Dvorana slavnih

Najlepša hvala za vse izrečene pohvale in zahvale, posebej pa za izkazano zaupanje in tako številno udeležbo na obeh Dej-Zikah! Hvala za srčnost in pogum, hvala za vašo zvestobo! :notworthy: Iskreno nam je žal za letos. Želeli smo, poizkusili vse, ampak upravljalci piste so nas "zgrabili za vrat" s tako nemogočimi pogoji, da si jih verjetno niti kakšen moto-gigant ne bi mogel privoščiti, kaj šele ekipa treh amaterskih navdušencev z enim samim "botrom", pa še to iz lastnih vrst. Pa vseeno - upajmo na svetlejšo prihodnost. Izjemni inštruktorji, prijatelji, ki ste nam ves čas s svojim znanjem in veseljem do dela stali ob strani - Tamau, Kat, Rude, Bladzo, Suzuki, Jurc - HVALA! :notworthy: Preostane le še to, da vam vsem voščimo dobro novo leto, polno adrenalina, poceni bencina in pravih norčij. SREČNO 2012! Gody, Danči in Mutika

Sem upal, da bo imel Andej kaj več sreče s plezanjem čez 2.900m visoki Tizi-n-Ouano. Ni se izšlo. Moral je obrniti 100m pod vrhom. še en razlog več, da poravnamo odprte račune :naughty: Nekaj slikic s poti na prelaz, da se vidi kaj nudi Maroko izven asfaltiranih cestnih povezav:

No ker je bilo celje vceraj za moje prvojanurske obveznosti predalec, sem se moral zadovoljiti z 1600 metri nadmorske visine na 1.1.2012. Peljal sem se pa cez Kamnik, noto cez Stranje, malo po makadamu do hmmm kaj je ze tam ? No do Ambroza pod Krvavcem, na Krvavec naredit par slikc, bilo je prov prijetno toplo. Aprilio sem probal tubi po snegu in ledu. No po fotosesnu sem startal, in na zadnji fliki snega strbunknil po tleh , k sreci poberemo, vzgemo in speljemo .. Potem pa do Ambroza naredit se nekaj slicic, Cez Cerkje proti Domzalam, do brunarce pogledat ce se kdo skriva, ker sem bil sam samcat pa hop proti domu No doma pa malo popravit, oziroma zakrivit dele ki sem ji pokrivil, in spucat moped.. To je to Idealno odprta sezona Naredil pa celih 97 km Prilagam pa slicico za dokaz da sem res po snegu cofotal, se pred storastim padcem

Pa je cajt za novo sezono. Datum: 3.1.2012 Kilometrov: 0 km Moja sezona še ni začela.

Daytonca je dobila še stojala, seveda v svoji barvi

takole. Zadeva napreduje, v roku dveh tednov pricakujem da bo pripravljena na montazo - hitreje ne gre zaradi sluzbe, sole in ostalih obveznosti ki jim dajem prednost pred temle mojim hobijem. Naredil sem dve komponenti: -centralna enota z mikrokontrolerjem na katero bo prikljucena vsa periferija: stikalo za smernike, 4 tipke na prikazovalniku, smerniki, stikala prestavne rocice, senzor za ler, RPM senzor, itd -prikazovalnik z drugim mikrokontrolerjem ki s prvim komunicira preko RS232 protokola na 9600 bps (za to nalogo vec kot dovolj, ce se bodo pojavili problemi z motnjami pa bom bitrate moral se spustiti), 16x2 alfanumericnim LCD-jem Ko bo zadeva pripravljena na montazo se bom lotil se elektronike za kapacitivni senzor kolicine goriva katerega ze imam zmontiranega v tank (homemade senzor + astabilni multivibrator ki bo spreminjal frekvenco z nivojem bencina + frequency to voltage converter z nekaj periferije za nastavitev), zmontiran imam tudi prikazovalnik goriva, manjka pa se vmesni clen, ki bo obenem javljal prenizko kolicino goriva. Opozorilo se bo prikazalo na LCDju. zaenkrat imam zadeve le provizoris sestavljene ker je vse se v fazi programiranja. LCD prikazovalnik bo dobil novo, manjso plosco z mikrokontrolerjem, tale zdaj je for testing purposes only, tako da je spajkana kar na testno plosco, ki pa je prevelika da bi jo lahko vgradil. Tudi folija z izgledom karbona bo lepse odrezana (ne me klincat), nalepil sem jo, da vidim kako bodo izpadli gumbi, ampak po mojem tole ni cisto waterproof.. :mellow: Ker nikakor nisem mogel vzpostaviti zanesljive sinhronizirane dvosmerne komunikacije med mikrokontrolerjema (ocitno nisem dovolj pameten) sem komunikacijo pustil le enosmerno (iz centralne enote proti LCDju), vse 4 gumbe pa sem kar hardversko povezal na centralo - zdaj ko sem se odlocil za LCD s samostojnim mikrokontrolerjem namesto LED displeja mi je na glavnem mikrokontrolerju ostalo dovolj prostih pinov se za kaksno dodatno funkcijo. upam da nisem prevec zagnjavil, ce sem, pa naj se vse skupaj brise ali prestavi v samostojno temo. Razmisljam celo o EFI-ju z deli moje bivse Fieste Zetec. :grim se nekaj slik (v zivo je v primerjavi s tem na slikah LDC prav fenomenalno kontrasten - res odlicno berljiv):

Ta drug je ko en dokumentarec, pregled zadnjih sto let TT dirk, z komentarji legend, ala Dunlop,Fogarty...pa mal kako to domačini doživljajo pa tko.. fajn za 2 ure mal možgančke spočit, pa da si še enkrat rečeš, pizda, kdaj grem? :lol:

Mislim, da seksualne orientacije politikov nimajo kaj brigat volilce. Meni je važno, da dobro opravljajo svoje delo. Če se po njem doma stiskajo k ženski ali k moškemu me prav malo briga. Verjento bi bilo celo bolje, če bi bil kakšen deklariran gej: zagotovo bi bil manj obremenjen in zafrustriran od povprečnega Slovenca.

Štejejo, če si se plejala brez modrca in v kratkih rokavih

za prestavit motor iz ceste v dnevno sobo ga moraš res dobro zglancat :xx:

0, kaj ste pa za drekpumpo druzga mislili ;-)

Mah, za olje premešat je blo dost. Celje - Žauc - Lublana center - Celje. Bom pogledu na gugl kolk km je to. stric gugl prav, da je blo cca 150. Ne da se mi it cekirat na števc.

Točn tko. In tko je ponavad tut na vseh dirkališčih, da vedno nekdo umre zaradi "zastoja srca" in večinoma med prevozom v bolnišnico ali pa v bolnišnici. Z "zastojom srca" pomirijo udeležence, da vse skupaj drugače "sploh ni nevarno", z poročilom da je umrl šele med prevozom, pa se ognejo preiskave nesreče na kraju dogodka ( razni izvedenci, strokovnjaki,funkcijonarji, novinarji) in s tem začasne prekinitve dirke.

no če smo že začeli :-) zaenkrat 125

Ampak Čite je pa res škoda!

Navaden čisti bencin isto lepo odstrani lepilo od nalepk

Sem kasiral v Hermagor-ju. Dobil pošto na dom, v slovenskem in nemškem jeziku. Primerjava med SLO in A: SLO-Hotemež; hitrost 79 km/h (50 omejitev); 500 €/5 pik A-Hermagor; hitrost 78 km/h (50 omejitev); 35 €/0 pik Austria willkommen !!!

prva letošna vožnja je uspela. Kilometri so se začeli zopet vrteti na poti v celje ... in potem v celju...

Svet brez dnara ?! Js sem že

Evo moja kobilica:

Morm se enkrat pisat, me je ven zabrisal. Pocas mam tele fure res zadost :-) Se je nabralo ze 8.830 km. Zadnji vecer bom kakor prvega prezivel v Tetouanu. Jutri se simbolicnih 60 km do trajekta, potem pa nocnih 625 km v cetrtek iz Genove proti domu. Danes sem vijugal od Fesa preko Rifa. V Ketami mi se ni bilo dovolj in sem potegnil se na zahod. Preko 100 km ovinkov Rifa. Evo, tolko za javljanje iz Afrike, naslednjic ze od doma s fotkami seveda.

Evo tole je letos Deda Mraz prnesu. Priporočam za vse ljubitelje Road Racing-a.

priznam jst sm bla!

A 3,2km s skuterčkom štejejo? :lol:

JJ, da bo zaprt a verjamete v našo PRAVLJIČNO PRAVNO DRŽAVO

0... ampak zaradi nove pridobitve zlo neučakan...

Virant bo sral toliko časa, da bo sam obsedel v dreku do vratu. To so taki tipi. Sralci!

:kva1: :kva2:

Našel še ta 2 filmčka, jih še nisem pogledal... tega... in tega...

Vse naj naj v 2012 in seveda veliko kilometrov, lp

Prvi letošnji FOČK!

samo v vednost.... tist wmax na fotki ni moj Zarad modernega sranja imam zaenkrat samo svojo čelado...

Denar je med moje prednike prinesel veliko gorja... Vedno me je zanimala zgodovina, predvsem mojih prednikov,kje so živeli, od česa so živeli... Očetov stric, danes star 82 let mi je povedal "bogato" zgodbo, ki je precej podobno posegla v večino slovenskih domov... Moj pradedek je veliko "švercal" s konji in lesom, pokupil je veliko zemlje in postajal počasi malce bogatejši.... Doma so imeli trgovino, a otroci ne mame in očeta, saj sta delala noč in dan, na vzgojo otrok pa se ni dalo veliko... Samorastniki. Otroci, ki so postali podobni staršem... Hoteli so vedno več, najbližji pa so trpeli. In kaj je danes? Moj oče, njegov brat in sestre se prepirajo zaradi zemlje...Zemlje, ki jo je s prekletim denarjem kupil moj pradedek!? Moj stric je celo že z vilami napadel očeta... Ker je en bolj nor kot ta drug...)) Denar,POHLEP z veliko črko, nobel avtomobili, sambogve kaj še vse ne.... Uničuje družine, uničuje slovenski narod, uničuje vse narode.... Moj brat je nekoč zabrusil očetu: "Že 30 let čakaš na zemljo, jaz pa sem si jo pri 26 letih sam kupil..." In res moj brat je v prednosti pred očetom, ker si jo je s pridnim delom priboril sam in ni čakal na to, da bi mu jo kdo podaril... Vsak lahko zasluži denarja kolikor ga je volja... In lahko je srečen.... Če ga lahko deli s prijatelji in družbo, če ga sem in tja podari še komu kar tako... In tak človek je zame največji bogataš...

če bi pogledal malo nazaj bi skoraj na vsaki strani našel posnetek iz tega ovinka tko, da je tvoj prispevek bolj kot ne nabijanje postov

Kam pekje ta svet...na ta božični večer... Pri nas doma smo imeli navado na sveti večer blagosloviti hišo z žegnano vodo, zmoliti rožni venec in vsi skupaj smo prepevali božične pesmi, mlajši brat je zraven delal svoje hecne priredbe, ati pa se je zgražal nad njegovo neresnostjo.... A ko je vzel v roke harmoniko je bilo še bolj luštno, sestra pa kitaro... še prej pa je bila obilna večerja z domačo pečenko, nepogrešljiv tenstan krompir in zraven še velika skleda naribanih domačih jabolk. Ja priznam...Luštno smo se imeli še eno leto nazaj. še posebaj ko nas je obiskala starejša sestra s fantom... Letos sem bila pri božični maši v preprosti cerkvi župnije sv.Magdalena,v centru Maribora na Magdalenskem trgu. Bilo mi je tako neverjetno lepo, saj sem tam vedno pomirjena... In božjo previdnost in njegovo pomoč v tej stiski čutim povsod... Ko izgubiš vse, ti ostane samo zaupanje v BOGA,da ti bo pomagal odpirati nove in nove poti, pregnal strah in nemoč... Včeraj sem po mesecu dni dobila telefonski klic še ene mlajše sestre... Na koncu pogovora je začela jokati in rekla, naj pridem domov vsaj za Božič... Tudi meni je bilo hudo in priznam stisnilo me je in na koncu sem jo prosila, naj bo pridna v službi... In da jo bom konec meseca poklicala za njen rojstni dan...A je takoj začudeno vprašala:" A šele takrat? Zakaj pa ne prej?" Pa nisem mogla kaj, da ne bi tudi sama zajokala in jo prosila, naj ne joka... In ta dan je res malce čudežen... Ko sem ravno s kolegico govorila po mobitelu, sem opazila še en klic... Pisalo je "ATI".. Oglasila sem se. Zaradi vljudnosti in zato, ker vem, da jim doma ni najlepše... Kajti mir v hiši je žal odvisen samo od njega... Govoril je mirno, prvič v življenju me je vprašal, če potrebujem kaj denarja...Ali imam toplo v stanovanju, koliko plačam za sobo, kaj sem jedla danes... In ko sem mu rekla, da sem jedla šmorn (palačinko), je malce utihnil... Rekla sem mu,da imam vse, da zaslužim kot animatorka, da nič ne potrebujem... Poizskusila sem govoriti mirno, kajti dobro vem,da bi se v nasprotnem primeru zelo slabo pisalo mami in sestram, bratoma... In kar je bilo neverjetno, je začel na koncu pogovora jokati in me vprašal, če bom vsaj za novo leto prišla domov... In da naj pokličem njegovega strica,da ga skrbi zame... Njegov jok me je malce ganil, a vseeno sem ostala hladna in prijazna... Jaooooooo kam pelje ta svet? Priznam, hudo mi je za očeta, saj dobro vem, da je imel težko otroštvo... A vse kar lahko storim zanj je, da mu nič več ne očitam in da mirno govorim z njim... Dobro vem,da bi ga strlo, če bi se mu odpovedala za celo življenje.... Tega srca pa nimam...

Zanimivo. Minilo je skoraj 3 tedne, pa me oče do danes še ni upal poklicati... To se še nikdar ni zgodilo,a tudi če bi me klical, vem, da se tokrat prvič ne bi mogla oglasiti... Prvič u življenju se mi gnusi misel, da bi ga še kdaj slišala ali videla... Prvič priznam, da ... Me je groza, da sem sama dopuščala njegovo nasilno vedenje... Kot najstnica sem z njim jeseni in pozimi hodila v gmajno občasno podirat drevje... In če nisem dovolj hitro dvignila metrska drva ali veje... Je od jeze in žlehtnobe veje vrgel vame, da sem padla nazaj.... Komaj sem zadrževala solze, ko je zavpil nad menoj:" Lesena baba..." Sam Bog ve, da sem bila v njegovih očeh pomembna šele takrat, ko sem začela opravljati težka fizična dela kot pomožna mizarka in voznica viličarja... šele takrat sem si začasno priborila njegovo prijaznost in ododbravanje, da živim.... In obenem sem sama sebi dokazala, da nisem lesena in da zmorem vse.... Z njim sem po službi dvigovala šperovce ko za šalo... Spomnim se...Ko me je pri 20. letih brcnil v hrbet z gojzarji in sem komaj prilezla do zdravnice, sem se zlagala, da sem padla po stopnicah... Hodila sem po protibolečinske injekcije. In mu spet odpustila... Spomnim se... Tik pred otvoritvijo nogometne tekme v bližini moje vasi, bi mogla prijatelju,prireditelju tekme podariti pred celim občinstvom naročeno sliko... A oče mi je zanalašč skril okvirje... Kakšna sramota... Ta človek je bolan, bolan od kar pomnim.... Njegovih grobih nedopustnih dejanj je bilo na milijone. Užival je, ko me je besedno žalil in še bolj se mi je smejal v obraz, ko je videl da mi po licu tečejo solze... V moji duši ni več strahu, le tu pa tam me stisne... Mi bo ta svet končno naklonil dovolj poti, da bom spoznala, da lahko po tem svetu hodim sama...

Vsi kraji so lepi, najlepši pa tisti, ki ga deliš z nekom, ki ga imaš rad. Če pa ti te osebe ne uspe najti, ostani v kraju, kjer imaš dobre prijatelje. Drži se, pa pozitivno naprej, ti to znaš!

naslednji vikend ima Bobo spet cel vikend, pa še posebno "zimske" cene bodo. petek 60€, sob in ned pa 80€... pa še fotografa ma, k se kar potrudi...

@Gizmo_ Poglej na prejšnjo stran kakšne oblike je sedež, po moje bo samo upala, da niso čisto vseh vibracij izničili, mogoče bi Domina na to temo kakšno rekla (zgolj in samo na podlagi nicka sem predlagal) Je prostor za žemljico malo dvignjen pa malo prostora so za stegna naredili..... zgolj pozornost na detajle??? LP bajsi

UPS...moral malo zmanjšat slike

Evo še mojih par slikic in action+nekaj z legendo Mirkotom Kalškom kateri je me malo vlekel (to da je pravi norec in da me je sonce pošteno omamilo da sem ga šel sploh sledit v brenzanja in ovinke ne bom niti omenjal) Uploaded with ImageShack.us

Evo še par mojih od zadnjič

Evo še jest, mal s zamudo, par slikc, prvič na Grobniku, prvič na "pravi" pisti, čas 1:48 (na roke) sicer bi lahko blo bol, ampk za prvič bom zadovoljen, bo pa drugič tok bolš Pa usm hvala za družbo, supr družga, še bo treba ponovit

Hudo! Kr prit do mene, pa me za rukav pocuki evo še sliko, da boš laži najdu .) Upetk nas bo pa kr velik slovencov, zdej že ene 12 poznanih. Se vidmo!

jaz bi bil :naughty: pa nimam A

včer sem se naučila ... da podiranje pa porivanje premaga bolečine v hrbtu :lol: O:-)