Dvorana slavnih

Danes popoldne, ko je bilo že fajn temno sem naredil en kratek krogec po Ljubljani, tam med 10 in 15 km. Nisem imel časa in volje gledat števca, sem bil preveč vesel, da sem spet na mopedu . Guma dobro drži tudi po 10000 prevoženih kilometrih, gre moped po zadnjem kolesu bp :grim . Roke so se mi pa tresle samo zaradi mraza in ne zaradi moto abstinence . LP Robert

toliko da tema ne zamre...letos je Božiček malo prej prišel...

sicer je slikca bolj za silo, si bom enkrat vzela bolj čas da jo poslikam

vredno ogleda

Evo, še moja nova pridobitev. S Tenerejko ni zime. Hvala Ni3ous-u za vse nasvete, saj bo z njegovo pomočjo motor že do Slončkov tak kot mora biti.

:devil: :yea2:

Ne. To so Janšetovi volilci iz tujine, ki so šele sedaj izvedeli da je spet izgubil volitve.

Popolno življenje... Petek je! Zadnji dan prijetno preživetega tedna v službi, kamor pridem točno pol ure potem ko se zbudim. Sam, brez budilke. Ponavadi je to okrog osme, devete ure. Vstanem, se oblečem, sščetkam zobe, sedem na motor in se odpeljem v službo. V pisarno prižvižgam prijetno melodijo, se usedem pred računalnik, odprem stran z novicami, prečekiram vse pomembno, minimiziram in se spustim v projekt, katerega rok je šele čez en mesec, zato se mi nikamor ne mudi. Le pregledujem možnosti, tehtam odločitve in preračunavam alternative. Ah, za danes je bilo dovolj. Vstanem iz naslonjača, si skuham kavo in se odpravim na sprehod po proizvodnji. Hvala bogu za kadrovnika z dobrim okusom. Proizvodnja je med poletnimi meseci polna mladih, prijetnih študentk, ki - needless to say - v tisti vročini niso ravno v puloverjih. Balzam za oči. Naredim dva kroga, se pri največji raketki še ustavim, da spremenim parametre na napravi poleg nje in mimogrede bleknem kakšno pametno. Ah, takšni smo. Bluzimo v tri krasne, in včasih uspe. Torej, na hitro se zmeniva za nedeljo zvečer...Strastna noč, no strings attached bi rekli američani... Za resne stvari v poletnih mesecih ni časa. S testosteronom na full se vrnem v pisarno, prižgem klimo in odigram partijo online pokra z ovco iz Wyominga, katerega nickname na poker klientu je Sold_Cattle. V polurni seansi mu vzamem 5000$ (kako jih je zaslužil sporoča že z vzdevkom) in se mu lepo zahvalim. Ura je že dve popoldan, predno jo ucvrem proti domu, se še enkrat oglasim v proizvodnji in študentko v popoldanski izmeni, prosim naj me ob 6ih »štempla«. Nadure so dobro plačane. Nataknem čelado in se odpeljem proti domu. Na hitro pojem kosilo, spakiram najpotrebnejše za dvodnevni izlet, oblečem ledr in se odpeljem neznano kam. Ponavadi proti jugu, a vedno brez vnaprej določenega cilja. Avtokarta jugoslavije iz leta '72 je vsa navigacija, ki jo rabim. Nove ceste me ne zanimajo, avtocest se izogibam. Najlepše so regionalke, ki so tu že od takrat, ko so po bivši domovini potovali naši očetje. Takrat zgrajene ceste niso kot avtoceste, ki pokrajino presekajo. Te ceste tečejo s pokrajino, se z njo dvigajo, spuščajo in z njo zavijajo. Cilj je vedno sekundarnega pomena. Pomembna je pot, pomembni so ovinki, pokrajina in razgled. Tako po prvih 100km, komaj prečkava mejo. Ustaviva se pred prijetno kavarno in si odpočijeva za par minut. Po desetih minutah sproščanja ob mrzlem pivu se odpeljeva naprej. Cilj še vedno neznan, naprej po bivši domovini. Do bratov, ki so v svoji domovini izredno prijazni do Slovencev. Čisto nasprotje tistih, ki so si za novo domovino izbrali Slovenijo. Do po prvih 300km, prve postojanke. Dovolj je bilo za danes. Poiščeva prenočišče, raztovoriva in se odpraviva na pečenje in na nekaj piv. Po petem se odpraviva spat. In zjutraj naprej. Zbudiva se v sončno jutro. Termometer kaže prijetnih dvajset stopinj po celzijevi lestvici, kar je popolna potovalna temperatura. Motorji že nestrpno čakajo, a najprej je potrebno še na zajtrk. V bližnjo pekarno po burek in z njim v kavarno na jutranjo kavo. Odlično. Okrepčana se usedeva na motor in odpeljeva naprej. Po stodvajsetih kilometrih naletiva na popisana vrata stare stoenke: »MOTO SUSRET ->«... Gremo desno. Do drugih vrat, ki kažejo levo in kmalu sva na cilju. Ufff.... Že prvi vtis daje občutek, da se gre od tu le še domov...pa še to, šele čez dva dni. Okrog štiristo motorjev, in od tega dve tretjini ženskih lastnic. A gre lahko še bolje? Pivo po eno marko in pol, čevapčiči po dve marki in trije rock bandi. Eden za drugim. Brez pavz, razen seveda ob žganju gum in gromenju aftermarket izpuhov. Smeh do ušes. In ženske? Joj, kakšne rakete... Bosanke so res odpulene. Oh ja, tako odpulene, da je kolega fasu šamar, ker je imel roko na napačnem mestu ob napačnem času. Pa ne od nje...Od njene prijateljice. Foušija pač. Sam nisem naredil podobne napake, saj imam vendar dve roki, mar ne? Ja, problemov ni bilo, dokler so bile roke dovolj...Ko pa se je začelo zares, sem se sam sebi zdel neverjetn car, ker sem s seboj vzel peščeno urico, v primeru da bi si zaželel mehko kuhanih jajc. No, jajc nisem kuhal, mi je pa urica izjemno prav prišla, da sem vsaki privoščil ravno štiri obrate . Pa smo se rešili foušije. še bol nasmejan kot prej, se odpravim na pivo. Kje je kolega, mi je prav malo mar. Žeja je premočna in na dušek stresem dva velika. Ne da bi vedel, ravno takrat, ob tistem šanku poteka tekmovanje v pitju piva. Drugouvrščenega naščijem za 3 sekunde, čeprav se mi, ko ga pogledam, zdi, da ima želodec velik ravno toliko, da bi lahko dva takšna, kot sem jaz, v njem tekmovala v triatlonu. Ah, žeja je pač žeja in ta žeja mi prinese nov komplet gum in lapdance ene izmed nastopajočih v, za kasneje napovedanem, striptizu. Vsedem se na motor, izžgem gumo in že v naslednji uri mam namontirani dve novi. Začenja se striptiz in vsi se zberejo pod odrom. Jaz pač na odru. Pride ravno tista, ki me je pred eno uro užejala. Ja fak no. še enkrat pa ne morem. Danes ne. Lahko pa malo plešeš okrog mene. Tako ali tako sem že tako ubit, da tut če bi hotel kaj, ne bi mogel. Po plesu, me odnesejo iz odra in sam najdem pot do šotora. Kot ubit padem vanj in se zbudim šele dopoldne , ko mi novi prijatelji zlijejo kozarec piva na obraz. Komaj se zbudim že dobim nov kozarec v roke. Vsi me kličejo CARE, pa nimam pojma zakaj. Čez dan počasi nabiram informacije in izvem, da le nisem samo sedel ob tisti striptizeti. Na rahlo me zagrabi moralni maček ampak ga kmalu prepodim. Spil sem namreč že toliko, da se mi že spet jebe za cel svet. Ura je že okrog pet popoldne, ko se zavem, da je jutri že ponedeljek in da jst verjetno ne bom uspel prit v službo. šefu pošljem sporočilo: »E šefe, da bi ti znao, gdje sam sada, ne bih me očekivao sutra na poslu...Nema mene. Poz iz Jajca. Dođem kad dođem!« No, potem se počasi umirim, spijem še dve vodi in se odpravim spat. Ah, noč je bila dolga, spanec odličen, zjutraj pa 8 neodgovorjenih klicev in 3 sporočila. En od teh od šefa, ki mi sporoča, da ni nobenega problema in da si le naj privoščim. Dva, od tiste raketke iz proizvodnje, s katero sem bil zmenjen včeraj zvečer. Klici pa tako ali tako vsi od nje...»Ups miška, čist pozabu!« Na hitro napišem sporočilo z opravičilom: » Ej mišii. Oprosti, k se nisem učjr javu. Nujno sem mogu v Zurrich po sestro, ki je predčasno priletela iz amerike in sem v tisti norišnci pozabu telefon doma...Zdle sem šele domov pršu. A maš dons kej časa?« Mislim, da ni treba razlagat kakšn je bil odgovor. Ampak sedaj je pa res treba odriniti proti domu. štiristo kilometrov pa smo doma. Nazaj poti nekako nikoli niso tako namenjene občudovanju okolice in uživanju v vožnji. Ponavadi si želim biti le hitro doma. Tako se odpeljem na avtocesto in v štirih urah sem doma. Kolega je odrinil že dan prej. Njegov šef ni tako popustljiv kot moj. Zaspim za dve urci, se stuširam in grem po gospodično iz proizvodnje. Saj ne vem kako ji je ime. Jaz vse kličem miška. S tem se izognem izgovorjavi napačnih imen. Ja, miška je kr vredu za pocrklat. Nobene ekstra akcije. Lepo, nedolžno crklanje. Saj si ga pa zaslužim po takšnem napornem vikendu, mar ne?

V LeClercu imaš GledRing gumjaste tepihe z vonjem VANILIJE

Pa še na kakšno testno vožnjo spotoma.

fajn znajo

yeeeeeeehaaaaaawwwwwwwww http://www.youtube.com/watch?v=w8kSZ8LcjPw

LJ: panoramska vožnja čez Ljubljano, moja brzina okoli 50... Na stranski cesti "pičkica" v SUV-u, z osjimi očali in seveda s telefonom pr glavi... jo gledam in čakam kdaj bo speljala ker sem ji od daleč videl da ni niti malo pozorna na cesto... jo gledam, spustim brzino na 40, gledam... in ko sem tik pred križiščem ona spelje. Jaz se eno 3-4 metre pred njo ustavim, ona pa ni niti pogruntala da sem sploh bil na cesti... Se odpeljem iz Ljubljane čez Žužemberk proti domu in... ista situacija, samo oseba in vozilo drugo: star Peugeot, pa ena mamca not. Že od daleč vidim da nekaj čudno krotovili na stranski cesti. In ista situacija, upočasnujem in gledam kaj bo storila. Razlika je bila še ta da je tetka speljala ko sem bil jaz že v križišču, tako da sem komaj ustavil pol metra pred njo. Ona me pa samo pogleda, skomignila z rameni in odpeljala naprej... Dobro opazovanje in predvidevanje me je rešilo bližnjih srečanj s pokrovi motorja tisti dan. Lahko rečem, da od takrat še 5x bolj preverim voznika v avtu če on opazuje okolico in če me je opazil, ker mnogo voznikov zna biti malo zasanjanih v vozilu in niso pozorni na okolico...

Se je že delal mrak, ko mi je naredilo preblisk v glavi in sem se odločil, da ne bom cel December visel doma in se redil...Ne, ne! Kališče bi blo pravšnji zalogaj za današnje popoldne, sicer že malo pozno ampak, bolje pozno kot nikoli. :grim Ob 18h sem bil že na izhodišču in brv čez potok je bila še nedotaknjena Pot ni bila nič posebnega, snega približno 10cm in vsake toliko se je oglasil veter, ki je potegnil mimo Dobra ura hoje in že se je prikazala koča na Kališču Nazaj jo je šlo pa juhuhu dobr, mal po luftu, mal po tazadnji, snega ravno prav, da se je dalo "letet"... Ko sem šel gor, jih še ni bilo ( tudi gorski kolesarji se še ne dajo ) Prov fino je blo, spal bom kot top! :yawn:

Videl priimek Katje Šoba na listi SDS (does the name ring a bell?), poznam nekaj podmladka SD. Isto sranje drugo pakovanje. Žal mislim, da so tvoje besede in želje daleč od resničnosti. Moje mnenje je ravno obratno, podmladki so v večini Še večje govno.

že dve leti .. od začetka te možnosti ... a je treba obnavljat .. al to traja dokler ne prekličeš ko bom zvedu, če bo kj ostalo, bom sigurno nekaj nakazal .. enkrat marca ... ker reševalce res potrebujemo VSI

Tnx za nasvet;Ravnokar uspešno porihtal zadevo. Obrazec je pa tale: Doh-Dru Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov

Obrazec lahko pošljemo tudi netu! --> http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/FormProcedure/Intro.aspx

Poslal danes v svojem in ženinem imenu na DURS.

Mater v celem letu samo ena stran objav. Očitno se več vozite kot tipkate. Pravilno! Bomo spomladi malo popravili tole zatišje, kakšna otvoritvena furca do zastopnika za Triumphe pa na bograč

Res je . Drgač pa če kdo rabi prodam USB ključke, 4GB velikost. 5€ komad.

Trenutno nikjer dalj kot za 2 uri. Bojo pa menda parkomati za Bežigradom ( nasproti GR ) in med Parmovo, Prule, Mirje.. omogočali 4 urno parkiranje po se mi zdi 0,40 € za eno uro. Parkomati so že nameščeni, delat pa bojo začeli se mi zdi januraja.

Spoštovani! Glede nakupa reševalnega motocikla nam zastavljate večkrat isto vprašanje, in sicer: Zakaj za to ne poskrbi država? Država tudi sofinancira projekt reševalcev motoristov, a ne v takšni meri, kot bi si mi to želeli. Amortizacijske dobe vozil so po našem mnenju občutno predolge. Tudi število motornih koles v floti reševalcev je premajhno. Od 1. maja do 1. novembra so opravili okoli 600 intervencij, kar znese v povprečju več kot 3 intervencije na dan! Z nakupom tega motocikla bomo posodobili vozni park, povečali floto, s tem omogočili še kakšno intervencijo več in s tem pospešili razvoj dokazano zelo uspešnega delovanja motoristov reševalcev . Želja reševalne postaje Ljubljana je tudi razširitev področja in povečanje učinkovitosti delovanja motorista reševalca. Zahvaljujemo se vam za vašo skrb in vam želimo prijeten dan. Blaž Žganjar Tel.: 041 791 323 e-pošta: blaz.zganjar@motosvet.com

Še ena: Janez JanŠa pride na poŠto in povpraŠa, kako se prodajajo znamke z njegovo podobo. Prodajalka razočarano odvrne: "Zelo slabo, zelo slabo. Deset sem jih prodala, pa so mi jih stranke vse vrnile nazaj in se pritožile, da na znamkah ni lepila in da jih ne morejo pritrditi na pismo!" Janez ne more verjeti svojim uŠesom in hoče preizkusiti, ali so njegove znamke res popolnoma neuporabne. Vzame eno, mastno pljune nanjo in jo pritrdi na pismo. Znamka drži kot pribita. JanŠa pogleda prodajalko, ta pa zavzdihne: "Vi ste pa prvi, ki je pljunil na zadnjo stran."

http://youtu.be/9Xy2InXXIkk Samo za Titejeve oboževalce!!!

Po tem kar pišete je, glede na dosedanjo prakso, Janković bil prava izbira, saj je antipolitik oz. bolj menedžer kot politik.

takega ma že vsak diler al pa playboy ...

Si si probal naštimati višino sedeža? Jaz osebno Triumpha. Zakaj? Zato in pika! Mogoče tudi zaradi serijskega abs, traction control in cruise control, aja pa cena naj bi bila bližje 13.000. Ampak najbolj pa zato ker je pač Triumph. A se vidi, da sem mal pristranski?

Zdravo! Sicer je Tenerejka za v ornk sneg kar težka in težišče precej na prednjem kolesu, kar je problem, če je poledenela podlaga, ker hoče kar po svoje. Neke optimalne izbire ni, ker so ježevke prepovedane za uporabo pri nas. Tako, da mislim, da velja za vožnjo po snegu kar to kar velja za mehak teren in blato... tole je copy/paste enega dela odgovora, ki sem ga napisal za nekega novega lastnika Tenerejke ravno včeraj... "Jaz največ uporabljam Mitas za zadaj, ker so ugodnejše od drugih in za amaterje kot smo, še vedno dovolj dobre. Za hud offroad, mehak teren in blato je Mitas C02 zakon. Vendar jo po asfaltu hitro požre, toda jaz jo še vedno največ uporabljam, saj se po asfaltu vozim minimalno. Za spredaj pa vozim samo še Michelin Desert, ki jo dobim ugodno, ima neverjetno dober oprijem po terenu in je res oh in sploh tudi v nagibu."

:yawn:

No. . . jaz se ne morem strinjat 100%. Državljani imamo volilno pravico, in malo drugih možnosti "nadzora". Za nadziranje imamo organe. Preiskovalne urade, policijo, inšpekcije vseh vrst. Oni niso in še vedno ne opravljajo svojega dela. Njihove neetike, šalabajzerstva in nesposobnosti ne smeš pripisat ovcam z listkom. Na to da en človek s stanovanjem v Piranu podkupi uradnika in si zagotovi infrastrukturo za svoj posel z 99% popusta, jaz ne morem vplivat. Tisti ki bi morali, pa niso. res se začne pri posameznikih, in tisti posamezniki ki jih ovce volimo, naj bi bili zgled. Na teh volitvah nismo imeli možnosti, da bi dobili dober zgled. Oziroma, v vsakem primeru bi dobili težkega frajerja, ki je frajer iz samih napačnih razlogov. Da bi se to spremenilo, bomo potrebovali generacijo ali dve novih politikov. Brez Kumrov, Grimsov, Anderličev, Tankotov in Jerovškov. . . . Pod pogojem, da dosedanji headlinerji ne bodo vzgojili enako trmastih in iz inata dialoga nesposobnih naslednikov. Letos nad rezultatom nisem bil ne vem kako navdušen. Zadovolen, da je Janši spet zmankalo vojske. Zmaga leve opcije s katero se nekako bol razumem, mi deluje Pirova. Pa vendar. Ko sem na TV videl SDjeve velemože po sestanku z Zokijem. . . telesna govorica in grimase so ble zeeeloo nedvoumne, in ko sem slišal janija moederndorferja brez ovinkarjenja povedat, da je dolgovezenje in nakladanje nevzdržno in nepotrebno. . se mi je za sekundo zazdelo, da se je prvi korak k spremembi in menjavi generacij že zgodl. . . . . .

Bova zdaj šla kdo ima večjega-(res ne bi, ker teh tvojih 23 let res ne pove veliko)?? "Res pa je, da nismo silil nobenega..." je bilo mišljeno, da ko je bilo konec je bilo konec in je bila koča in je bil čaj in smo dali pancarje dol, pa legokocke ven-in je bilo za enega izmed naju za tisti dan konec smučarije....... Ja in to še danes samozavestno trdim, čeprav sem sila zagret smučarski oče...... popizditisa še nisem dobil......zgolj za potešitev nekih stereotipov...

ko ima naša mala dost smučarije jasno in glasno reče, da noče več. No, razen, če nisi ali mentalno prizadet, ali pa way too much ambiciozen starš, razumeš, da pač ne more več in ga daš dol iz smučk..... kaj pa vem, pri nas gre to zelo preprosto, damo ji možnost, mogoče malenkost potisnemo, silimo pa ne...... letos je sama rekla, da se bo pa fejst naučila smučat.... in če je to njena želja, hvala bogu, midva jo samo podpirava pri tem

ponedeljek :yawn:

Zaradi recesije 3. SV. vojna odpade p.s. al pa zardi bolezni v ansamblu, ne vem točno..

de nauš tok osamljena

Končno prišel do "pravega" motorja Kakšna lepša slikca pa spomladi, ob lepšem vremenu.

3. Tedni freedom run-a.

Zelo luknjast nevzdrževan makedam hribovske makedamske ceste na katerih ne moreš z osebnim avtom, vlake . . .

A si vozil že kakšen podoben moped temu, po kakšnem sfuk . . . m makedamu, jaz sem GSa, Varo, starega Tigra, Africo Twin in KTM adv. edino KTM se pelje zame primerno pri drugih mi je povsod zabijalo prednje vilice, žal je za mene taka potovalna endura neprimerna, ker nočem biti privezan na asfalt, pa brez zamere to je samo moje mnenje P.S. Kdo pa je stanovnik ?

Primer učinkovitosti reševalca na motorju: Prejeli so klic preko centra 112, da se je v centru mesta v lokalu zgrudil moški. Aktiviran je reševalec motorist, ki na kraju ugotovi, da je moški doživel srčni zastoj in prične z nujno zdravniško pomočjo. Hiter odziv, kratek dostopni čas ter uporaba polavtomatskega defibrilatorja so pripomogli k uspehu oživljanja že na terenu in kasneje k dobremu izidu zdravljenja v bolnišnici.

Definitivno bom prispeval, pr men je biu v zelo kratkem času motorist reševalec...me je še vljudno vprašal če razreže kombinezon

FACEBOOKARIJA Kako naj začnem. Pred davnimi časi? Ne! Za devetimi gorami? Tudi ne! Ni se zgodilo pred davnimi časi, niti za devetimi gorami. Dogaja se še vedno in dogaja se tu. Odkar je slavna Gorasladkorja, Zuckerberg, ali kakorkoli ga kličejo, zasnoval to internacionalno mrežo, ki nas združuje…No, če še enkrat pomislim, vendarle je bilo za nekaj gorami. Koliko jih, od naše prelepe Slovenije do Bostona, je, pa ne vem točno. Devet, deset, morda samo dve, malo višji… Skratka, združuje. Seveda! Kakopak?! Združuje! Kar na lepem imam 344 prijateljev in glej ga zlomka, ljudi na videz dejansko poznam. Torej »defriendal« kot se po fejsbukovsko reče, jih ne bom. »Lajkam« - zopet fejsbuk sleng – pa tudi ne prav vseh. Nekateri so tu, le da pasejo firbec in moji dragi mami poročajo o mojih visokoletečih status-ih. Nekateri lajkajo, komentirajo, skratka so dejavni v naši mali skupnosti. Nekateri naložijo 123 slik, že če se, polni elana, z vso hribovsko opravo in seveda s fotoaparatom, ki na žalost še ni avtomatsko povezan z fb računom (zaenkrat je to možno le s telefoni, katerih slike pa niso ravno odlične), povzpnejo na bližnji grič za hišo. Med statusi se večkrat znajde tudi obvestilo o izredno nenavadnih stvareh, ki se normalnemu človeku skoraj nikoli ne pripetijo. Razni »jem«, »pijem«, »grem spat«, so eni izmed omenjenih. Pa da se vrnem h glagolu: združuje. Če to, da za 100 ljudi vem, kje so bili, kam grejo, s kom grejo in koliko časa bodo tam, pomeni da fejsbuk združuje, potem združuje. Pa ni čisto tako. Ste se že kdaj srečali s kom po enem letu? Vmes pa ste en drugega spremljali preko fb-ja. Naj vam na kratko predstavim pogovor: A: » O serbus, kua pa ti tle? Na fb si pa kliknu, d ne prideš.« B: »Seus, ja. Sem si premislu.« A: »A tako, ful fajn. In? Je blo dobr v grčiji?« B: »Ja, fajn. Si vidu slike?« A: »Itak, ene tri so prov svetovne« B: »Zanč sm pa mislu, d bom crknu od smeha, k sm tvoj status prebral« A: »Kjrga? A unga od …..?« … Vse se vrti okrog dejavnosti na fb. In občutek, da človeka nismo videli že celo leto, sploh ni prisoten. In nekako tako, počasi izginja potreba po osebnem kontaktu. Potem so tu še statusi, kot so »če imaš rad svojo mamo, sestro, očeta,…prilepi to na svoj zid«. Seveda jih imam, ampak, če očetu rečem, da sem na zid prilepil, da ga imam rad, me bo najprej »ufliknu« potem pa dvakrat letel okoli hiše v iskanju te »nalepke«. In končno sem pripisal do meni najbolj boleče teme. In sicer, ženske. Odkar obstaja fb je z ženskami še večji hudič, kot je bil poprej. Ko so na sceno prišli mobilni telefoni in z njimi sms sporočanje, je bilo to, vsaj zame, nekaj dobrega. V sms-u si lahko na vse možne lepe načine opisal, kar bi v živo le s težavo izustil. Z sms-i si krajšal večere, sebi in pač tisti, ki ti je v soboto zvečer zaupala telefonsko. Kaj lažjega? Ko je postajalo resneje, so se že začeli klici, zmenki, itd. Ampak sms-i so bili še vedno super. Tudi konkurence ni bilo takšne. Če je bila punca res lahka, si je pisala s tremi naenkrat. Bila je sicer tudi manjša slaba lastnost. Če si opit dobil številko od punce, katere pojava te je ob naslednjem snidenju malo »prištemala«, ni bilo ravno prijetno. Saj vsi vemo, da grejo po petih pivih, grda dekleta domov. Odkar obstaja fb si popolnoma na ogled. Eden izmed prvih stavkov, ko spoznaš dekle, je: »Imaš fb?«. »Seveda imam, kdo ga pa nima?!«… Mimogrede, ta odgovor nameravam v prihajajočih situacijah popolnoma parafrazirati. Skratka… »Imam«. In naslednje jutro »nova prošnja za prijateljstvo«. Nahitro pregledam zadnjih nekaj statusov, neprimerne zbrišem in… »Tadej in XY sta sedaj prijatelja« Super. Pa se prečekirajmo. Ti mene, jaz tebe. »Oh na tej sliki pa ni tako luštna, kot je bla včeraj. Uf, saj sploh ni. No ja, tu je pa ful. Ampak kaj, ko so te slike drugačne.« Kaj pa statusi? »Včeraj ob 14:42« »iiiiiiiiiiiiiii, bla na kremšnitki z najboljboljšo frendico, rada mam fuuuul«. Čakaj malo, koliko si ti stara in pa, kaj imaš rada ful? Kremšnitko ali frendico? Pogledam še starejše statuse. S petimi različnimi frendicami na šestih različnih sladicah in vse ima rada ful. še vedno ne vem, frendice ali sladice? Vmes še, kakšni prasci smo tipi in nekaj sprememb stanu »22.3.2011 - v zvezi«, »26.3.2011 - zapleteno je«. Trenutni stan "samska". No hvala lepa, gremo dalje. Potem pa se zgodi, da spoznaš povsem simpatično punco. Njenemu profilu ne manjka nič. - No, kako patetično se to sliši? Zboliš! Hočeš, nočeš - takle mamo…Kaj pa tvojemu? A tvojemu profilu tudi ne manjka nič? Kdaj si nazadnje pogledal na koliko pijanskih fotografijah si »potagan«? No, če nisi ti, ta, simpatična punca, zagotovo bo. In kdaj si nazadnje napisal kakšen, rahlo šovinističen status? Ne veš? Vprašaj njo! Tisti, ki te poznajo, vedo kakšen si, kdaj se zafrkavaš in kdaj ne. Ona tega pač ne more vedeti. In smo zopet tam, kjer smo bli s kremšnitko, le da je situacija rahlo obrnjena in ne v tvojo korist. Prejšnji večer je še kazala neko zanimanje zate, mar ne? Če ne, te ne bi dodala. No, sedaj ji pošlješ sporočilo ali pa jo klikneš kar na chatu. Kaj se zgodi? Nič! O tebi je namreč zvedela vse, kar je potrebovala za hladnokrven odfuk. In tako si odletel, kot zadnjič pri tebi kremšnitka. Stavim, da si se spravil še isti večer brisati nerodne slike in nevmesne komentarje. Jaz sem jih že. In verjetno jih še bom, dokler ne spoznam takšne, ki ji bom všeč tudi na sliki, kjer eksam liter vina, od katerega, rdeče kapljice okusno kapljajo po beli majici. Verjetno pa bom od sedaj naprej govoril: »facebook? Kaj pa je to?«. Ampak v tem primeru bom pa spet neandertalec. In katera si želi neandertalca? Pa vzemimo za primer, da tudi s tvojim profilom ni nič narobe. Sami plusi, same izbrane fotografije, na katerih si, kaj pa vem, gledljiv? Recimo. Polajkaš nekaj njenih slik. Kakšno tudi pokomentiraš. Klikneš njeno ime na chatu. Pogovor se začne. Vse poteka dokaj hitro. Saj ne, da bi mi primanjkovalo besed. Mislim, da to dokazujem že s tem nakladanjem. Ampak ali kdaj pomisliš, koliko snubcev, take simpatične gospodične, premore Zuckerbergov facebook? Raje ne razmišljaj v tej smeri. Ker glede na njenih petsto prijateljev…Dvomim, da si ali pa sem edini, ki je opazil njeno lepoto. In verjetno nisi edini, ki poskuša bit duhovit, zanimiv in šarmanten, vse ob enem. Njena edina naloga je, da si izbere, kdo ji je bolj všeč. Vmes pa ji facebook prikaže najnovejši status Ashtona Kutcherja, katerega profilna slika je tako ali tako poosebljena lepota, princ na belem konju, alfa samec,… In kje si spet ti? Nekje v ozadju se oglaša nadležen pisk tvojih neumornih poskusov biti zanimiv, medtem ko se ona naslaja nad sliko Ashtona in v mislih že leti čez ocean. Verjetno si približno tako nadležen, kot budilka, ki jo zbuja iz sanj…Budilka! In kdo je že kdaj vzljubil budilko?

Tu si pa tako mimo pihnil, da sploh ne veš kako. Motorist je enakovreden udeleženec v prometu. Sicer je bila v prejšnjem (že kar starem zakonu) ta bedatrija res zapisana, hvalabogu so pa zakon modernizirali, tako da sedaj motorist po zakonu lahko/mora uporabljati prometni pas tako kot nas g. insturktor Legan uči. Ja potem se pa zbudi. Če prehitevaš prehitevaj tako kot vsako drugo vozilo, lepo po drugem pasu. Z žmigavcem in dovolj stranske varnostne razdalje. Očitno so bila mnenja deljena pol na pol :) Glede na to kar si prej povedal, ali se ti ne zdi, da je prehitevanje po istem pasu kar enako kot vožnja v škarjice ?!? Tudi tebi pa seveda vsem udeležencem v prometu ! PS: Nebuloze okoli hitrosti sem pa raje kar ven spustil, ker so očitno platenje prazne slame. Kako le znaš preceniti hitrost 200km/h v ovinek ? Če te motorist prehiti na hitro, te zato, ker ima neprimerno boljše pospeške, ne pa zato ker gre 200 km/h.