Dvorana slavnih

takole; danes sem skočil v Zadar na sok in kavico. Jadranska magistrala prazna, tisti ki pa že z avto vozi po njej, se pa vozi po obeh pasovih. Čisto vse ovinke sekaj. Še dobro da je zelo malo prometa. Gume so se dobro držale asfalta, tako da se je dalo kar spodobno peljati. Vsake toliko časa mal kamenčkov na cesti. Burja si je dala duŠka in me je kar fino premetavala po cesti. Prvi postanek, nekje na pol poti proti Zadru. Za duŠo privezat pa sem imel s seboj dva koŠča zelo dobre potičke, ki jo je naredila ena fejst punca. mal sem zavil tudi na makadam ;-) burja je mal penila morje zaradi burje so za del prometa zaprli cesti. Ne vem sicer kaj je tista Številka 40 - mogoče 40 mučencev? Peljati se je dalo kar spodobno hitro - me je pa mal premetavalo po cesti :-)) kava in sok v Zadru na poti nazaj grede pa Še ena "večerna" Srečal pa nisem nobenega motorista - pa je bil vreme kar ok ;-)

Danes dopoldne se je Robertotova "mednarodn eskadilja" povečala še za en avion. Počasi se daleč pride ?????????????????????'

Evo, bom še jaz vrgel svojega na mizo Ni najlepši, je pa moj. Letnik 2005, 12.000 km Jasno, drugi lastnik. Permagreen :grim !

Cikadina in Thumper čestitam Sem se pa 14 dni nazaj pri dobrih 0 stopinja Celzijah vozil v znovimi vžigalnimi tuljavami. Naredil 135 km. Mrzlih ampak pod Kapo smejočih do uh. Marja ti tako veš cel štos. Je trajalo bolj dolgo. Ice, HVALA!!!!! So pa od firme Nology in ne orginali. Motor se spet pelje kot sneta sekira. Kot izgleda končno iskra kot plamen pri raketi. Vsem lastnikom kraljičinega britanskega ponosa pa vesele praznike in obilo varne kilometrine v letu, ki prihaja. Pozdrav izpod vinogradov! Rocky

Še en Božični pozdrav, On-Line , iz relacije Foum Zguid - Tata - Akka (Maroko) Andreja in njegovega frenda katera jo off-road Šibata ob meji z Alžirijo v smeri JZ. Basbas, to je tisti kateri je sedel na tvoji levi takrat v Kongu

sicer je slikca bolj za silo, si bom enkrat vzela bolj čas da jo poslikam

Madonca gre to hitr zadnjič smo bli v gasthaus Kongo zdej pa je dec že skoraj v D.R. Kongo. pa še ena moja ,Tata--Foum zguid. http://www.youtube.com/watch?v=X6br0Ud9HhE&feature=mfu_in_order&list=UL

bo tema že počasi zrela za pokoj.. v pričakovanju 2012 =) upam samo da bo tisti ki bo temo odprl dopisal kontaktno številko in lokacijo za vse novopečence, da ne bo vsake 3 strani nekdo spraševal po teh podatkih.. pa srečno na pistah in cestah v letu 2012

Da se ne boš RAZPOČU, a ne vidiš da sem z BUTAL

Ja, ga tudi imam ....in seveda verzijo s gelom....in ga ne menjam....in po novem letu ga boš lahko naročil v SLO...več na PM

semering.... Vsi smo krvavi pod kožo, vsi delamo napake, vsi smo na istem... Ne bojim se več ljudi, niti očeta, kajti sam Bog ve, da se ne oziram več na nikogar..... Ne vem, kaj mi je bilo,da sem javno začela pisati o svojih težkih, na trenutke zelo travmatičnih dogodkih, a najbrž tudi in predvsem zato, ker vem, da nisem edina... Veliko je moških, žensk, ki so se znašli v položaju žrtve in so tako kot jaz prenašale vse, vsa poniževanja... Semering pa veš koliko žensk in moških se nikdar ne reši iz duševnega pekla trpinčenja in neomejeno število psihoaktivnih substanc....? Vseeno mi je vedno bilo, kaj si mislijo ljudje... Kajti ni ga junaka na svetu, ki je na tej zemlji brez kakršne koli osebne tagedije, udarca in padca... še enkrat poudarjam,da je zame človek tisti, ki prizna svoje poraze in padce...Ne samo v nebo vpijajoče zmage, dosežke, zaslužke,.... Vem,da sem ena redkih "pacientk" PKL, ki se že skoraj 4 leta bori, da bi zmogla svoje življenje peljati naprej normalno kakor se le da... Po nepotrebnem sem bila odvisna od pomirjeval, injekcij in težkih zdravil ubijajoče farmacije.... Ki mi je žal ubila veliko dobrih prijateljev.... Preden sem začela svoje življenje postavljati na "normalne" tirnice, sem si zabičala, da nikomur v življenju ne bom zatajila svojih "poljskih" prijateljev, življenja za zidovi zloglasnih "norišnic", ki to danes sploh niso več... Kajti tam sem spoznala najbrž najbolj iskrene in pristne ljudi,ki take sreče nimajo kot jo imam jaz... Oziroma niso se zmogli več boriti... Jaz sem imela v sebi moč, voljo, pogum, željo, da zaživim tako kot se spodobi, da dokažem najprej sebi, da zmorem... Preveč je bilo solza na mojem obrazu, preveč trpinčenja... In zdaj končno diham brez skrbi, življenje mi je še večji izziv, veselje in velika zabava.... Oče me je danes ponovno poklical... Priznam, vesela sem, da znam pozabiti in odpustiti in se učiti biti boljša, bolj razumna... Želi priti k meni na obisk... Najbrž bi mi rad prinesel krvavice in pečenice, pa domače ocvirke...:-)))) Če bi bila doma, bi jutri zagotovo šla na štefanovo, na blagoslovitev konjev... To je bil pomemben dan za našo družino, kajti naše kobile so bile vedno v veselje vsem otrokom.... Tudi meni. Letos sem se celo brez skrbi z žrebičkom sprehajala po travniku in se nisem bala, da bi me kam užgal....-))) Vendar moj oče je nenazadnje potiho v moje srce položil nekaj več, nekaj kar ni vsakemu dano.... Spoštovati zemljo, spoštovati doma pridelano hrano in biti čim bolj preprost... Moj oče ni dovolil nikdar "špricati" krompir, kolerabo, peso, pšenico... Njega je bolelo, ko je videl kako se njegova koleraba zaradi prekomernega dežja utaplja v zemlji... Njegovo edino veselje so bili konji in žrebički... Moj oče je znal delati in ljubiti zemljo... Zato sem mu letos prvič tudi jaz pomagala orati njivo s kobilo Aveno... Bil je kmet, ki ga je zemlja ljubila... A kaj ko je kot otrok preživel preveč trpinčenja in žal sam ni zmogel nadaljevati drugače...

Tole:

Tak pa zgleda Božiček pri nas: Božiček se odpravlja delit darila: Pa je odpeketal: Vesel Božič vsem

No, končno sem se prebil čez vse fotke in jih 549 obdelal. Lahko si jih pogledate na mojem disk serverju: http://www.s59w.com/photo pod MotorCycle Travel in podmeniju klik na Sliko z zastavami Maroka, Zahodne Sahare, Mavretanije in Slovenije. Potem samo še klik na Slideshow, pa bo. Manjkajo samo še slike z Google Earth za vsako dnevno etapo posebej. Dodal sem še Nasino sliko kraterja Guelb er Richat. Zapeljal sem se do samega centra. Slika pred njo je s tega mesta. S potopisom začnem takoj po praznikih. Sva se z Guidom nekaj menila, da organizirava off-road jeep in/ali moto krog po Mavretaniji. Okoli 3.000 km uživancije peska, Sahare in kameljih steakov. Motorje bi eden od naju zapeljal na prikolici do Nouakchotta, jeepe bi rentali tam doli, "piloti" pa prihod z avionom. Zadevo bi speljali lahko v 12 do 14 dnevih. Za marec 2012 se mi zdi neizvedljivo, bolj verjetno pa novembra. Bom izrabil priliko in še vsem zaželel vesele Božične praznike, ter čimveč varnih in uživaških kilometrov v 2012.

Preden ga začneš drkat moraš roko nekaj časa držat v zrak, da ti zaspi, ker imaš potem občutek da ti ga katera druga ŽLAJFA

Ja, Grandi Navi Veloci na relaciji Genova - Tangier Med - Genova. Canon 1 ds Mk-III; 28-300 mm; 16-35 mm. Tale tvoja je iz Skoure? Ko sem se peljal mimo, so bili hribi v oblakih pa še deževalo je. Sem imel v mislih nekaj podobnega pofotkat. Prilagam pa tole: George of Igmir, Anti Atlas

Včeraj po dobrem mesecu dni nazaj. Brez okvar, defektov sem zvozil 9.533 km z motorjem in 1.325 km s Toyoto Hilux. Skupni strošek 3.637 € za 33 dnevno potovanje. Ker z objavlanjem potopisa še ne bom začel tako kmalu, za prvo silo nekaj slik s poti. V bližini Ouarzazata S Tizi-n-Testa proti jugu v smeri Anti Atlasa Proti Dakhli v Zahodni Sahari Vasica Oujeft na robu doline Valle Blanche Kanjonček pred oazo Terjit Oaza Mhert na poti do Chinguettija Spust s prelaza Amogjar

No zdej pa bo

Tole iz Off-the-roada: http://www.off-the-road.de/XT-660-Z-Tenere/handlebars-more/Handlebar-risers-for-22mm-Bars.html

:yawn:

zdele sm si ga še enkrat ogledal ... kr fajn .... ampak ... ... vozt bi se šu

za današnji dan..

Za napajanje pa imaš tudi 101 možnost.Za tako lepotico tvegaj par evrov in kupi navtično vtičnico in jo preko leteče varovalke (ene vtičnice jo imajo že vgrajeno)nekam priključi,najbolje direktno na baterijo ali vsaj kak večji porabnik.

Pr ns pravjo:Tok je grda k vojašk poziv! :grim

CBR 1100 xx Superblackbird l. 2004 nosilec kovčkov Bagster prevleka rezervoarja gunpowder barva

A je kdo iz MS naročil sedež pri Bobanu v Srbiji? Me zanima kako se obnese

nikoli v življenju se ne bi odločal za nakup motorja na tak način. Vsakič ko kupujem vem kateri motor hočem imeti, vse ostalo ni prav... pa je lahko milijon testov in mnenj proti moji odločitvi. Meni se zdi tovrstno tipanje prav nesmiselno... mogoče sem pa jaz čuden, ker kupim motor, ki ga hočem imet in ne motor,ki so ga priporočili. LP Bajsi P.S.: mi je zelo podobno kot pri izbiri ženske, vem katero hočem nimam pa nič proti če lahko še kako drugo preizkusim

:lol: v želodc

Če je par Gorenjevih izdelkov v tujini cenejših še ne pomeni da so VSI, sicer smo pa vsi v eni odprti EVROPI in lahko brez problemov kupuješ kjer te je volja

Dejta nehita .. sy mi še konkurenco delata ...

Seveda sem mislil na teorijo, me je minilo tisto obdobje, ko sem hotel biti najboljši, najhitrejši, ... Mi ni treba nikomur nič več dokazovati. če si hitrejši, pojdi naprej in mi potem, ko prideš do kafiča naroči pijačo. Do takrat, ko pridem, bo natikarica ravno prinesla na mizo ali :beer1: . Pol pa debata naprej . LP Robert

Ja priznam je tudi 2008 ta barvna kombinacija zelo lepa in dobra, tudi ta dan bo prišel, ko bomoja zrabljena do konca, hmmm da bova ugotavljala katera je boljša, upam da si mislil na teorije kot na prakso, Svaka ti čast, ne nisem dobil posvetila v cerkvi, ampak pride dan ko razmišljaš razumno ha ha ha

kolk je svet precej drugačen, če je člowk sit ...

lososov "karpaćo", tatarski biftek, neke role iz puranjega mesa s šunko, pečena polenta s sirom, hruške s karamelnim sirupom, 3 litre refoška pa par kosov potice ... weseu

http://www.youtube.com/watch?v=G_IZPe4GrjI&feature=related

Kam pekje ta svet...na ta božični večer... Pri nas doma smo imeli navado na sveti večer blagosloviti hišo z žegnano vodo, zmoliti rožni venec in vsi skupaj smo prepevali božične pesmi, mlajši brat je zraven delal svoje hecne priredbe, ati pa se je zgražal nad njegovo neresnostjo.... A ko je vzel v roke harmoniko je bilo še bolj luštno, sestra pa kitaro... še prej pa je bila obilna večerja z domačo pečenko, nepogrešljiv tenstan krompir in zraven še velika skleda naribanih domačih jabolk. Ja priznam...Luštno smo se imeli še eno leto nazaj. še posebaj ko nas je obiskala starejša sestra s fantom... Letos sem bila pri božični maši v preprosti cerkvi župnije sv.Magdalena,v centru Maribora na Magdalenskem trgu. Bilo mi je tako neverjetno lepo, saj sem tam vedno pomirjena... In božjo previdnost in njegovo pomoč v tej stiski čutim povsod... Ko izgubiš vse, ti ostane samo zaupanje v BOGA,da ti bo pomagal odpirati nove in nove poti, pregnal strah in nemoč... Včeraj sem po mesecu dni dobila telefonski klic še ene mlajše sestre... Na koncu pogovora je začela jokati in rekla, naj pridem domov vsaj za Božič... Tudi meni je bilo hudo in priznam stisnilo me je in na koncu sem jo prosila, naj bo pridna v službi... In da jo bom konec meseca poklicala za njen rojstni dan...A je takoj začudeno vprašala:" A šele takrat? Zakaj pa ne prej?" Pa nisem mogla kaj, da ne bi tudi sama zajokala in jo prosila, naj ne joka... In ta dan je res malce čudežen... Ko sem ravno s kolegico govorila po mobitelu, sem opazila še en klic... Pisalo je "ATI".. Oglasila sem se. Zaradi vljudnosti in zato, ker vem, da jim doma ni najlepše... Kajti mir v hiši je žal odvisen samo od njega... Govoril je mirno, prvič v življenju me je vprašal, če potrebujem kaj denarja...Ali imam toplo v stanovanju, koliko plačam za sobo, kaj sem jedla danes... In ko sem mu rekla, da sem jedla šmorn (palačinko), je malce utihnil... Rekla sem mu,da imam vse, da zaslužim kot animatorka, da nič ne potrebujem... Poizskusila sem govoriti mirno, kajti dobro vem,da bi se v nasprotnem primeru zelo slabo pisalo mami in sestram, bratoma... In kar je bilo neverjetno, je začel na koncu pogovora jokati in me vprašal, če bom vsaj za novo leto prišla domov... In da naj pokličem njegovega strica,da ga skrbi zame... Njegov jok me je malce ganil, a vseeno sem ostala hladna in prijazna... Jaooooooo kam pelje ta svet? Priznam, hudo mi je za očeta, saj dobro vem, da je imel težko otroštvo... A vse kar lahko storim zanj je, da mu nič več ne očitam in da mirno govorim z njim... Dobro vem,da bi ga strlo, če bi se mu odpovedala za celo življenje.... Tega srca pa nimam...

Še neki mojih stoppijev Nekam mislm, da sm jih že neki nalepu sam ne vem kam

Še smo živi..... :grim :grim :grim

Ne motiš se. Si kar prav napisal. Imam pa prijatelja v Zemunu ki se ukvarja s sedeži motorja ( http://www.motosedista.rs/ ). Je tud že kar nekaj Slovencem naredu.

Da se še tu še enkrat zahvalim TC Motoshopu res odlična ekipa.

Kratek filmček (20min) Colebatcha in Groma iz advrider-ja po Maroku. Za ogled filma potrebujete slinček.... :notworthy: http://vimeo.com/33038550

Naredu servis lepo pogloncu in pokril z odejico!!

Ker je bil zjutraj prekrasen sonček, se je bilo danes nujno malo zapeljati naokrog. No pa sem si rekel '' ni veselice brez Golice'' in šel pogledat koliko snega jim je vrglo čez vikend. Na vrhu je bilo cca 30 cm snega in prijetnih -4 °C :naughty: , cesta zasnežena in poledenega, z veliko mero opreznosti pa je šlo skozi brez problema ... nabralo se je cca 200 km pri temperaturi od +5 do -5 °C ... še par slikc za gušt :yea2:

twinkle, twinkle little star......pa še ena za povrh......se vid, da je veseli december

Ubijalski teden (plus tega tole še ni vse), bom še sladkorno fasala od samih čokoladnih hlapov

Celo v aubergeju Menata v Nouakchottu imajo open WiFi. Sem na meji srecal skupino spancev pa smo v konvoju s povprecjem 140 letel proti cilju. Smo imel zvecer manjsi logisticni problem najti kaksen pir. Pri kitajckih je bil za 3 Eur in to ta mali. So nas pa opozoril, naj se pazimo policije. Zivela Islamska republika. Se 450 km pa na polovici poti. Aja se tole. Danes je zgalo 40,5 st. Lahko viska kakih 10 posljem v Slo. :-) Iz varnostnih razlogov danes slikanja ni bilo. Pred 3 dnevi sta bila na tej ruti ugrabljena 2 spanca.

Zada dva tedna sem se posvetu bol poliranju določenih delčkov (pokrovčkov izpuha, stopalk)-neki treba počet dokler čakam na dnar zadele od prijaznih tet z triglava :rolleyes: . Če koga zanima se dobi v Bauhausu super kit dveh kolutov ter dveh polirnih past oz ˝voskov˝ za vrtalni stroj. Z mal truda lahko poliranje izpade super. Lotu sem se pa tudi platišč. nesu odmontirat gume, zaščitu del, katerga bom prebarval z maskirnim trakom (bauhaus 1 euro) obode pa namazal z lavakolom (Mavrica, Mekur,... 10 eur kila). lava je res super spucala barvo-do zadnje pikice-za lavo uporabljajte steklen kozarec!!! Ker razne piksne za pivo majo na notranji strani premaz, ki zreagira z lavakolom :rolleyes:-in tako sem odkril-poleg domnevnega negativnega vpliva različnih alkoholnih napitkov na zdravje, nezmožnost presoje, ki posledično (vsaj po kriterijih nekaterih ehmm :krneki: organov)vodi v različne kršitve JRM- resnično pomanjkljivost pera!! No skratka obode moram samo še spolirat-z prej omenjenim kitom iz Bauhausa. Notranji del bom prebarval v črno, je pa maskirni trak deloval tako dobro da je med alu ter barvano površino nastala res popolna meja-ne odstopa niti za mm. Tko da če kdo hoče mal osvežit platišča na svoji zverinici mu po vsej verjetnosti (če bo delal natančno) ne bi bilo treba zadeve niti barvat. Torej lava med delovanjem na platišču. In po čiščenju barve

odprti rori :whistle: