ali pa morebiti sploh ne gre za črn kruh?? Pa s katerim sredstvom danes kruh vzhaja?? Pa katero sredstvo naredi kruh svež par dni? In na splošno kakšen promil česa je v kruhu?? Do 20% niso promili! Zdravstvo lahko pomaga in tega nisem trdil da ne. Imam pač kar nekaj slabih izkušenj z njimi in te so orto arogantne s strani službe ki bi morala služiti ljudem in ne obratno! V glavnem nekateri se trudijo pa čeravno jih v šoli marsičesa niso naučili pa tega niklakor ne morejo doumet metdtem ko se drugi niti ne trudijo in so tam samo zaposleni. Vse kar jim je tuje strogo zavrnejo! In kar je kapitalna napaka sistema, da lih oni nadzorujejo prehrano ki več al manj živijo zgledno nezdravo življenje in več al manj padajo na raznorazne skušnjave. Pa ko si že zašel v škropiva, in razno kemijo do Gensko Spremenjenih Organizmov in pljunkov...ja vse to požegnajo naši dohtarji, ampak ne tisti v ambulantah. He he ko že omenjaš margarino kot kao zdravo hrano!! Margarina je tako zdrava da vanjo ne zaide noben škodljivec...niti podgana ne!?

13800 km za prvo sezono kar ok. danes zapeljal motor na servis in zaključil za letos.... mraz za po.....t. semi je skoraj zanohtalo :jezen

no vidiš dečko, napreduješ lepo to slišat oz brat pr ns je pa kr mal bol belo kot na tvojih slikcah...

po vsej verjetnosti bomo pršli spit kako kuhano vino če ga boste mele.

po dvojih neuspelih volitvah tehnično - gospodarska vlada ... z mandatom 15 let ... pa naslednja politična vlada z mandatom pol leta...potem pa spet prva 15 let... to bi mogoče državni proračun še prenesel....tiste pol leta mislim...

Pa Še en plan najdu : http://www.nolimitbikers.com/forum/viewtopic.php?f=16&t=4046

Zgodba o Casey Stonerju. Nekak tak se bere kot Kosteličeva, ... jaz pravim kapo dol. http://www.delo.si/druzba/kult/casey-stoner-svetovni-prvak-v-motociklizmu.html

Zato se pa pri nas bolj "kulturno" vozijo :lol: . (Ogled na lastno odgovornost, da ne bote spet jamral ) http://www.youtube.com/watch?v=3FjYO6tOrvc

Kar dve napotnici sem dobil danes. Prvo za magnetno resonanco vratu in drugo za "popravni izpit" nevrologinje ,ki svojega dela ni opravila do konca S testi je ugotovila, da imam pomanjkliva okus in vonj in prim temu je tudi ostalo... Koga naj prosimj, da se mi povrneta ... Takšen je bil Idrijski zdravstveni dom, danes okrog pol devete ure ... V Idrijo sem se odpeljal z mestnim avtobusom, vrnil pa peš, kar je bilo sigurno zadnjič pred artroskopijo ...

Nekaj cez 7000 km mi je uspelo nardit letos.

Mater, sem čakal tri ure, ker je strojna šola imela akcijo! Nas je pa bilo nekaj ,ki smo prišli dat 0- za reševalca, bila je celo punca iz Ljubljane!! vsaka ji čast!!

Letos jih je ratal 12 600 km. Stem da se mi zadne dva mesca sploh ni dalo vozit ker je blo prevroče.

Ooooo, kr dobr mi je šlo. 14500 km pa sm se malo vozil, je pa res, da sezone še ni konec...

letos sem kar razočaran, samo nekih bogih 7000km se je nabralo. Načrti so bili nekje x2. Pa je bila super sezona, samo denarja je primanjkovalo za potepanja malo ali sladko, hehe lp ž

Okoli 7000 do predvčerajšnjim. ko so me izrinili s ceste (avtomobilist ni preveril če lahko prehiteva, jaz pa sem bil že v fazi (pravilnega) prehitevanja... Mislim, da sem kar zaključil za letos.

Kronologija prebolevanja ali Od solz do "jao, kak kreten sm bil" 2008 Vse je minilo! Vse za kar sta mislila, da je vredno živeti. Vse, kar jima je predstavljalo neizmerno srečo in risalo barve na najbolj siv in turoben dan. Vse, čez noč…Lepo poletno noč, ki je v večeru, nič hudega sluteča, risala na nebo lepe sijoče zvezde. Zvezde, ki so jima tolikokrat svetile z neba, ko sta na travnikih pod dišečim drevjem uživala v njuni sreči in objeta sanjarila o prihodnosti. Njuna prihodnost se je v tistih večerih zdela tako svetla. Kot luna, ki se jima je smehljala z neba. Ta večer pa se je v trenutku spremenil v noč, ko je luna zajokala z njim. Minuto pred tem je zazvonil telefon! Bila je ona. Pričakoval je, da ga bo vprašala kdaj bo prišel. Vendar pa je na drugi strani linije zaslišal trepetajoč glas, ki mu je, na videz odločno a vendar obotavljajoče, rekel: »Konec je!« Celo njegovo telo so preplavili metuljčki, ki jih do tedaj še ni poznal. Bili so drugačni od tistih, ki jih je začutil globoko v trebuhu, kadar ga je poljubila. Nosili so tesnobo, nemoč, trepet in solze. Se vanj naselili in izrinili srečo in voljo do življenja. Prvič v življenju se je počutil tako nemočno, da je k sebi poklical mamo in se ji zjokal v naročju. Jokal je nekontrolirano. Kot majhen otrok, ki je izgubil svojo najljubšo igračo. Mama je zajokala z njim, čutila je njegovo nesrečo. Želela si je, da bi mu lahko pomagala a je vedela, da ne more storiti ničesar. Bolelo jo je. Ko ji ga je uspelo pomiriti se je, še vedno ves objokan, ulegel v posteljo in poskušal zaspati. Tisto noč ni zatisnil očesa, pred očmi se mu je prikazovala ona. Bila je lepa! Kot vsak večer, ko je zaspal ob njej. Kot vsako jutro, ko ga je z nežnim poljubom zbudila iz sanj. Po dolgi noči je prišlo jutro. Ni ga navdajalo z optimizmom in srečo kot vsa jutra poprej. Oblekel se je in šel v službo. Tam je zdržal le nekaj ur, sedel v avto in ko je bil sam so čustva zopet prisilila solze na njegove oči. Odpeljal se je domov, se zaprl v sobo in se zopet soočil s prej neznanimi občutki. Bil je poln in prazen! Obenem! Poln žalosti, tesnobe in poln solza. Počutil pa se je prazno. Nič več ni čutil sebe. Pred tem je bil poln veselja, hrepenenja in želje po življenju. Vse to je izginilo. Naslednji dan je praznovala rojstni dan. Tako si je želel, da bi bil ob njej. Z njenimi prijatelji ji je na skrivaj priredil zabavo, pustil šopek osemnajstih vrtnic, priložil pismo in odšel. Ne daleč! Zapeljal je na eno izmed stran poti in čakal. Čakal je na klic. Upal je, da ga bo poklicala! Upal je, da si ga bo želela ob sebi. A klica ni bilo. Uživala je v zabavi, ki jo je pripravil on. Bila je srečna! Čeprav morda samo navidez. A on je medtem v solzah neučakano pogledoval po telefonu. Takrat je spoznal, da se je njuna pravljica zares končala. Tisto noč je vse izgubilo pomen. Vsak trenutek brez nje je trajal celo večnost. Vse kar ga je obkrožalo je osivelo. Kot bi pepel njegovega izgorelega srca prekril vse, česar se je dotaknil. Poklical je prijatelje, da bi v njihovi družbi pozabil nanjo. Čustva pa so tudi v družbi privrela na dan. Vsi so poskušali obrisati solze z njegovih lic. Dobil je veliko nasvetov kako jo pozabiti. On pa je čakal le na nasvet, kako naj jo dobi nazaj. Ni ga bilo. Tako kot ni bilo nje. Dnevi so tekli in kot bi mignil je minilo šest mesecev, odkar je njegova ljubezen odšla in s seboj odnesla tudi delček njega. Da je minilo že toliko časa, je lahko vedel samo, če je pogledal na koledar. Zanj je bilo še vse tako živo, kot bi odšla prejšnji dan. Vsa čustva, ki jih je gojil do nje so ostala ista. Ni bilo dneva, da ne bi pomislil nanjo. Niti večera, da ne bi namesto nje poljubil majhnega vzglavnika, ki mu ga je podarila za rojstni dan in v prazen prostor rekel »ljubim te«, kot je neštetokrat rekel njej. V kopalnici je vsak večer s pogledom ujel njeno zobno ščetko. Večkrat se je je hotel znebiti, a upanje da se bo nekoč vrnila mu tega ni dovolilo. Prav tako je poseben prostor v njegovem predalu dobila njena krtača za lase in njeni copati. A ona ni zajokala niti enkrat. Tako je slišal od drugih. Govorili so mu, da je postala zagrenjena nikoli pa ni nikomur rekla, da ga pogreša. Nikoli ne bo izvedel, kaj se je dogajalo v njej. 2009 Ostal je sam, ni vedel na koga naj se v tistem trenutku obrne. Prepustil se ji je, jo imel rad, ona pa je zopet končala nekaj, kar njemu predstavlja smisel življenja. Že prvič, ko se je prepustil njenim čarom, je čutil, da bo nekega dne zopet točil solze. A njena bližina je bila vredna vseh muk, ki jih je pretrpel, ko je prvič odšla in vredna vseh solza, ki jih bo še potočil zaradi nje. Ko je bil ob njej se je zopet počutil kot včasih. Njen nasmeh mu je polnil srce, njen pogled šibil kolena, ko pa je na ustnicah začutil njen poljub so ga metuljčki vzhičenosti božali po celem telesu. Vse to je na začetku skrbno skrival pred njo, saj ni želel, da ve kako močno jo še vedno ljubi. Dajal je vtis, da so se njegova čustva do nje v času, ko je ni bilo, ohladila. Le sam pri sebi je vedel, kako plamen ljubezni v njegovem srcu, še vedno gori. Prav tako močno, kot takrat ko je odšla. Tisti delček njega, ki ga je tedaj vzela s seboj, je zopet zapolnil praznino v mozaiku njegovega življenja. Brez tega delčka, njegovo življenje ni bilo popolno. Ona je tista, ki mu riše nasmeh na obraz in tista zaradi katere razume frazo »boljša polovica«. Brez nje ne obstaja niti on, vsaj ne v celoti. Čez čas se je odprl, saj je dobil občutek, da je tudi ona ugotovila, da je le on njena prava ljubezen. Govorila mu je, da si je morala to le dokazati. Verjel ji je, saj so njene besede zvenele tako zelo iskreno. Ko sta bila skupaj sta bila srečna. A vseeno ni bilo vse popolno. Niti kotička ni bilo, kjer bi se lahko predajala strastem in v udobju zaspala ter se zbudila v objemu drug drugega. Včasih sta se zaradi takšnih problemov znašla tudi v manjšem prepiru, ki je kljub majhnosti kalil njuno veselje, ko sta bila skupaj. Najbolj srečna sta bila, ko so, njeni ali njegovi starši, odšli na dopust in sta imela hišo samo zase. Takrat sta se brezskrbno razvajala, se ljubila in se objeta pospremila v sanje. Najbolj ji je bilo všeč, če jo je v spanec zazibal z božanjem po laseh. On pa je bil srečen že zato, ker jo je lahko čutil ob sebi. Takih priložnosti ni bilo veliko a vedela sta, da bojo še prišle. Čakala sta čas, ko bo ona začela s študijem in bo on prihajal k njej v njeno študentsko sobo… Optimistično je zrl v prihodnost in razmišljal o tem, kako bo lepo, ko o njiju ne bodo odločali drugi, ki jima ne privoščijo sreče. Ko bosta skupaj kadarkoli se jima bo zahotelo in tega ne bo potrebno skrivati njenim staršem. Vedel je, da bodo prišli tudi trenutki konfliktov in nesoglasji, ampak to ga ni skrbelo, saj je verjel, da se s pogovorom rešijo vsa nesoglasja in prepiri. Pripravljen je bil biti njen v dobrem in v slabem. A v nekem trenutku je izrekel besedo, ki je povzročila, da je njen pogled izgubil iskro in njena razmišljanja o prihodnosti z njim so bila polna pesimizma. Ni razumel, kako lahko beseda, ki jo je izrekel v trenutku slabosti pusti na njej tako močno sled, da mu ne more odpustiti. Vedel je, da je občutljiva, a vendar se ni zavedal kako lahko beseda naredi tako velik minus, da prekrije vse tiste pluse, ki jih je naštevala nekaj dni prej. Žal mu je bilo, da je izrekel nekaj takega. Od vsega začetka je hotel, da jima uspe, a mu je zopet spodletelo. Ne zna biti popoln. Navezal se je nanjo in ko mu je zopet dejala, da se z njim ne bo več dobivala, ga je v srcu zabolelo ravno tako močno kot prvič. V tistem trenutku bi raje čutil v srcu nož kot pa njene besede, ki mu govorijo da zopet odhaja. Tudi njega so njene muhe nekajkrat spravile do razmišljanja o tem, da bi bilo bolje da jo zapusti in obrne nov list. Ko pa je na koncu seštel vse pluse in minuse in dodal še plus z imenom »ljubezen«, je vedno prišel do istega zaključka. Hotel jo je ob sebi in optimistično zrl v prihodnost. Poznal je odgovor na vprašanje: »S kom bi želel preživeti dan, če bi vedel da je tvoj zadnji?«. Brez pomisleka bi, vsak sleherni dan, na to vprašanje odgovoril: »ONA!«. In to mu je bilo dovolj! 2010 Že nekaj let ni minil niti dan, da ne bi vsaj enkrat pomislil na svojo prvo pravo ljubezen. Simona se mu je usidrala v srce in z vsakim utripom jo je le to, močneje objelo. Bili so dnevi, ko jo je sovražil iz dna srca. Želel si je, da bi tudi ona enkrat trpela, tako kot je trpel on. Simona pa je kmalu zatem, ko je Damjanu ubila smisel življenja, veselo vkorakala v novo življenje z drugim fantom. Včasih se mu je zdelo, da je bil zanjo le kot čevlji, v katere se zaljubi, takoj ko jih vidi v izložbi. Potem jih ima rada, ker so udobni. Ko pa se v njih nekega dne znajde kamenček, ki jo ožuli, jih preprosto zavrže in kupi nove. Zato jo je v tistih dneh tako zelo sovražil. Sam sebi je obljubil, da ne bo nikoli več podlegel njenim čarom. Želel je biti srečen in vedel je, da z njo to ni mogoče. Bili pa so dnevi, ko se je zopet zavedel, kako zelo jo ljubi. Kaj vse bi dal, da bi se počutil spet tako, kot se je počutil ob njej. Zavedanje, da bi ga zopet prizadela, ga ni in ni odvrnilo od razmišljanja o njej in o tem, kako lepo bi jima bilo, če bi le lahko bila takšna, kot je bila pred leti. Ko je bil nazadnje ob njej, mu je bilo lepo. Opazil pa je, da v njej ni več tiste iskrivosti in brezbrižnosti, ki jo je čutil takrat. Včasih sta se, brez skrbi, ljubila sredi jase ob gozdu, objeta zrla v zvezde in se čudila njuni sreči. Nazadnje pa o tem ni hotela slišati niti besede, postala je monotona, umirjena in vedno jo je skrbelo, da bi ju kdo videl. Kdo je v njej ubil vso tisto norost mladosti, ne bo nikoli vedel. Damjan je še vedno sanjaril o tem, da je lahko vse tako, kot je bilo takrat. A Simona je s svojimi dejanji, počasi, a vztrajno ubijala upanje. Končno ji je uspelo. Ko je prvi kamenček za trenutek skalil njuno srečo, je Simona rutinirano zadala še zadnji udarec in odšla. Kot prvič, brez pravih razlogov. V tistem trenutku je bila pač užaljena in mu ni dovolila, da bi se odkupil. Jezo je zaprla vase, se umaknila in počakala, da je ta jeza ubila še zadnji atom ljubezni, ki jo je morebiti čutila do njega. Ne glede na vse to, kar je storila že drugič, pa ga v tistih dneh nekaj vleče k njej. Kako zelo si želi, da ga ne bi. Ampak ni kot ona, ne zna ubiti ljubezni. 2011 Potreboval je leto in pol, da se ob misli nanjo, na njegovem licu niso pojavile solze. Dve leti, da so njegove misli odtavale k njej le še enkrat na mesec. In tri leta, da je izbrisal vse, kar ga je povezovalo z njo in svoje zgodbice prenehal pisati v tretji osebi. Saj ne vem zakaj sem to počel. Zaradi bolečine? Da bi lahko zatajil mojo vpletenost, čeprav je očitno, da govorim o svojih problemih?! Mogoče samo zaradi učinka? Verjetno pa zaradi samopomilovanja. Buhu, kakšen revež sem. Punca me je pustila…Rad sem jo imel. Jebemti, dogaja se. Nisem prvi, nisem zadnji, sploh pa niti približno nisem doživel najslabšega, kar življenje lahko ponudi. To sem spoznal šele, ko se je od sosedovih za vedno poslovil dober oče, mož… Za vedno! Ne po svoji volji, v najlepših letih in na najbolj tragičen način, v prometni nesreči. Nikoli več ga ne bojo videli! So stvari, ki so mnogo bolj krute kot ena propadla zveza, pa če je še tako polna ljubezni. Situacije iz katerih dejansko ni izhoda, razmere v katerih ljudje resnično ne morejo živeti in dogodki v katerih ljudje izgubljajo družine,… A jaz eno leto točim solze za nedoraslo smrklo, katere pojmovanje zveze je:»Sprejmi me kakršna sem ti pa bodi tak, kakršnega hočem.« in si mislim kako grdo me je življenje udarilo. še nikogar tako, največji revež. Gremo pisati zgodbice o ljubezni, o cvetočih travnikih, o luni, ki je zavidala tako čisti ljubezni (seveda je zavidala, crkvala je od smeha, ko me je gledala, naivneža), o pepelu mojega izgorelega srca, ki je prekril vse česar sem se dotaknil. Absolutno, še vedno ga čistim! Kdo bi si mislil, da izgorelo srce pusti več pepela, kot kubik bukovih drv. Pa še v tretji osebi, da bo ja popoln čustveni boost: »Bil je sam« (če bo tako razmišljal bo še dolgo). In da bo popolno, še en lep font, natisni in na pošto. Ljubezen je slepa ja. Očitno res. Pa ne samo slepa, mislim, da tista najbolj močna, trpi tudi za Alzheimerjevo. No, po treh letih lahko končno rečem, da sem prebolel. Popolnoma. Končno lahko rečem, da so ostali le še spomini. Bledi spomini nanjo in neverjetno živi spomini na občutke, ki sem jih doživljal ob njej. Zanimivo, kako človek po nekem obdobju preneha pogrešati osebo, vse bolj pa pogreša občutke. Občutke naklonjenosti, topline, zaupanja in nenazadnje, občutke ljubezni. Ljudje pravijo, da sčasoma slabi spomini zbledijo, ohranijo pa se tisti, lepi. Niti ne, meni se je zgodilo ravno obratno. Prvo leto, ko je ni bilo več ob meni, so v mojih mislih našli prostor le lepi spomini. Vsaka misel na čas, ki sva ga preživela skupaj, je bila neverjetno lepa. Ko pa je opojnost ljubezni skozi čas izgubljala svojo moč, so svojo moč izgubljali tudi lepi spomini. Sedaj se ob spominu nanjo le nasmehnem, saj so leta zbistrila njeno sliko. Končno vidim tudi njene napake, laži, spletke. V mislih se je pojavil tudi spomin na to, kako me je preko prijateljičinega telefona skušala. Mi pisala opolzkosti, da bi videla moj odgovor. Ni ga bilo. Prvi izpit z 10. Nato še nekaj izpitov s podobno visoko stopnjo obolelosti. Do tistega, ki ga nisem položil. Smešno, kako dolgo mi vse to sploh ni prišlo do živega. Sprejel sem in si rekel, saj bo odrasla…Pa ja de, verjetno istega dne, ko se bo neumornemu američanu posrečila napoved apokalipse. Pa vseeno niti ni tako smešno, da sem za to zapravil dolga tri leta... Pred kakšnim letom bi še veselo odletel k njej, če bi le tlesknila s prsti. Bedak na roke delan. Sedaj vem, da bi ji pravzaprav zelo pristajala beseda, ki bi jo cenzurirali, če bi jo napisal. Ni mi žal, tistih let ko sva bila skupaj. Res ni bilo slabo. Pa vendar se mi zdi, da je bilo tako le dokler sem pazil, da njene muhe niso jezile mene in da moje niso jezile nje. Copatka pač. In ravno zaradi slednjega mislim, da je bila ta zveza tako ali tako obsojena na propad. Tako, da lahko rečem le: » Hvala miška, da si to ugotovila pred mano «

pa zakaj je to spet predmet debate, uradnega zastopnika se obvešča in pika, on pa proizvajalca. Če je guma prišla iz Amerike Avstralije ali pa p.zde materne. Taka je pravilna pot. Dejstvo je da je guma razpadla in prav je da o tem izvedo uvoznik in proizvajalec, kje pa je znotraj njihovega sisitema krivec, pa naj sami pri sebi razčistijo, človeku je treba škoda poplačat. Dobronamerni nasveti v stilu ne it v tožbo, ker ne boš dobil, ne koristijo. Če se je človek odločil da bo tožil, naj toži in bo lahko povedal ali je dobil ali ni dobil. Nekdo mora nekaj naredit, in prva tožba je prvi korak v nizu. Spomnite se Firestona v Ameriki, milijoni so na koncu šli v tožniške roke. Zaradi nekaj razpočenih pnevmatik in vse se je začelo z eno in prvo tožbo. LP Bajsi

Kakšen oz. kaj pa je to original mavretanski souvenir??

Dejstvo je, da je takšna objava več kot dobrodošla na forumu, kjer so prisotni boljši in slabši poznavalci in uporabniki. Tudi, če ne uporabljaš teh gum, je to opomnik, da je treba redno čekirat, kaj se dogaja z gumami.. Razna provociranja in napadi na avtorja so zelo neumesni. Lahko bi rekli samo hvala za opozorilo. (pa saj se večina sodelujočih v debati strinja s tem). Razni triki, kako dokazat nekaj in ne dokazat, so za sodišče. Mene osebno zanima samo, da si res ne želim, da se mi to zgodi na cesti. Mogoče se motim, ampak mi moje skromno znanje in logika veli, da ogrevanje gume na dirkališčih ne služi prvensveno njenemu obstoju, ampak boljšemu izkoristku (hitreje pride na delovno T, ker takrat doseže max namen, torej se bolje drži steze, materiali so bolj vzdržni, se počasneje rabijo, itd...). Ja, poškodbe gum se dogajajo, ampak naj bi se samo v extremnih primerih, torej na dirkališčih, pa še tam zato, ker jih želijo izkoristit do skrajnosti in tudi hitrosti so drugačne. Saj načeloma gum ne goniš dokler se ne poškodujejo, ampak, dokler se ne zrabijo do dovoljene meje. To je pa velikanska razlika. Nikakor pa ne moremo debatirat o krivdi kogarkoli drugega kot proizvajalca, če se je človek peljal 130 km/h po avtocesti in se mu je to zgodilo. In ja, proizvajalec ali uvoznik bi moral biti tisti, ki bi si prvi želel raziskati, kaj se je zgodilo v tem primeru. Ali je bila to resna napaka v proizvodnji ali transportu, ali zgolj splet nesrečnih naklučij. Slovenci smo pa itaq prpe, raje capljamo za giganti. Namesto, da bi se postavili v kožo vozečega, se raje kregamo, ali ta homologirana (?) guma je, ali ni za na avtocesto pri 130 km/h (?!).. :xx:

Bilo je 9kkm letos... Počasi se pričenjam spraševati, če je sploh še vredno imet motor, ker niti 10kkm/leto ne naredim več??

No sezono začel 12.6. danes končal naredi cca 9000km... kr vredu za novinca

Končno vikend že začel se je luštno - punce - hvala za super družbo! Nadaljevanje danes pa še lepše štart čez - Senožeče – Divačo (srečala nekaj starodobnikov - motorjev in avtov – so zgleda meli miting) – Dutovlje (tankala in nabavla malco) – Prvačina – Miren in čez mejo v Italijo, čez - Sovodnje (Savogna d'Isonzo), na poti sem zagledala kip Primoža Trubarja :notworthy: sredi Italije, kjer sicer zelo radi zdemolirajo ali prikrijejo vse, kar je slovenskega. No baje je nekaj časa preživel na njihovem gradu Rubije (Castel Rubbia) zato so mu tam postavli kip... V Zagraju (Sagrado) me je nekaj zmedlo in sem šla namesto na severozahod v smeri proti - Tržiču (Monfalcone) nardila en krog po mestu in šla nazaj na sever, proti - Vrši (Versa) in - Topoljanam (Tapogliano), tu čez sem šla spet dvakrat :yes: (danes sem se cel dan zgubljala, čisto preveč zmedena) ker sem nehote nardila krog zaradi obvozov v mestecu S. Vito al Torre. Malo naprej sem čakala na zeleno... da pridem ven iz obzidja Palmanove... Pot do mesta - Codroipo je bila dolgočasna – vse ravno – pokrajina, cesta... Prečkala sem reko Tilment (Tagliamento) in potem zavila na sever proti mestecu - Valvasone. Od tam naj bi šla čez Vivaro do Maniaga, pa je bila cesta do Vivara tako prekopana da se mi ni dalo spet mazat motorja po tistem makadamu :grim zato sem obrnila in šla proti severu, v smeri proti - Spilimbergu in pred njim spet čez Tilment do - Dignana, naprej čez - Fagagno do - Tavagnacca, kjer sem spet falila pot in pristala na hitri cesti do Udin (glede na to, da bilo že kar pozno me ni motilo ) in naprej mimo Manzana čez - Krmin (Cormons) – Gorico in čez mejo in v - Drago (tankat) in naprej - ker sem šla danes dvakrat mimo, si zasluži eno fotko... Še zadnji sončni žarki in burrrrja... Malco sem prinesla domov. Danes si nisem privoščla nobene pavze, niti nisem bla lačna ali žejna, zato je malca ostala v tank torbi – motorja sem se držala ko klop :surrender: Je bla očitno prehuda abstinenčna kriza, še huje pa je ker vidim, da se res hitro bliža konec sezone... Približno 350 km, vesela kot radio, jutri še – baje da v dvoje – če se ne bo skisal :surrender:

Vsekakor se to nebi smelo zgoditi, guma je kriva za padec in če je homologirana za na cesto, JE HOMOLOGIRANA ZA NA CESTO in naj bi imela vsa potrebna dovoljenja. Namen, za katerega naj bi se pa uporabljala, pa je postranski. Preko tega, da se to sploh ne sme zgodit, ne morete it. Tožite jih za vse, kolikor boste lahko. To se preprosto NE SME ZGODIT. Ne na pisti, se manj pa na cesti.

še moj modri angel..

samo nasvet. če nisi eden od tistih ki na čisto vsako furo zraven vozi "prikolico" ali totalna copata, se ne oziraj na njeno mnenje ampak kupi Z-ja oz kar ti je všeč. Ženske itak ponavadi potem malo mine volja skoz se vozit in potem se boš večino časa vozil sam z cbf in klel ker nisi vzel Z-ja, ki je absolutno bolj zabaven motor. ko pa bo šla zraven bo tudi potrpela na Z-ju in se navadila. saj ni tako neudoben.

No, večina otrok je v otroštvu kronično bolanih, potem pa čudežno ozdravijo - z uradno medicino, homeopatijo ali čim tretjim, ali pa brez vsega ... No, glavno, da vam je homeopatija pomagala

Zelišč in tradicionalne medicine ne smemo zamenjevat za homeopatijo. Ali homeopatije ne smemo zamenjevat za tako imenovano holistično medicino. moja homeopatska izkušnja. prvič. Na službeni poti v italiji me začnejo res pečt oči. in grem v lekarnico po kaplice za oči. mi dajo lepe viale in grem. zlijem stvar v oko in čakam olajšanje. . . nič. pizdm, ko da bi si dal vodo v oči. drugič. isto mesto, zamašen nos. zavijem u isto lekarnico, ker pač vem kje je, dobim kaplce za nos, in grem. Isti filing. fakin vodo si špricam u nos. popizdu bom. mine leto, pspravlam omarco z racnijami, in se zatoopim v škatle, za katere sm pozabu da jih imam. PAČ FAKIN MENICINA OMEOPATICA. prekleta banda taljanska mi je podtaknla destilirano vodo. ooops sorry, vodo z spominom. no, ni pomagalo. nit placebo efekt, nit učinkovina. Z zdravilnimi rastlinami je zgodba precej drugačna. Jaz sem mel kot otrok precej problemov z vnetjem ušes, in so se čudežno nehali po nabavi zeliščnega zvarka, iz kaktusa, netresk, ki ga imamo in memoriam temu zdravilu zdaj pred hišo. ampak. netreskovih kaplic niso nardili blodni homeopati. niso jih nardili silni alternativci. ne ne. naredu jih je diplomiran farmacevt. Z uradno diplomo. Možak je kasneje prodal svojo lekarnico in se spustil v politiko, kjer mu gre precej dobro. Mr Jelinčič Plemeniti. da o arniki,žajblju, in šentjanžovkah nit ne govorim. Ampak vse te zadeve majo neko kredibilno učinkovino. homeopatija pa. . . no comment. po moje je prav homeopatija mega zavajanje in kraja denarja. Po moje nebi smela bit prepovedana. Nej se folk sam najebe, če bo pa čudežno ozdravljen, pa še bolš. ampak taki bi potrebovali ene druge sorte medicino. . . .

Pri vseh nebeških nakedih... če vam Bulldog kot tak ne ustreza, je izbira močnejšega motorja v tej klasi takooooo enostavna! In, kot je rekel hajoktejn, je krasen za uživaško in sproščeno vožnjo in to je zame bistvo motociklizma (in verjetno za večino njegovih lastnikov, ki so, kot sva ugotovila z DESIMom - usi mal moteni O:-) ). Če bi imel še ABS, bi bil moj sanjski moški :wub: Bog blagoslovi tistga, ki mu je vdihnil dah življenja iz papirja v kovino. Res je edinstven moped. Pa dva auspuha ma (vm bom kšno fotko prlepla, da boste vidl kko zgledava, če boste pridni O:-) )

Bulldog je dober motor; v pravem pomenu besede; občutek ko sm se vsedu nanjga je bil najbolj zanimiv; k da ga mam že 10 let in ja, pelje se dobro; in tudi gre solidno; primerjava z viragotom? a dej no, "mejčken" mim; in tud jst sm mnenja, da ima Bulldog ravno zadosti konjev, za lahkotno, malo ostrejšo, v prvi vrsti pa sproščeno in uživaško vožnjo ... za kar je tudi narejen. IMHO sevede

Sploh ne razumem, zakaj zahtevate od Bulldoga tako moč in performance? Hvalabogu, da je na tržišču en pameten motor z manj kot 80 konji! Če bi rad hud, hiter, okreten motor s sanjskim performansom, ne vem kaj delaš v temi od Bulldoga in kaj bi nam rad dopovedal? Bulldog je legenda in se ne rabi dokazovat s konji in ne vem kakšnim tulečim zvokom. Obratomer ima kot dizelica, halo fantje?

Meni se sploh ne zdijo poceni. Poleg tega, Bulldoga moraš imeti rad. Res rad. In potem ti služi in sta oba vesela.

to je čista resnica dokler jo ne probaš- voziš,ne veš kaj ponuja jaz sem presenečen na to kar ta motor ponuja dodal sem mu kit za povečanje moči, K@N filter in izpuh MASS in dobil pravo raketo ranga V-MAX-a jokl 81 kje si pa videl da je tako poceni jaz sem primerjal z yamaho fazer 1000,ki sem jo nameraval kupiti nova sta-bila 9.000eu 5 let stara sta oba nekje 5000eu 10 let-stara pa sta oba 3000 eu pa pokaži kje se ti zdi bulldog TOLIKO cenejši je pa res da bulldoga ne delajo več hiba tega motorja je pa samo v štarjerju do let.2005

...ni glih motor, pa zato smrdi po bencinu, pa ropota, pa leti, pa se vrti.... To je moj prvi hobi pa prejšnji aeroplan ...sicer je že 3 leta staro, imam že dve leti novega, se mi je pa fajn zdelo, ko sem ga našel v YOUTUBE arhivu, pa sem si ga upal objaviti...

Super. v poslovnem smislu je treba le vedeti, da bi tudi starši naredili vse za zdravje svojih otrok ...