Dvorana slavnih

Mater ejga, kwa smo spet vsi pametni!! O predvidevanju tumbamo že dolga leta in prepričan sem; Tako bo ostalo tudi v prihodnje! / Žal. Ravno danes sva se s kolegom spraševala: Ko bi vedel, kdo od nas, letos ne bo preživel motoristične sezone??? Lani jih ni, kot se mi zdi, 28. Kaj pa letos?!? Naj vsak sebe vpraša!! Nihče ni izjema! Na žalost. P.S. In ko že (spet jaz) nakladam, bi opozoril le na nekaj; 1) Čekiraj vsakega (zmanjšaj hitrost in bodi maximalno pozoren) na vse, ki se vključujejo na špuro pred seboj! Čeprav iz stranske ceste!!! 2) Nikomur ne verjemi, da bo pred STOP znakom ali pred rdečim semaforjem res ustavil!!! NIKOMUR!!! 3) Nikoli ne prehitevaj vozila, ki ima najmanjšo možnost (stranske ceste itd. itd. ) da zavije levo in... 4) PREDVIDEVAJ, da lahko (kot v današnjem primeru) voznik vozila pred teboj zavije levo (lahko na stranski kolovoz) in ti zapre pot!!! Vsaj teh nekaj stvari se zapomnimo, pa bo sezona mnogo manj "boleča" mr

Po noči ščurkov sem se malo manj polomljen kakor Baba počasi sestavil, da smo šli nazaj do Choum-a in potem zahodno do Ben Amire drugega največjega monolita na svetu za Ulurujem (Ayers rock) v Avstraliji. Trasa Down town Zouerat Brez salona Mercedesev ne gre. A ne? Nakupovalno središče. Mi je en policaj težil, če imam "autorizacjon" za slikat. Sem se mu prijazno režal nazaj (kot naši politiki) in mu rekel, da ga nič ne razumem Pa je prisopihal verjetno najdaljši vlak na svetu: Nouadhibou - Zouerat S tremi lokomotivami ... ... dolg več kot 3 km Botique v Choumu Restavracija od zunaj ... ... in od znotraj ni veliko gostov Je se standardno z rokami Že mala flaška soka naredi veselje Sledi največkrat mesne gostje na mojem krožniku Večerni camping na vrhu sipine pri Ben Amiri

V Ouadanu je blo treba gumo flikat. In to tako zlizano do nezavesti. Je pa res, da tiste gladke boljše peljejo po pesku. Najprej smo jo mahnili do 45 km oddaljene najbolj vzhodne točke, do vulkanskega kraterja Guelb er Richat. Ko se pelješ do samega centra sploh ni občutka kje se voziš. šele slika Nase ti to pokaže. Nazaj grede smo šli po drugi poti do prelaza Amogjar kjer je bil grill party. Sledil je spust do ostankov fort Saganna in vožnja po dnu kanjona nazaj preko Auzuguija do Atarja. V Auzugui sem nesel fotografije otrokom Guidovega vrtnarja katere je pred letom posnel že Mare. Trasa Early morning minth tea pri beduinih V samem centru kraterja. Nabral sem za pest kamenčkov polnih železnih lističev. Ni čudno saj je nekih 300 km SZ eden največjih kopov železove rude na svetu Za boljšo predstavo slika Nase Tudi tukaj na tako odročnem kraju srečaš Touarege Pista nazaj v Ouadane Ni šlo brez trgovine. Kupil sem obšlesane razglednice in verižico z ročno obdelanim kamenjem Že nazaj pri Amogjaru. S punkta proti ostankom utrdbe BBQ pod skalo. Črne skale kot jih fotka ne more prikazat, vročina kot v kotlu, senca je pa vredna kot bi bil v hotelu s petimi zvezdicami pod palmami Dobra optika in soliden senzor takole približata Saganne Že na poti v kanjon

R.I.P. ...drugega ne bom dejal. Nikoli ni vse črnobelo - vmes je vedno veliiko sivine !

Dodaj še: 5) Ne vozi z dolgimi lučmi, temveč jih šele ob takih situacijah prižgi, da s spremembo čim bolj nakažeš svojo prisotnost.

Js sem se peljala mimo nesreče včeraj. Ker sem tečna zaf**** voznica motornega kolesa, ki nikakor ne more razumeti samurajsko-kamikazne politike mladcev na premočnih in preveč oklepljenih motorjih, se v tem primeru strinjam z Darwinovsko opredelitvijo problema. Nesrečnega starejšega gospoda so iz xsare dobili tako, da so iz avta naredili cabrio, potem so ga pa še malo demolirali. Od motorja je ostal kupček naglancane plastike, da sem se kasneje ustavila in pogledala na net, kaj zaen je sploh bil - zmaličen je bil do te mere, da ne bi prisegla niti, da je bil cestak. Ubogi kolega naj počiva v miru, vi pa si natočite kozarček čistega vina. Nesreča se je zgodila kakšen kilometer iz Dornberka. Ko se konča naselje, je en mostiček čez potok. Tam je verjetno še pomislil, da ne bi ožel desne ročice. Potem pa... dolga, pregledna (?!?! - z breskovimi nasadi) ravnina, seveda, prvi sončni dnevi, abstinenca od podivjane zveri, prva, druga, flk, dam roko v ogenj, da ni bil znotraj omejitve. In več kot 90 se tam nimaš kaj vozit. Kamen lahko vržem zato, ker se vozim izključno po omejitvah. JA SE. Za reveža je zgodba končana, naj mu bo gruda lahka, za gospoda pa se začenja kalvarija. Kriv ali ne kriv, uničil si je življenje in to ne prav zelo star.

Potem ko smo obdelali zanimivosti vzhodno od Atarja, smo šli proti severu v smeri Alžirije. Cilj prvega dne je bil Zouerat kjer je eden največjih rudnikov železove rude. Kot sem kasneje ugotovil, ogled ni bil mogoč. Morali bi se nekaj dni prej najaviti pri odgovornih za ogled. Na koncu je bil še najbolj zadovoljen Baba, ker je lahko ob 01 zjutraj na vhodnih vratih aubergeja brusil od poznanca hči. Naslednji dan je bil na pol neuporaben :-) Kot sem kasneje zvedel od angležev leži približno 50 km zahodno od vasice Fderick odlično ohranjen Južnoafriški avion kateri je moral sredi 90-ih let zasilno pristati v puščavi na teritoriju Zahodne Sahare. Trasa V Atarju je še vedno prisotna francoska vojska. Njihova navzočnost ohranja mir v državi pred AQIM (Al Kaido v Magrebu) katera v sosednjem Maliju strelja in ugrablja vse živo. Po zadnjih informacijah so s pomočjo Gadafijeve pobegle vojske zasedli že skoraj pol Malija in kontrolirajo tudi območje Timboktouja Pogled v smeri Alžirije Baba demonstrira, da je tudi ta mlaka pitna. Samo ne za nas "garcon-e" "Glavna cesta" towards North Bližnja železnica omogoča preživetje v puščavi. Vlak s cisternami vode Auberge Wadane od zunaj ne zgleda tako slabo Znotraj pa leglo ščurkov in ostalih domačih živali Rezidenca kjer sta spala Baba in Chekna Peugeot - izvedba off-road še dve sliki Pelikan-16 v puščavi. Prve je avtor: florence of arabia, kateri je tam solo slalomiral med minskimi polji decembra lani

Gremo naprej. Za ta dan smo se namenili še globje v Saharo. Cilj je bil dobrih 100 km oddaljeni Ouadane. Ouadane je pravzaprav na pol ruševina katero so ustanovili portugalci in je služil kot križišče karavan. V zlatih časih je tam živelo 3.000 ljudi, sedaj le še peščica. Nekaj podobnega, vendar v precej večjem obsegu je pomenil Chinguetti. Bilo je glavno stičišče karavan iz notranjosti Sahare južnih predelov Alžirije, Libije, Malija in Nigra so karavane transportirale blago in kamele do Atlantika ter Senegala. V lokalni knjižnici še vedno hranijo originalne knjige, nekatere močno obžrte (termiti). Dnevni rekord v Chinguettiju je bil 32.000 kamel! Problem naselbine je ta, da ga neusmiljeno zasipa pesek. Med potjo na vzhod smo se zaustavili nekje na polovici med nekaj palmami kjer živi celo ena družina. Tistem kraju rečejo oaza Tanouchert. Zasmilil se mi je star možak kateri je iskal antibiotično mazilo proti vnetju kože na hrbtu. Ta družina nima avta, elektrike, ... samo nekaj kolib, koze, kamele in en vodnjak. Prvi zdravnik je v več kot 100 km oddaljenem Atarju. Nič takega nisem imel sabo kar bi mu koristilo. Trasa Exotic palace, auberge Zarga, ni ravno **** Donkey car. Mi iz avtov, mavretanci z voza ... na mobitelu Na vsak način sem moral kupiti verižico. V poslu morava biti zadovoljna oba. Meni portret ... ... in fotka okrasja na roki Ni ščetka za zobe. Kaj za vraga bi blo tole? Ena izmed originalov še iz časov "ta pravih" karavan Shopping centre of Chinguetti Tale mesnica še nima vseh EU certifikatov. No, nas to ni motilo Firbci ob poti Takole zgleda Tanouchert Lesen kol in žica ... občasna kontrolna točka žandarmarije. Safety first Yeah, spet na pisti Že v Ouadanu. Ostanki portugalskega naselja. Skalce zgledajo take kot bi jih narezal včeraj "Vie Garcon"

Pa kake bedarije SEJEš po svetu??? Ko boš svojo glavo vzela vn z RI** in dejansko naslednjič pomislila kaj si rekla, bi lahko videla, da hitrost sploh ni mogla bit tako velika.. Verjetno je imel smolo, dvignil motor na prednje kolo, in potem ga je ZDROBILO MED VRATI.. Da se vidijo vilice in vse kar je še ostalo od motorja (se da sklepat).. Vem za primer, ko je z 30 kmh priletel v bok avtomobila (ga je izsilil) in umrl... Kako si je lahko uničil življenje? Če je preminil? Kako pa ti VEš kaj je in kaj ni bilo njegovo veselje, sanje, upanje?.. Tako govorijo samo EGOISTI, ki nočejo zgubiti ljudi, zaradi LASTNE ŽELJE, jih želi ob sebi, pa če so DO KONCA ŽIVLJENJA NESREČNI IN OBUPANI...vsak naj počne kar želi, če ga to osrečuje in mu daje pozitivno energijo.., seveda se zavedajo svojih dejanj, nosijo posledice... itd.. Ampak vi si ne date dopovedat.. da samo zaradi vas egoistov ljudje ne bodo živeli dlje.. (zdaj pa pojdi v trgovino in zapravi dve plači na oblačilih... ) Kako lahko tle pišete in obsojate nekoga, ki ga sploh ne poznate?!?!(Vsak naj še enkrat prebere svoj komentar.. ) DA VAS NI SRAM, vsakega od vas, ki uporablja njegovo tragedijo, da tle spet pametuje in moralizira!.. Gotovo ni bilo boleče in je bilo hitro mimo... naj počiva v miru.., vsi tisti, ki ga poznate, ga ohranite v dobre spominu! In ne žalujte, temveč pozdravljajte njegove dobre plati!

meni je enkrat pripeljal en motorist - ma ni bil no samo en kreten na motorju je bil - v naselju tako hitro z leve ko sem zavijal desno, da sem se usral na licu mesta .. po laični oceni pa še mal popusta sem mu dal je bilo 200 na uro...takega ne moreš izsilit ... ker če nečesa ni ko pogledaš na cesto potem naj se pritoži scotty-ju iz zvezdnih stez ker ga je preblizu prežarčil ...

Meni vseen nekaj ni jasno. Dve vozili vozita eno proti drugemu, nakar eno da smernik in preseče pot drugemu? Kako je lahko kriv samo motorist v tem primeru? Kar jaz poznam 60 letnike (vsaj nekatere iz tamkajšnje okolice) je možak bodisi zablokral na sredi ceste, al pa se je po polžje premikal. Seveda je pa najlažje spet napisat, prevelika hitrost motorista. O odvzemu prednosti pa nič. pfuj da jim jebem!!!!

Evo glih končou limanje obrob, tako da nahitr neki slik, da se vam mal pocedijo sline :evilgrin: -nosilc tablce -karbonski pokrovi deklcov by Hyperjack (tako dobr vse da kapo dol): -obrobe -nalepka na nihajki -crash padi

Ne vem Dr.Jaka če poznaš tisto cesto, ampak jaz jo. Pa četudi bi šel 200km/h, ga enostavno ne moreš spregledati, saj voziš proti njemu. Je nemogoče, saj je odsek dolg 1,500m, raven, brez ovir...itd. Res nima smisla, da tu debatiramo o hitrosti, ker je ne moremo ne izmeriti ne dokazati, ostaja pa vseeno dejstvo, da je levozavijajoči zaprl pot motoristu. Poudarjam, da postaja to pri nas ustaljena praksa, da se vozniki velikokrat obnašajo v stilu saj je skuter in imam še čas, da telefonirajo med vožnjo in so nasploh nezbrani ko se furajo iz njive na njivo. Dajmo vsi oči na peclje, pa naj bo to motor ali avto. 3x poglej ne spreglej!!!!!

A ti misliš,da vsi ki imamo ( imajo ) cestakke so neki kamikaze in samomorilci!!!!

Sem tale sklop razdelil na dva dela, ker je slik veliko. Iz Saganna nazaj na Amogjar Še zadnji pozdrav Sagannu. Sam kanjon se dobro vidi na strani 4 te teme se mi zdi Zahteven spust se nadaljuje Ja, 5x na dan si je treba vzet čas za Alaha Proti Auzugiju Vsi otroci Guidovega vrtnarja so bili na kupu. Ko so dobili svoje slike, je bilo veselje večje kot, če bi prinesel vsakemu ta velko Milko Sledijo Še trije portreti Končno nazaj pod tuŠem. Dela itak ne. Sem moral flaŠe najprej z vodo nafilat, pol pa gravitacija ... Sekret ni bil nič boljŠi. S ta rmeno kanto sem pospravil izdelek za sabo

incoming. . . monster GTD in Multistroodel TDI

ljudje se lahko nehate kregat za brezveze....dejte povedat kaj ste dosegli do zdaj? je fant oživel? ste se kaj novega naučili? ste zdaj pametnejši oz. se počutite pametnejši? je vaš ego trenutno na vrhuncu? ste komu kaj dopovedali? dejansko se niti ne čudim, da med ljudmi sploh ni več nekega človeškega odnosa...kot živali smo...pa še živali so boljše od nas. žalostno je slišati vsako tako novico in vsako leto mi kocine pokonci vstanejo ko vidim novico s smrtnim izzidom. ne rabimo se sploh spraševat zakaj je fant bil kamikaza oz. zakaj se je tako hitro vozil....dobro veste, da ste tudi sami ob malo bolj naviti ročici gasa kar orgazem doživeli...tako je pri vsakem...malo ga adrenalin odpelje in hitro se zgodi to kar se je. in ČE bi prilagodil hitrost bi lahko odregarial prav ali pa sploh do nesreče ne bi prišlo....ČE bi dedi ki je sedel za volanom šel še lulat v lokal se mogoče sploh srečala ne bi...ampak ČE znate brati opazite, da se v stavkih vedno nahaja veliki ČE. na žalost takih zadev ne moremo preprečiti v celoti...pa tudi če imaš disko kuglo namesto čelade gor, namonitrane še 3 laserje in 3 reflektorje pa še "smoke machine" ne pomaga....dajmo se lepo pogovarjat in si med seboj pomagati in svetovati, ne pa da se tu gor napihujete kdo je FUŁŁ najpametnejši, koliko km je prevozil in kolk je bolj izkušen od vseh ostalih in kako samo on vidi kje drugi napake delaMo in kako bi on odreagiral v taki situaciji...itd. ne potrebujemo pametnjakovičev podobnim našim veleumom v parlamentu. Lep dan želim še naprej. Sožalje svojcem in prijateljem.

skuteristi majo ključe samo zarad tega, da t'pravim motoristomn po laku potegnejo črto

Končno je tudi zame padla malo daljša fura. štart ob 10.15 proti Kobaridu. V Volčah sem zavil na lokalno cesto za Kolovrat, nato nadaljeval skozi Livške ravne. Od tu do Liveka je cesta že malo načeta. V Liveku sem zavil levo proti Čedadu. Od tu pa skozi Brda nazaj proti domu. Domov sem prispel ob 14.10, vsega skupaj je padlo 198 uživaških kilometrov. Aha še slikice...razgled s Kolovrata na Tolmin in italijansko stran. Slike so malo slabše kvalitete, ker sem pozabu digitalca...rezerva je pač gsm iz prejšnjega desetletja .

Prva fura letos slabih 300km po zasavskem hribovju Za konec pa še kavica ob Zbiljskem jezeru

mislim da glede podpore motoristov sploh ni vprašanj.. podpiramo vsa gibanja na področju športnega motociklizma in to bomo tudi pokazali ko bo asfalt položen.. ampak do takrat pa vas mora podpirat marsikdo drug.. da do realizacije sploh pride

Hola, včeraj se sploh nisem šel pelat! res ne! prsežem!! samo tankat sem šel pihal je zelo mrzel veter in nekako sem bil odločen da en dan pač izpustim, sej me ne bo konc če se 1x ne bom šel pelat, pišuka - pa tud maus ne bo več skregan z mano ampak zunaj je bil tako lep sonček, pa sem mal luftal garažo, nakar mi Lubica reče da je tko žejna da če bi poskusila pljunit, bi se samo pokadilo... dam kontakt (no, čist slučajno sem imel ključe s seboj) in res, lučka za benz je utripala! ja kaj nej zdej, a nej jo pustim revco žejno do naslednjega vikenda?? ker nimam kamna namesto srca ni blo druge kot da sem zvlekel Lubico iz garaže na sončka, se šel oblečt motocote in gasa na najbižjo črpalko - OMV v Postojni... čist na silo, seveda, k mi res ni blo za pelat ampak res čudno da nimamo nobene bližje črpalke na Vrhniki, pišuka... ceste so že skoraj čist brez soli in gume že kar držijo, vsaj tele Q RR, tko da je blo zabave vrh glave; do PO sem srečal veliko (bolj toplo od mene oblečenih) souživačev/ic... in ko sem že glih bil na črpalki, sem šel še na en Earl Grey in ker se mi je zdelo da Cartmana ful matra da bi se šel pelat, sem ga poklical če pride na en kapičinček, da sem mu zbil te butaste misli iz glave in sva čvekala toliko časa, da ga je napad minil, potem pa sem se odpravil proti domu ampak motodneva še ni bilo konec, je bilo treba it še v LJ v BTC, na otvoritev nove mototrgovine (po madžarsko se ji reče MotoBeremed), kjer vam bo ob ponedeljkih, sredah in petkih svetovala in prodajala naša lanska motoristka leta, Ines Pezič žur je bil prav fajn, tudi ponudba je zgledala všečno potem sem šel pa res domov in zdaj sem spet pred odločitvijo: tak lep sonček je zunaj, ful bi se šel pelat, ma je mraz ko pes, le 8 Celzijev se stska in dregeta pred garažo... pa še maus bo spet skregan z mano... ja pišuka no, tega mu pa res ne morem narest... ma ko ga j* grem!!! čaw

No, gremo naprej s Hiluxom po vseh štirih. Ker ni v avtu nobenega hladilnika, bo potrebno hrano kupovati vsak dan posebej. Dnevna trasa poteka najprej nazaj po asfaltu okoli 30 km v smeri Nouakchotta. Od tam naprej je off-road po pesku, skalah, kamnu ... po sledeh ali ne. This is Sahara. Potek etape V mesnici, taki še kultivirani Že s ceste po kamenju počasi naprej Kljub neskončnem pesku, črnim skalam se najde izvir vode Vasica Toungat s pogledom na peščine Valle Blanche Že v Oujeftu Mogoče vaški računovodja z mapco naokrog Iznad kanjona Terjit Kateri ima celo osvežujočo oazo. Žgalo je kot pr norcih in se je pasalo malo pohladit Na vzhodni strani je še en kanjon z oazo Mhert. V vasici Vzpon ... ... in pogled nazaj Čez čas se pripeljemo nad kanjon pri starem prelazu Amogjar. Pogled na oddaljeni fort Saganne katerega so gradili še španci Spust navzol ni ravno avtocesta Zvečer prispemo v Chinguetti in zahod sonca pričakamo na sipinah

No, končno se je ponudila možnost, da realiziram eno motoidejo......za letošnjega King of Grobnik :hooray: (le drž se znaka .) ) ....kdo b si mislu d je bemfa tko težko najt, kmal bi na makaronu pristal.....dučetov pa aprilij kokr čš :grim .

zdaj pa resno: za prenočitev potrebujem predvsem tole: - varno garažo ali osvetljen parking, na katerega se vidi iz sobe - čisto in sveže prenočišče z lastnim WC-jem in tušem - vsaj približen nočni mir - primerna cena ostale stvari so, vsaj meni, drugotnega pomena...

Saj je po slikah dosti očitno, da se je zaletel, ko je bil motor na sprednjem kolesu, ker so cele spodnje plastike in vilice, drugače bi bile nekje v bloku motorja... Ampak, glede na to, da se je postavil na sprednje kolo od zaviranja, bi rekel, da je fant pograbil po ročici zadnji moment in zelo zelo močno, kar se ponavadi zgodi, če je človek presenečen. To pa nakazuje na to, da ga je nenadna ovira presenetila tik pred zdajci in jaz bi rekel, da je gospod zavil, ko je bil motorist že zelo blizu. Četudi je peljal 200, je naredil 66 m v sekundi. Recimo, da je opazil da bodo težave 200 m pred oviro pri 200km/h. Vozil je še eno sekundo, v tem času reagiral in skočil na bremzo. Po zelo slabih 100m je začel zavirati in se peljal nekaj časa normalno, 50 m pa po prednjem kolesu, recimo. Zmanjšal je na recimo 100 km/h. Ampak, motor je premalo uničen za trk pri 100 km/h, za moje pojme. Iz tega bi jaz rekel, da se je gospod odločil da bo zavil, povsem zadnji moment, in mu je morda ugasnil avto in je obstal sredi pasu. Ne obsojam gospoda ali motorista, da ne bo pomote, rad bi povedal samo to, kar mi je vedno govoril inštruktor; če je dvom, potem ni dvoma. Torej, če dvomiš ali lahko varno zaviješ levo preko pasu, potem veš da nekaj ni v redu in je bolje da počakaš.

Ja sej...zalostn je,da mors pricakovat,da bo ata nastal ovira. Who can u trust...? Noone.

Samo podpišem se lahko pod tole. Vsi vi ki serjete z svojim Darwinovim nabijanjem da bi izpadli pametni mi grete na bruhanje... Namesto da bi namenil eno lepo misel za žalostno preminulega motorista dejansko USTAVIš motor in gledaš katere znamke je. Kako bolano je to? O razlogih za nesrečo nebi sedaj, ker ni pomembno. Njega ni več. Vsi ki se vozimo z motorji vemo kaj razkiramo in kako malo je potrebno da pride do hujše nesreče, tako da ne prosm nakladat o nekih Darwinovih teorijah in se delat pametne. Prodajte svoje motorje in si najdite drug hoby. Ne smetite foruma brezveze ...

20 eur po komadu in si jih pridi iskat!

admin, prosim za apaurin za gospodiča yamaho...

na kraj prometne nesreče s smrtnim izidom vedno pride preiskovali sodnik, sodni izvedenec pa kasneje poda izvedensko mnenje na podlagi zbranih dokazov, tako kot je napisal Fazer03...

kaj te niso pohapsali maus čakam na kavo dami noče plačat ker ni tebe Andro hvala za kafe.

Ma sej veŠ da bi jih, sploh ker me je malce sonce zezalo. Sam kaj čeŠ.... moja draga me je razpizdla takoj ko sm priŠel domov in vsa ta dobra volja in feeling zaradi danaŠnjega motoriranja je v trenutku splahnel...... no... sej ta čas ko sem nalagal fotke sem spil ene 7 Špricerjev tak da zdej sem bolje volje Če pa bo kdo mel posebne želje, seveda photoshopamo.... pa tudi polne resolucije in to... Haha.... je pa res da sem Šel v maline scat :naughty:

a sopotnice..

PREDVIDEVANJE je angel varuh motoristov

Zanimivo, odkrili so, da je motorist pripeljal prehitro (le kje so imeli postavljen radar?), to da je oni zavijal levo (odvzem prednosti), pa ni sporno... Po moje nono ni dovolj dobro ocenil razdalje od motorista, ali pa ga je preprosto spregledal.... Ve se, da po 40 letu vid peša.

tko smo danes trpel http://shrani.si/f/3o/3u/1YGXnf7D/pokofe.jpg]http://

Med tankanjem goriva na zadnji bencinski pumpi v Maroku spoznam Jussufa, vodjo policijske izmene na mejnem prehodu. Zatrdil mi je, da je do meje okoli 40 km. Seveda on to dobro ve, ker se vsak dan vozi po tej cesti v službo. Po Garminu bi jih moralo ostati še kakih 90. Mejni prehod med državama je odprt samo od 09:00 do 17:00 uri. Odhod stempiram na ta kratko razdalijo. Ko prevozim 45, 50 km mi je jasno, da cepec tudi slučajno ne ve koliko je do meje. Pa se vozi tu vsak dan! No, 83 km se je na koncu nabralo. Pred mejo je že dolga kolona. Mimo avtov in kamionov se prebijem do same rampe na vhodu. španski švercerji jeep-ov so me postrani gledali, rekel nobene ni nihče. Kasneje smo se skupaj peljali do Nouakchotta. Kot sem predhodno napisal, proceduri sta trajali 3 ure. Na maroški strani No man's landa je gruča menjalcev denarja v mavretanske Ugije. Jih bypasiram. Kasneje sem menjal 50 € pri mavretanskemu posredniku na njihovi vstopni točki. Vožnja do Nouakchotta je bila brez posebnosti. Termometer je kazal 40.5 st. Zaradi vlažnega piša iz Atlantika vročina ni bila moteča. Ob 17 uri smo bili že v aubergeju Menata, glavnem zbirališču overlanderjev. Naslednji dan sem zrana krenil na vzhod proti 450 km odaljenem Atarju v Saharo. Vožnja zjutraj je bila za silo osvežujoča, kmalu pa je suhih 40 st. naredilo svoje. Na vsaki kontrolni točki je bilo potrebno narediti nekaj dolgih požirkov iz flaše. Če bi imel camel bag, bi lahko srkal kar med vožnjo. Sredi dneva sem prispel na cilj. Nisem se niti vsedel v obcestni bife, že je prišel Baba moj vodič. Debata je stekla in požlampal sem vsaj 8 ledenomrzlih kol. Naredila sva plan za naprej in se zmenila, da bo zrihtal ponoči Dinner in the desert. šele v Mavretaniji se začne prava Afrika. Tipične kolibe za predel Sahel - saharska Afrika Ostanki kamele ob cesti. Ker so naglušne in slabo vidijo, odreagirajo panično kot kure, ko se jim približaš. Je potrebno pazit, da ne končaš s kamelo v obcestnem jatku. Ob in na cesti predstavljajo nevarnost še osli, koze in galebi Kmalu v Atarju Vasice značilne za Sahel vse od tu do Malija, Nigra, Čada in Somalije Domorodcem nič ne uide. Med slikanjem me je opazila mularija in že so letel žicat. Bil sem hitrejši Bilzu Atarja se začnejo taki hribi ... ... vse od kamnite do peščene puščave Večerja pod zvezdami. V moški družbi seveda z Janezom šetačem in Bud-om v roki. Kamelji zrezki, pomfri in pečena zelenjava je bila na meniju Glavna ulica skozi Atar ... ... vsi zamotani v servete in bubu-je Vozni park obvladujejo Toyote in Mercedesi 190-D ne glede na letnik še detalj z glavnega trga

Nekaj zaradi lenobe, nekaj zaradi ostalih obveznosti še vedno nisem končal s prepisovanjem dnevnika poti. Tudi nobene posebne volje za pisanje potopisa ni. Bom v telegrafskem stilu z več fotkami poskušal opisati zanimivosti in nekaj nasvetov za na pot. Priprava: Marš ruto sem spreminjal vsaj 4-5x. Prve osnovne napotke za Maroko sem dobil pri Basbas-u. Ker sem si pot zamislil še malo dlje, tja do Senegala, Guineje Bissao in Gambije, sem se spomnil na prijatelja še iz časov HamRadia, Mareta iz Sežane. On se je jeseni 2010 spravil iz Lizbone do Dakarja kar na kolesu. Skupaj z njegovim kolegom Guidom iz italijanske Gorice, kateri je še do nedavnega imel svoj auberge pri Atarju v Mavretaniji, je nameravana pot začela dobivati svojo končno podobo. Prvotna namera peljati se z motorjem samo v eno smer, nato pa ga z ladijo transportirati iz Dakarja, sem zamenjal z bolj detaljnim obiskom mavretanske Sahare in motoriranjem nazaj domov. Za cilje sem si izbral prevoziti off-road preko Visokega in Anti Atlasa, spustiti puščavski del v Maroku, vožnja ob Atlantiku skozi Zahodno Saharo, 2/3 Mavretanije do glavnega mesta Nouakchott. Sledi vožnja v notranjost vse do zadnje malo večje civilizacije v Atarju. Ker sem imel motor polno naložen, bi bila vožnja po peščinah nesmiselna. Odločil sem se za šest dni rentati Toyoto z vodičem in se voziti po pravi Sahari katera je neprimerno lepša kot puščavski del Maroka. Nazaj grede me je vodila ista pot vse do Guelmima. Tam sem zavil proti Sidi Ifniju in plaži Legzira. Nadaljeval sem ob morju do Agadirja, nato pa zavil v notranjost preko prelaza Test do vznožja Toubkala in Marakesha. Na poti proti trajektu sem si ogledall le še slapove Ouzoud in Fes. Ker je Maroko severno od Visokega Atlasa manj zanimiv, sem se na poti navzdol zaustavil le pri Volubilisu. Obisk Rabata je bil pogojen z mavretansko vizo, katero pa sem namesto pričakovanih 4-5 ur, čakal dva dni. Zato sem v tem času obiskal še Casablanco. Za tiste kateri nameravate obiskati Maroko s svojim vozilom je možna že predhodna priprava vstopnega carinskega obrazca za avto, motor, ... preko interneta. Gre za obrazec D-16. Povezava je tukaj: http://www.douane.gov.ma/d16ter Na tej strani nekje spodaj je link za izpolnitev obrazca katera se skriva za: formulaire Navodila so v francoščini. Izpolnete, sprintate. Obrazec je že pripravljen v trojniku, tako da ga razrežete na 3 dele in spnete skupaj. Prazna se pusti samo rubrika C.I.N. To je koda sestavljena iz številk in dveh črk na koncu katero vnesete naknadno, ko vam jo pri vstopu dodeli maroška policija. Ožigosanega D-16 ni pametno zgubiti. V najslabšem primeru vam bodo maročani, ko zapustite državo zaradi tega naredili en kup preglavic in vas lahko zadrževali tudi nekaj dni. Administracija ni računalniško povezana. še vedno vodijo dokumentacijo v knjigah! Naša zelena karta velja tudi v Maroku (... med oznakami držav mora biti koda MA), tako da plačevanje zavarovanja na meji odpade. Tisti kateri nameravate priti s sposojenimi vozili morate OBVEZNO imeti s seboj originalno dovoljenje za vožnjo tujega vozila. Dobite ga na AMZS. Maročani vas NE BODO spustili v državo z nekimi obojestransko podpisannimi izjavami. Tisti kateri se boste vozili južno od Guelmima in po Zahodni Sahari naj seboj vzamejo izpolnjen Fich. To je obrazec s podatki katere rabijo maroške policijske kontrolne točke. Z njim si policija prihrani prepisovanje podatkov iz potnega lista, vam pa kontola vzame minimalen čas. Angleži priporočajo, da se v rubriki poklic vnese čimbolj enostavno branžo. Sam sem si izbral šOFER Taxija, da je odpadla vsakršna misel o nepotrebnem razlaganju kaj počnem. Izogibati se je potrebno oznaki Novinar, ... ker so še vedno napetosti med avtohtonimi Sahrawiji in priseljenimi potomci maroških kriminalcev na ozemlju Zahodne Sahare. Kontrolnih točk do Dakhle kjer so zadnje, je 10-12 v eno smer. Link do Fich obrazca v Excellu: http://www.morocco-knowledgebase.net/photos/fiche.xls Precej zelo koristnih informacij je možno prebrati tudi pri Timu Cullisu: http://www.ukgser.com/forums/showthread.php?p=818831 Procedura izstopa iz Maroka in vstopa v Mavretanijo zahteva svoj čas (pri meni 3 ure) in seveda dobre živce. Maročani so mi pregledovali pasport vsaj 7x, kontrola vsega živega. Zanimivo, ob dragoceno foto opremo se ni spotaknil nihče. Vrivanje senegalcev, sahrawijev, prehitevanje kolone čakajočih je nekaj čisto normalnega. Kaos skratka. Med obema mejnima prehodoma je nekaj Km nikogaršnje zemlje. Kamnito-peščene poti vas vodijo s prehoda na prehod. Potrebna je zelo previdna vožnja, zlasti tistih s Tourance ali cestnimi gumami. En Italijan se je na tem odseku zvrnil 3x. Na Mavretanski strani ni kaj boljše kot Maroški. Cariniki so me zaradi "pohitritve" postopka cepili s 100 Dh (ca. 10 €) in ne vem od kje se je našel možak in pomolil potrdilo za parkirnino za 10 Dh (ca. 1 €). Nazaj grede teh stroškov ni bilo. Sem pa na meji zamenjal Eure za mavretanske Ugije: 1 € = 370 Ug. Kasneje sem v Noukachottu, v uradni menjalnici, katera je imela boljši kurz kot menjalci na ulici, dobil za 1 € 400 Ug. Bankomatov v vsej Mavretaniji je manj kot prstov na eni roki. Imajo jih sam pri banki Societe Generale. V Nouakchottu celo 2! Policijske kontrolne točke so tudi po Mavretaniji. Če greste direktno z meje do Nouakchotta jih je 10. Pehod vam zopet pohitri izpolnjeni Fich obrazec. Mavretanci nimajo kode C.I.N. Lahko si predelate sam Excell file ali pa enostavno izpolnite obstoječega. Če bi se odločil za pot naravnost do Dakarja, bi zadoščale Tourance gume. Ker sem pa rinil čez hribe in doline, sem na bajk nataknil take z enduro profilom. En komplet je zdržal celih 10.000 km. Seveda brez divjanja, naglega pospeševanja in zaviranja. Pred potjo je bil bajk na generalnem servisu, da sem zamenjal vse kar bi lahko potencialno crknilo. V Italiji so mi prenastavili elektroniko. Od rezervnih delov sem poleg olja, svečk, zračnega filtra, antene ključavnice, zračnic (ne glede, da imam tubeless) vozil še regulator vbrizga. Ta ima vgrajen mali filter. Če bi se zamašil zaradi peska v bencinu, bi imel velike težave, ker nikjer ni prostora za bencinski filter. Iz km v km južno od Agadirja pada kvaliteta bencina - posledično tudi cena. Na koncu sem točil v Mavretaniji takega z okoli 70 oktani. Elektronika je brezhibno uravnavala vžig, samo poraba se je enormno dvignila. Na koncu sem namesto predvidenih 580 km, prevozil jedva 450 km z enim tankom. Da ne omenjam, da je v Mavretaniji zelo težko dobiti navaden bencin. Vsa mašinerija gre na Diesel. Zgodi se lahko, da tudi tam kjer ga naj bi imeli, zmanjka. Tako lahko pride do situacije, da ga ni za dobiti v krogu 400-500 km. Rešitev je lahko edino še na "črnem trgu", seveda če je kakšen sploh v bližini. Za potovanja po Afriki si težko pomagate z Mastercard ali Maestro karticami. Povsod pa deluje Visa Electron. Nekaj podobnega kot Maestro, ko se sproti preverja stanje na računu. Zastopa ga A-Banka. Obronki gorovja Rif na severu Maroka Modro mesto, Chefchouen Smetišča vsepovsod Pogled proti Volubilisu s ceste Obcestna restavracija s svežo ponudbo 200m turn nove mošeje Hassana II. v Casablanci Vhod v trnjavo Cellio v Rabatu še iz časov Feničanov Maroška mularija trenira za vaško prireditev v Kasbi Tadli ... ob priliki pa naprej

Je kdo od vas pomislil, da ima ta fant družino, starše, brata, sestro, prijatelje, punco? Kaj sedaj oni prestajajo. Berem pa o nekih prezirih do preminulega. Kako pa veste, da ne boste vi, vaši otroci, vaši najbližji kdaj storili kakšne napake? Morda jo bodo poceni odnesli, morda pa drago kot tale mlad fant. Tudi jaz sem, sicer še malo mlajši od tega fanta, lastnik 600 SS motorja. Sem zato slab človek po tvojem mnenju Dr._Jakob? Ga ne ožemam povsod, vozim kar se da s predvidevanjem, previdno, vem da na cesti nisem sam. Pa mi lahko kdo zagotovi, da sem imun na prometne nesreče? Slabo mi postane, ko berem nekatere vpise. Vsi smo le ljudje. Nihče si ne zasluži prezgodnje smrti. Mladost je norost. Nekateri to plačajo z odrgninami, drugi s poškodbami, tretji morda brez posledic. Fant je imel to nesrečo, da je plačal ceno življenja. Naj počiva v miru. Globoke sožalje njegovim svojcem, ki se definitivno ne zaslužijo vašh vpisov. Upam, da jih nihče od njih ne vidi. Pa lep večer še naprej, vsem vam, kvazi popolnim motoristom.

ne zagovarjam nobenega, ne poznam situacije, ampak...tudi možakar najbrš ni pričakoval, da bo nasproti pripeljal motorist s takšno hitrostjo, kot je (preveliko očitno?).

Hvala Zviki ....ja upam, da bom še (zaenkrat ne vidim razloga, da ne bi, konc koncev mam po tanovem tud uradno še poklic slaščičarke )....drugač pa ni blema, motoristi za motoriste al kako že

na ja pol mas pa cist drugacnega....sam je treba vedt da nismo vsi g.maus da se nas se mrces boji .)

Da srečaš vse živo (tudi sodnike, ki so prepametni in prepolni sami sebe), mi je povsem jasno. Zgleda pa da njim ni jasno, da gre v večini primerov smrtnih dogodkov za povsem nepričakovano obnašanje avtomobilistov. Kdo bi pričakoval, da bo avto (kamion)kar naenkrat zavil levo. Vsak normalen pričakuje da te voznik vidi in počaka.

fakjuvte se :glare: ... skregan ... nepanaumdau ker se to ne spodobi ... spiu pa bom :lol:

Sploh nevem kam nej se grem vozit letos... Lendava, Vipava, hmmm Medvode? Sej bomo kmal mel 3 dirke MotoGP-ja, kokr španci

Moje mnenje je, da bi takozvana "intelektualna lastnina" morala biti dostopna vsem (pravno gledano fizičnim osebam) in to zastonj. Plača se takrat, ko s produktom nekoga drugega ustvarjaš nek dobiček.

Danes sem šel pa eno mojo klasično turco. Start Jesenice po stari cesti čez Posavec do Kranja. Tam sem se obrnil na Jezersko, in ugotovil da je cesta dosti boljša kot zadnjič ko sem bil tam. Ko sem se spuščal v Avstrijo sem malce pospešil in ugotovil da roke na ss motorju zelo trpijo ko pellješ po ovinkih navzdol. Sem se že navadil motorja, in ovinki so padali lahkotno in hitro. Na zadnji gumi imam še 1cm "lufta" kar se mi zdi v redu napredek. Bomo tudi ta cm zradirali . sicer je bilo na vrhu 30 cm snega, ampak cesta je pa bila suha. Prišel sem v Bad Einselkappel in šel proti Klagenfurtu. Cesta mi je osebno ena lapših. Ni pretirano hitra, je pa zelo lepa pokrajina. Pridem v Klagenfurt in grem po severni strani Vrbskega jezera vse do Veldna in naprej proti Villachu. Obrnem se proti Faaker seeju, ker se nisem hotel skozi mesto vozit. Grem mimo jezera in na Korensko sedlo. Pridem čez in vidim da je bil danes Vitranc? Could not be bothered. Je bila pa zaradi tega vse do Jesenic kolona, kar me je naredilo super živčnega, zato sem večino poti do Jesenic prevozil po levem pasu. Prdem domov po slabih 4ih urah vožnje direkt na kosilo . Dan je bil super, malce oblačno ampak ni panike. Naredil 230km.

Sem pozabil zgoraj še nekaj opisati. Pod v potni list vpisano C.I.N. kodo vas vodijo po Maroku praktično povsod. Prepišejo si jo tudi tam kjer prenočujete, če ni nekje za cesto. Velikokrat vprašajo in si zapišejo od kje prihajaš in kje boš naslednjo noč prespal. Zavarovanje vozila v Mavretaniji ni nujno opraviti na meji. Lahko se zgovoriš, da to opraviš v prvem večjem mestu (ker je ceneje kot na meji). Praktično vsi kateri tranzitirajo čez državo ta izgovor uporabijo, da se izognejo strošku zavarovanja. Policija na kontrolnih točkah tega sploh ne preverja. Važno jim je samo od kje prihajaš in kje boš zvečer prespal. Varnostni razlogi. Če se da v Maroku priti skozi tudi z angleščino, je v Mavretaniji te zgodbe konec. V poštev pride samo znanje arabščine ali francoščina. V tem sklopu slik sem prečkal Visoki Atlas. Krenil navsezgodaj iz Oued Zema. Namenjen sem bil preko 2.900m visokega prelaza Ouano. Ker je kmalu začelo deževati (deževalo je že vsaj tri dni pred tem), je bil off-road odsek ves premočen, spolzek in na vrhu zasnežen. Prilezel sem nekje do 2.750m, kjer mi ni preostalo nič drugega kot, da sem obrnil nazaj do Agoudala in šel naprej čez asfaltirani 2.700m visoki prelaz Tirherouzine kateri je bil še leta 2010 makadamski. Tako sem neplanirano zavil v kanjon Todre. Trasa dneva Transport čez Visoki Atlas Že nekje na 2.000m in blizu jezer pri Imilchilu Pogled na okoliške grebene Takoj ko se kje ustaviš za fotografijo priteče mularija in začne žicat Tipična hribovska vasica Začetek vzpona na Ouano. Kmalu sem srečal francoski par, kateri je zaradi zahtevnosti terena in preobteženosti skuril sklopko na svojem V-Stromu Že nazaj na asfaltu na prelazu Tirherouzine Kanjon Todra precej višje kamor po navadi vodijo turiste Proti Tinerhirju, že na oni strani Visokega Atlasa Tik pred Dadesom, en večerni pozdrav na Atlas