Dvorana slavnih

Uverturo je s fotko naredil že Bizixxx ^_^ Ker nisva imela nobene želje po tisti nori gužvi na cesti proti morju, sva se dobila v Ljubljani, od tam sva nadaljevala na Gorenjsko - do Jesenic kar po AC, naprej čez Kranjsko Goro in čez mejo v Italijo, čez Trbiž (Tarvisio) do Tablje (Pontebba), tam na sever proti Mokrinam (Nassfeld)... Je blo luštno po dolgem času spet odkrivat nove ceste Hmnja kljub vsej toploti je v hribih še vedno sneg - kar nekaj snega, ma cesta OK, le na mestih mokra, nobenega peska, toplo pa tudi zgoraj - je blo prav čudno ker mi je blo kljub vsem snegu naokrog pravzaprav vroče Ker sem se malo večkrat ustavljala za slikat, sem na vrhu ostala brez Bizixxx-a, pa je moj kwak najprej poziral kar sam Malo naprej od tu sva spet našla ta rdečega pa sta malo pozirala še skupaj... Od tam sva se spustila čez mejo v Avstrijo mimo tega zelenega jezerca... Ko sva prišla do glavne ceste proti (danes sem našla slovensko ime tudi za ta kraj) Koče-Muta (Kötschach-Mauthen) sva nardila pavzo za malco na klopci v senčki - kako je pasalo. Ko sva se okrepčala sva šla naprej proti Koče-Muta, tam pa na jug in čez Plockenpass / Passo di Monte Croce Carnico (Schultz - pa je prav za ta prelaz še Carnico - sem šla še enkrat prevert .) )... Čez Timau do Tolmeča (Tolmezzo), tam na vzhod in čez Pušjo vas (Venzone) do Humina (Gemona del Friuli) kjer sva imela tri krožne fure po starem mestnem jedru ker so me (spet) zmedle tiste enosmerne in slepe ulice - to pride pač v zakup če si zmeda. No - ma kot vedno sem tudi tokrat našla pot ven in naprej do Tarčenta (Tarcento) in tam spet proti severu - čez dolino Muzcev (Valle di Musi) in Učjo v Slovenijo. Čez Žago do Kobarida na eno kofeinsko - sladoledno pavzo. Tam sva spoznala Schultz-a in dobila par idej za nove fure - hvala Potem pa do Tolmina, čez Idrijo in Logatec do Vrhnike, tam pa vsak na svoj konec - domov. Dobrih 400 če se prav spomnim?

Pa je še en težek delavni teden z današnjim dnem za mano.Ker sem delav do 13h je žena odvihrala z družbo proti Novi Štifti,po šihtu skočim v kombinezon in plan je bil,da se tam priključim družbi. :010A lejga Murfija,vse skupaj se je tako zavleklo(služba),da so mi iz Štifte pobegnili v Kolpsko dolino,jaz pa za njimi..... No končno smo se dobili v Dolu pri Madroniču,da se okrepčamo ob lepem ambijentu narave.... Ambijent pa še hrana.....mnjammmm... Sej ne rabm govorit,da je blo dobrrr a ne..... Ko smo se okrepčali smo odvihrali ob kolpi do Skenderja,kjer sem spoznal Sayo-ta in kompanijo,par jih rekli,pogasili žejo in vsak v svojo stran,Sayo proti črnomlju,jaz in družba pa ob Kolpi do Osilnice na maloobmejni prehod,kjer so me gladko zavrnili za prestop,ker sem pozabil doma osebno,taprav kmet,kaj češ ni pomagalo niti moledovanje niti mežikanje žene policaju,saj sem jim pred tem ,ko še nisem vedel,da sem pozabil osebno omenil njihovo stavko in se pohecal na njihov račun a policaj ni imel smisla za humor,sem se predal :surrender: obrnil z ženo in gas nazaj po lepi pokrajini.... No pa recte,da ni ta naša Slovenija lepa...... Ob poti smo se ustavili še v Kobilji jami... Po poti pa so nam križale pot razne domače živali... :lol: In divje,ki jim prav tako paše sonček ,kot nam,ker pa je naš avtohtoni gad koristna živauca sem ga pregnal z ceste,da ga ne bi kdo spravil na oni svet.... -_- Vstavil sem se še v Srebotniku,vrjetno se boste vprašali,kaj je pa to za ena vas,no naj vas poučim .) To je bila zadnja vas v Sloveniji,ki ni imela električne energije , se pravi ni luč spljoh leta 1996 ali kakšno gor ali dol smo tudi to pomankljivost odpravili,sodeloval sem tudi sam -_- Pa še mal lepe nature.... Proti mojem rodnem mestu sva se na kratko ustavila še pri slapu Nežica in se na klopci odžejala.... Ker je bil dan namenjen Štifti se je spodoblo,da sem zavil še sem. Ura se je nagibala že v večer in na Novi Štifti sem našel še zadnje dinozavre,ki se niso dali....to so bli fantje iz organizacije MZM z katerimi sem prijetno poklepetal. Odpravil sem se proti Vaškim ,žena pa proti domu,tam sem srečal sodelavca,ki me je nagovoril,da je cesta čez Železno kaplo super.....no jutri se odpravim proti Logarski dolini,Železni kapli,pa na drugo stran proti Jezerskem,sabo vzamem pa se Zivganorca,za vsak slučaj,če bo kje sneg..... Po današnjih 300km se bo zdaj res prileglo :zzz:

Za dobro jutro klic da je že bila nesreča na AC proti Primorski (od Postojne proti Razdrtemu) :surrender: Za enega motorista se je dopust očitno prekmalu zaključil... Sreča v nesreči - je preživel. Dejte pazit kjerokoli boste - je še veliko sončnih dni za uživanje pred nami...

No...po skoraj treh tednih abstinence sem se potepal spet en malo po Italiji. Štart je bil šele ob 10 uri, smo zjutraj malo pospali , nato me je pot vodila preko goriških brd v Čedad. Tu sem pa zavil proti Villa Santina. Pred tem sem v Cavazzo carnico izvedel fotoseššon in hitro nadaljeval. V Villa Santina sem se malo okrepčal z zdravo prehrano (pizza-cocacola). in gas naprej v Mediis. Od tu pa čez passo Rest, kjer sem videl in otipal zadnji sneg. Po spustu s prelaza sem zavil še do jezera Selva in izvedel fotoseššon (ta cesta za it k jezeru je bolj za endurce....kamnje in skalovje na cesti). Nato sem se vrnil in nadaljeval pot proti San Daniele del Friuli. Cesta od Majana do Tarcenta je super, samo kažipoti so malo skregani z logiko. Po zdravi kmečki pameti sem spet pripeketal v Čedad in od tu v Kobarid. Moj konj je po 338km bil kar žejen..on je spil 17 litrov benza, jst pa en sladoled. Tu sem srečal 2 motosvetovca (Keiko in Bizixxx) in po kratki pavzi nadaljeval proti domu. Skupaj je naneslo lepih, sončnih in toplih 424 km. Še slike.....

Dosn je blo pa tole: Schöne Grüsse vom sonnigen Nassfeld :lol: Ne more bit boljš kot tole, sonček, super družba,prazne ceste

Danes prvi kilometri. Občutki so.......dobri za polizat

No moja bo tudi počasi skupi

Hvala vsem za podporo. Za okrevanje se bom max.potrudila-se ne dam. Glava po pretresu in izgubi zavesti,spomina vsak dan malo bolje, zlomljen levi gleženj, zlomljena trtica, boli po celem telesu, glavoboli, poškodba desne dlani, zeleno modre barve tut nekaj...ampak bo, počasi pa vztrajno. Strahu pred motorjem nisem izgubila, nazaj v sedlo ob svojem času. Obvarovala me je kompletna motoristična usnjena oprema in čelada. Za bikerja lahko rečem-odličen voznik. Vsem želim varno, srečno, previdno na cesti ter obilo užitka. Lp

Danes smo v Beljaku testirali Explorer 1200, Tiger 800xc in za jagodo na smetani Speed Triple 1050. Trije Triumphi, vsak s svojega sveta! V glavnem me je zanimal Explorer in pa primerjava z manjšim Tigrom. Začel sem s "Tigrico". Ko presedeš z Honde Varadero je malček prava igrača, lušten, za zabavo, uporaben za mestno vožnjo, sopotnica ni bila ravno navdušena nad sedenjem zadaj, bi ga raje vozila, ker je tudi za žensko več kot primeren "enduro". Na tretini poti presedeva na večjega, močnejšega Explorerja. Tu je sedenje drugačno. Občutek, da imaš nekaj konkretnega pod ritjo, ti da kurjo kožo. Motor sede takoj v roko in se spoprijateljiš v momentu. Takoj dobiš občutek sigurnosti, mu zaupaš in te ni strah nepredvidnih odzivov. Celoten pogonski sklop deluje odlično. Kardana ni čutiti, menja se mehko tiho, tudi navzdol, brez strahu, da občutiš togost kardana. Mašina se rada vrti in pospeševanja v eni prestavi kar ni konca. V zavoje gre kot po tirnici, le vzmetenje je treba nastaviti malo bolj na hard (ko sem ga dobil v roke je bil nastavljen premehko za dva potnika). Zelo težko sem po izteku moje tretjine poti presedel na športnega goliča. Ker ima sedež samo za voznika (zadnji del je bil pokrit) je žena ostala na Explorerju, krmilo pa je prevzel kolega, ki drugače vozi BMW GS1200A. Po končani testni vožnji ni mogel skriti navdušenja nad Explorerjem.Besede "Korak naprej.....zelo resna konkurenca......." povedo vse!

Hi, rešli smo problem.Prišel je mehanik,razstavil in spihal........Zdej dela kot je treba Hvala vsem za pomoč. LPM

Jst sem bil še zraven po moje. Pol sem šu pa tankat z rumenim pa pikijem pa še z nekom v Idrijo.

malce updejta.... koncno doma :grim

Ker sem danes šiht prej končal in sem vedel,da bo Maxiscooter sesal okrog mojih krajev,sem šel na lov in ga tudi ujel in zbrcal z ceste za ograjo kamor spada,povrhu pa sem ga še z njegovim drekom namazal,da je bil rjav in ne več bel... Prilagam dokaz....

En podoben gremlin sem imel na Helgi enkrat. Tudi sam sem najprej obsodil stikalo tačke, potem sem se spravil še na kill switch, pa vmes spucal še gumbek za vžig, pogledal stikalo sklopke... Ključen podatek, ki si ga dal je, da si vzel kontakt in ga ponovno dal. Enako je bilo pri Helgi. Krivec so bili kontakti v ključavnici. Našpricaj kontakt sprej v ključavnico in z ključem "preguncaj" kontakte. Pri meni je pomagalo. Če imaš voltmeter in električno shemo motorja je iskanje takšne napake bistveno lažje... Pri Helgi sem ugotovil, da pride v ključavnico 12V iz nje pa samo 7.

Thump, mord sm tud tebe srečal? v dvoje na boniju? med vrhniko in logatcom? vem, de sm narobe napisal. Lublada, ne, najlepše mesto na svetu, ne. bo zdej prow?

Da potešim še vašo radovednost: Po daljšem premisleku, testni vožnji (in ugodni ponudbi) je v garaži končal "ta mali" GS. Velikega brata pa sem prihranil za naslednji nakup :grim . Moram pa ob priliki zmontirati večji (višji) vetrobran - kakšen predlog iz prakse?

se je šou še mal poguncat preden bo zaspal :grim

Ni sam sta ata pa mama pršla domov......v štalo... :grim

IZLET NA KOČEVSKO IN KOLPO... ...je danes minil v res prijetni maxi družbi. Dobili smo se na Petrol črpalki na Barju (@Hoyla+sopotnica, @mataur in moja malenkost) in se odpeljali v smeri Rašice, kjer smo si ogledali Trubarjevo domačijo. Izvedeli smo dosti tega, kar smo v šoli "preslišali"... Po pijači (ki so nam jo častili prijazni domačini)... smo odrinili naprej proti Novi Štifti... kjer smo se pridružili moto karavani, ki je "drla" na krst motorjev in seveda voznikov... in kjer smo se srečali tudi z @zvone500 in njegovo sopotnico, ki sta nas (prav) prijetno "presenetila" s svojo prisotnostjo... pa tudi smo spoznali novo "pečenega" maxi skuterista @FrenkM in njegovo boljšo polovico... ki sta nas prijazno povabila tudi na kavico... Ko smo se "podložli" v znani gostilni z res dobro hrano (hvala @Hoyla, bilo je res MAXI)... in smo spili tudi kavico (pri @FrenkM)... smo jo skupaj mahnili še ob Kolpi... kjer smo spili še nekaj (hvala @mataur, "motor" je "zalit") ...in smo se "počasi" odpravili proti domu...@FrenkM, @Hoyla in @mataur na eno stran, mi trije @Zvone+V. in jaz pa na drugo... Danes sem odvozil blizu 500km, kar je za tako turo "normalno"... saj sem prišel od najdlje... Hvala @Hoyla+... bilo je res MAXI... ...za ponovit...!!! Lep maxi pozdrav vsem p.s. Maxi voženj je za ta vikend napovedano MAXI... Jutri gremo na Koroški izlet, v nedeljo pa na Primorski izlet... Torej, se vidimo...!?? Kakorkoli, vsi ki ne boste utegnili... si boste lahko o vsem prebrali tudi na maxiscooter.si, kjer bomo objavljali vse prihajajoče MAXI izlete... kot tudi povzetke iz izletov... V kolikor imate idejo, kam bi se skupaj zapeljali (+kaj pogledali)... nas kontaktirajte...

Čez Jezersko na avstrijsko stran. Huh, sem že pozabil, kako dobre ceste imajo sosedje...

Griže-Kamnik-Kranj-Kranjska Gora-Trbiž-Predel-Tolmin-Nova Gorica-Sežana-Postojna-Ljubljana-Žalec-Griže(Pa vmes še en okok v Hotedršico na skupni vožnji s prikupno mladenko) 550 km.Vse je štimal dvakrat tankal trikrat kavo pil..... Skratka takšen dan da ga VIKAŠ.

ekola

Nekaj je narobe s tvojo kamerco... imaš belo piko na sredini ekrana. najbrž od sonca Upam da bo brez trajnih posledic.

Keglban... .

Če boš dajal športni filter menjaj (oz. povrtaj) še glavno dizo.Svečka mora bit kavno rjave barve. Nekaj časa vozi z polnim gasom, ugasni mašino, ustavi in poglej svečko. Če je bela dobi preveč zraka in lahko zariba. Fedre pa dobiš v merkurju, bauhausu itd. različnih dolžin in trdot

Sej to je dirkališče ne javna površina...mislim da ne bojo težil, tm folk vozi z racing odprtimi izpuhi

Jaz ko sem htel na kako krajšo furco, sem se zapelal gor na železno kaplo pa nazaj ali pa čez pliberg in lavamund na Dravograd pa domov. Če pa misliš kako tako popoldansko furco pa sem ponavadi šel do Celovca pa nazaj. Ampak ne ćez Volkemarkt, ker je tam preveč "ravna" cesta. Sem opnavadi šel proti železni kapli pa pol tam za celovec zavil

en prehlajen včerej... ali si biu ti?

Vceraj do Jajca. Guzvd nobene. Samo dva motorja s SLO Tablico. Vreme kako stopinjo vec kot v Lj veter pa enak. Je pa Bosna policijska drzava 4x radar z operativcem, 5x stacionaren, 5x v vozilu. Izgleda da imajo dobre place. Zaenkrat srecno mimo. Pri Mlinu za Bihacem je pa hrana res za BOGOVE:-) ataIBA hvala za info.

Točno,jaz in moja kolega vozimo na PISTI dunlop KR letnik 2004,pa se obnašajo super,je pa res da so "NOVE"

Maus vceraj okrog 17:00 skoz Vrhniko, po zadnjem. Pa se tisoc drugih in miljon avtov na relaciji Postojna-Lublada-Postojna

Vucko, poglej stikalo na bočni tački.Js sem imel probleme tt stem.Ko sem dal v prvo spustil sklopko je crknu,ker je bilo stikalo fuč in je mislil da ima iztegjeno tačko.

Pa a si ti na ajzenponu u službi, k tko zgodi spat hodš

Ja maus je na klopcah šminkiral

Ne bojim se,da ko bom mim pržgal,da se vam razpade ta pocen radioaktivna poševnooka plastika....

Ti pa res počas dojemaš,jaz bi počastil še dopust vzel,če bi šli čez Kočevje....ti pa men škrtica

Jest tud FOČK dons. Razn mausa nism nobenga prepoznou , vidu sm pa prelet rumenegacestaka

No pa je doma...crna Yamaha TDM900 abs 2012... Kupljena v KMC na dolenjski cesti...vsa ekipa se max zavzela in mi jo sestavla po mojih zeljah in potrebah... Dodatno je gor: -povisan vizir -zascita motorja -centralno stojalo -nosilci za tri kovcke in kovcki...stranski 33l, zadnji 53l -dve vticnici 12V, ena na armaturi in ena pod sedezem -ctek prikljucni indikator, za poljnjenje acuja po zimi -naroceni se nastavljivi rocki za zavoro in sklopko...to pa ob prvem servisu -zascitna tank nalepka To je pa tudi vse, kar bo slo na ta motor...seveda razen moje riti...hehe... Po prevozenih 50 kilometrih zelo zadovoljen...to kar sem pricakoval in se malo vec...po jutrisnji daljsi furci, pa se kaki dodatni vtisi..

Problem nastane, ko se ti kakšna točka ne zdi nevarna, pa .... D.

Bi šel, pa delam, ker moram s svojo skromno plačo do drugega leta nabrat 16 000 € za nov motor.

No vidiš, meni je pa ravno tisti "defile" ena najbolj kretenskih zadev. Se kar nekaj kazat pa napihvat? :glare: Zakaj skupinska vožnja? Ker gremo na izlet, ne pa samo recimo žgati na morje na kofe. Ker road captain vedno pripravi načrt fure in vodi skupino po za marsikoga še neodkritih cestah in pokrajinah. Ker tako pomagamo kakšnemu prijatelju, ki je še nov motorist, da osvoji kakšno tehniko in dobre navade umirjene vožnje. Pa še kaj bi se našlo. Je pa tako kot praviš, nekomu paše nekaj drugemu pa kaj drugega.

Mig-a sicer ne kujem v oblake, nasprotno, a s tem, kar je tu izjavil, se pa 1000% strinjam. Vir: http://24ur.com/novice/crna-kronika/dramaticna-zgodba-motorista-prijatelj-mi-je-gorel-pred-ocmi-gasil-sem-ga-z-golimi-rokami.html Mitja Gustinčič, urednik motoristične revije motoSi, je v oddaji 24UR OB ENIH pojasnil, da je za večino motorističnih nesreč kriv človeški faktor. "Vseeno je, kakšna je bila hitrost in kakšna je bila cesta. Morali bi se držati osnovnih pravil vožnje v prometu – imeti dovolj varnostne razdalje, biti pozoren in definitivno ne voziti prehitro. Pri 100 km/h je zavorna pot 45 metrov + reakcijski čas. Če se vozijo na dotik, torej mora priti do nesreče." Obstajajo določena pravila, kako morajo voziti motoristi v skupini. "Prvi mora biti zelo dober vodja – ne nujno dober motorist, dobro mora razmišljati. Zadnji mora biti dober motorist, zato da lovi ritem, v sredini pa so slabši vozniki. Postavljeni morajo biti v cik cak, med seboj morajo imeti varnostno razdaljo, kot je predpisano – recimo sekunda, še raje dve med dvema motorjema in tako se mora igra popolnoma iziti," je pojasnil Gustinčič. Razmere na cestah po njegovem mnenju niso tako pomembne. "Pesek ali ne, mokro cestišče ali ne, treba je biti pozoren in vožnjo prilagoditi razmeram. Povsod se da peljati, če imaš pospravljeno glavo." Je pa pomembno, da se motoristi pripravijo na novo sezono. Statistike kažejo, da so v nesrečah pogosteje udeleženi motoristi v svojih 40, 50 ali 60 letih. "To so načeloma 'pospravljeni' ljudje. Mislijo, da znajo voziti motor. Včasih je en gib zapestja odprl 60 konjskih moči, danes jih odpre 150 ali 200. Kako motor ustavlja, kako pospešuje, kaj pomeni imeti hitrost 100 km/h in se ustaviti, če se spredaj pojavi kombi … vse to moraš preizkusiti. Če to nekdo stori prvič, mu ne bo uspelo, in toplo svetujem vsem, naj gredo na tečaj. Tam bodo ugotovili, da trikrat, štirikrat ali petkrat ponovijo, pa se še vedno ne izide, torej bi v življenju trčil vsaj petkrat, in ko človek to spozna, takoj začne drugače voziti." Po Gustinčičevih besedah ljudje pogosto zamenjajo vožnjo motorja na dirkališču in na cesti. "Na dirkališču vsi peljejo v isto smer, lahko pelješ na kontakt, ker so ljudje nekako istega znanja, na cesti pa veljajo prometni predpisi," je zaključil.

Kawasaki Z 1100 ST 81´, mišičnjak zgodnjih 80-ih in mlajši brat Z900 in 1000, ki smo jih lahko občudovali v MadMaxu. Zadeva je 99,9% original in bo po vsej verjetnosti taka tudi ostala. Ima realnih 50k km. V dokaj dobrem stanju ampak desetletje do dve stanja sta nadredili svoje na določenih delih. Posegi: servisiranje štarterja (ko sem ga dobil skoraj ni obračal-korozija na kolektorju), manjša popravila elektrike-svetlobna telesa, hupa,..., komplet čiščenje, servisiranje in menjanje tesnil sprednjih in zadnjih zavornih čeljusti + čiščenje master cilindrov, menjanje ležajev v kolesih ter semeringov v sprednjih vilicah, čiščenje, nastavitev+sinhronizacija vplinjačev, servis kardana, menjanje vseh tekočin filrov ter akumulatorja, barvanje tanka in pokrovov okvirja na črno,...pa še en kup malenkosti. Skratka-posledice časa sem uspešno odpravil, tko da motor spet teče kot v svojih najboljših časih...čakam še papirje, da ga končno spet spustim na cesto. Več slik naknadno.

hmmmmmm . . . . . . moje izkušnje z garminom! že dve leti imam naštimano vtičnico za 12 voltov . . . . . na katerega priklapljam garmina! garmina pa enostavno vakumsko napopam na obratomer z njegovim originalnim nosilcem. . . . . in vam povem nobenih težav . . . . . ne da bi se kaj premikal ali gdaj koli popustil nosilec! se mi še ni zgodilo! res da je zaščiten z šipco . . . . . in tudi v dežju . . . . dokler voziš ni nobenih problemov . . . . . saj šipca dovol pokrije . . . . da ne pada dež nanj! verjemite . . . . saj sem z tako naštimanem garminom, vozil krepko čez 160km/h . . . . . nobenih problemov! lani sem prevozil vso pot iz grčije . . . . . do slovenije . . . . .cca 3000 kilometrov . . . . brez kakršnih koli problemov! zadevo sem pa imel naštimano takole!

Moral boš kaj več napisat ali pripet kako šemo,ki si jo po vsej verjetnosti dobil zraven ! Iz vsake luči kot vidim gresta ven samo dva kabla in je eden plus(ponavadi rudeč ali pri lučeh plav) drigi je masa( rujav ali črn) ! Pravilno se veže meglenke tako, da gorijo pod kontaktom in to samo z parkirnimi in dolgimi lučmi,nesmejo goreti z zasenčeno lučjo ! Zato montažo potrebuješ: stikalo(najbolje dodatno za žmigavce(Luis) kot za kakega čoperja,relej in varovalko za tok št 30 iz + kleme akumulatorja.Na reley št.87 to je + izhod za obe meglenki,na reley št 85 daš +15 tok(to je kontakt) preko stikala meglenk in na št. relaya 86 daš tok zasenčene luči,če pa bi rad,da meglenke gorijo z vsemi lučmi kot dodatne luči potem daš namesto toka zasenčenih luči na št.releja 86 maso.Lako pa si pomagaš z vmesnim stikalom za žmigavce tako, da stikalo šalta enkrat tok zasenčenih luči drugič pa maso ! To se pravi sredino stikala za žmigavce vežeš na reley št 86 daš na(žmigavec levo) maso na(žmigavec desno) pa + tok zasenčene luči,ko pa je stikalo na sredini bojo meglenke ugasnjene.

Po včerajšnem žegnu v Mirni Peči, danes pred očitnim dežjom še sončnih, skoraj 100km. Na cesti srečal le tri motoriste, pa eno deklino z GSX-R na Dvoru-Petrol.

Pozdravljeni! Dodal bi nekaj pravil, ki bi po mojih izkušnjah, rešila precej moto-ljudi. Morda so nekatera že večkrat brana in slišana, pa vendar: ponavljanje je mati mod(to)rosti - utrdi razumevanje in "zleze pod kožo". Predvsem so priporočljiva za "hitre", še posebej za tiste, ki nimajo nekaj 10.000 km pod seboj. Ne zaupaj nikomur. Dober motorist vozi kot bi bil neviden (tudi je!). Ne zaupaj sebi, da zmoreš vse kar vidiš pri drugih. Preden to osvojiš, potrebuješ dobro poznavanje videnega in vsaj nekaj 1000 km takšne vožnje pri 70% tvojih zmogljivosti. po možnosti na isti cesti. Preden zapelješ v ovinek, predvidevaj, da bo morda potrebno zapeljati po notranjem komolcu. V skrajni sili je to dobra rešitev - v primeru, da se ovinek ne izide, bo motor odneslo naprej, ti pa boš "zaviral" s kombinezonom po asfaltu. Garancije ni, imaš pa veliko več možnosti, kot izlet na motorju (iz ovinka) ali celo po zraku. Kombinezon je namenjen zato, da se izogneš poškodbam, vendar žal ne varuje pred direktnimi udarci. Kombinezon in čelada sta samo polovična zaščita. Drugo polovico predstavljata popolna zbranost in predvidevanje. V primeru, da v ovinku začutiš odnašanje zadnjega kolesa nikar ne zaviraj, ohrani enak ali le nekoliko zmanjšan plin (govorim o mm). Zavora v takšnem primeru skoraj gotovo pomeni "katapult". Tvoj pogled ni namenjen preučevanju asfalta, temveč točki izhoda - med ovirami (beri tudi avtomobili), skozi ovinke, med dovozi, celo ljudmi ipd. Če se preveč posvečaš cesti pod seboj, delaš veliko napako. Preden dojameš videno situacijo, je verjetno že več 10m za teboj. Včasih si hiter, včasih počasnejši. To sploh ni pomembno, če se profesionalno ne ukvarjaš s tekmovanjem. Če je tvoj prijatelj hitrejši, bosta v večini primerov na točki dogovorjenega srečanja v manj kot minuti razlike. V primeru najmanjšega dvoma med motoriranjem, računaj na slabšo možnost. Tako boš vedno v pripravljenosti. Včasih se zaradi tega celo vprašaš, od kod ti takšne sposobnosti predvidevanja, predvsem ko za ovinkom srečaš turiste, ki se z avtomobilom "sprehajajo". Ne vozi več kot cca dve uri brez postanka. Že kratek počitek ti nekoliko zbistri um in izboljša koncentracijo. Pri veliki hitrosti nimaš časa za sprotno obdelavo podatkov. Potrebne so izkušnje - kilometri, kilometri, kilometri... - velikokrat in pogosto na isti cesti. In ne pozabite - nekateri se nikoli ne bodo naučili igrati klavirja, četudi bodo odo na minuto dosegli več udarcev kot stare tajnice. Nikoli se ne posmehuj z prijateljevi vožnji. Če lahko, mu raje pomagaj (s preverjenim nasvetom) in pohvali njegov napredek, ki ga je napravil s pametjo. Gotovo si ne želiš vračati nazaj in igrati vloge bolničarja Sekunda motorista je v povprečju precej daljša od povprečnega zemljana. Druga možnost je spregledana nevarnost, morda zaradi malenkostnega pozdrava nasproti prihajajočemu motoristu v kritični situaciji. Pogledal sem že v nekaj obrazov, ki so obležali (nekateri za vselej), naredil za nekaj krogov km okoli zemlje, preizkusil trdnost asfalta...pa vendar - naslednji izziv ni prehiteti morebitnega hitrejšega, ampak spet nekaj šole. Lahko bi ji rekli kar šola življenja (beri: preživetja). Sam sem včasih srečeval veliko tepcev, kozlov, kretenov, idiotov, krav ipd., v zadnjem času pa so dobili spodobno ime - "ovira". Moram priznati, da je življenje na cesti postalo precej znosnejše, ja, celo malce zabavno. Želim vam veliko zares dobrih kilometrov - tiste, ki jih končate doma s pivom v roki. Pozimi pa le vzemite kakšno knjigo v roke, vsaj Gustinčičev Magisterij (ne gre za reklamo, čeprav bi jo predlagal za obvezno čtivo novopečenih motoristov). Spomladi pa le počasi, teorija je šele 10% potrebnega znanja, zimski pesek pa je le za ljubitelje off-roada. P.S. Pri hitrosti namerno nisem govoril v km/h. Kaj pa tebi pomeni "hitro"?

7. dan: OZD - VIŠEGRAD Pot naju ta dan vodi ves čas po dolinah ob slovaški meji, spet na kratko preko nje in takoj nazaj v Esztergom. To je zgodovinsko drugi najpomembnejši kraj za Madžare in tudi druge v regiji. Pogled na baziliko iz Slovaške strani donave. Po ogledu bazilike in mesta (Vlasta je bila tudi na vrhu kupole, do koder vodi 430 stopnic. Jaz se iz spoštovanja do števila le teh raje odpovem njihovemu tlačenju) Nadaljujeva proti Višegradu in se v kraju Domos utaborima. Plan je da popoldan počivava, saj je vremenska napoved bolj plohasta. Odločitev je bila pravilna. 8. dan: VIŠEGRAD pa malo okoli Ker je tudi za danes popoldan napoved bolj slaba, se odločiva ostati v kampu še eno noč, dopoldne pa si ogledava Višegrad z gradom in še nekaj manjših mestec naokoli. Pa pogled na Donavo. Ker je Ponoči pričelo pihati je zjutraj bilo že vse lepo posušeno. 9. dan: VIŠEGRAD - MOSONMAGYAROVAR Pot naju je vodila ob Donavi in najprej se ustaviva v Tati, ki naj bi bile madžarske Benetke. Ne vem sicer zakaj, pa saj tudi mi pravimo naši Kostanjevici slovenske Benetke, čeprav je podobnosti skoraj nič. Kljub temu pa je mesto in okolica prav prijetna. Nadaljujeva s še nekaj postanki in daljšim v Gyoru. Na vsem potovanju nisva imela nobenih težav s policisti, čeprav sva jih občasno videvala. tu naprimer sva kot običajno parkirala kar tako ob strani, pa čeprav pod znakom, ki to prepoveduje naju je policijski parček, ki je prišel mimo le lepo pozdravil. Prenočiva v manjšem kampu na vstopu v Mosonmagyarovar. 10. dan: MOSONMAGYAROVAR - BUK Zaradi bližine dopoldne izkoristiva za krajši skok v Bratislavo. Staro mesto. Bratislavski grad, pa še pogled z gradu. Če naredim primerjavo z Budimpešto; primerjave ni. Nadaljujeva proti vzhodu do Sopronija, kjer je največja madžarska pivovarna. Pokrajina je tod okoli posejana z termalnimi kopališči vseh kategorij. Od samo bazenov, do megalomanskih kompleksov, kakršna sta v Buku in Sarvarju. V petdesetih letih so madžarski komunisti obupno poizkušali najti nafto. Večinoma pa so našli le toplo vodo. Ker so vzpetine tu bolj redke, so vse izkoriščene. Če ni na njej cerkev je pa grad. 11. dan: BUK - KORMEND Na poti se ustavljava v manjših mestecih in v praktično vseh nekaj delajo. Zalaegerszeg Pa vsakih nekaj km so toplice. 12. dan: KORMEND - domača goveja župca Od tu že praktično vidiva perje na naši "kurji glavi". Ker sva imela madžarsko avto karto in je tudi moj iGO vsa imena izpisoval madžarsko sem čisto ob meji predvidel pot v Szentgothard čisto zaradi firbca, saj je moj oče pokopan v Šentgotardu (Trojane). Na presenečenje ugotoviva, da za ta kraj večkrat slišimo, a po slovensko. Še vedno trdim, da o Madžarski vemo zelo malo. Na žalost pa je to bila praktično edina dvojezična tabla, pa tudi slovenščine ne znajo skoraj nič, pa čeprav sva pot nadaljevala čisto ob meji in se večkrat ustavila ravno z namenom preveriti če lahko naročiva kavico brez mahanja z rokami. Za konec pa še nekaj pozitivnega. Ker sva oba kofetarja moram priznati, da pa so tu boljši kot v večini naših lokalov, Takole je dolga kava z mlekom. Ta velika šalca ni nikoli več kot do polovice napolnjena, mleko pa posebej. To je standardno. Kratka (za Vlasto) je ravno tako samo polovice tamale šalčke. Uporabni nasveti in informacije: Plačevanje je najceneje s kartico. Bolje dvigniti forinte na bankomatu, kot nositi € in menjavati. Če poizkusite plačati z €, bo tečaj cca 250. Menjalnice 260-263. ATM 270-277, enako če plačaš s kartico, le da ATM ima fiksen pribitek na dvig. Pri spanju se da včasih kaj zdilati a ponavadi imajo cene napisane. Ceste so v povprečju slabe. Izjema so odseki ki so urejeni z evropskim denarjem (ne govorim za AC in glavne magistrale, ker jih nisva uporabljala). Natakarji zelo radi zaokrožijo znesek za plačilo (seveda navzgor). Zelenjava v gostilnah redka in draga (solate stanejo kot povprečen zrezek s prilogo). Kruha nikoli ne postrežejo poleg hrane, na veliko prilagajo riž. (pohan sir s prilogo!) Kava = 150-600 HUF Pivo 0,5l = 250-600 HUF Pizze = 900-1600 HUF Lokalne specialitete (meso, priloga) 1500-2000 HUF Dunajski + pomfrit (nisva jedla, samo za primerjavo) ~ 1200 HUF Solate = 900-1200 HUF Dnevni meni (ala bograč) = 600-900 HUF Dobiti račun v gostilni = NEPRECENLJIVO Po nekaj dnevih mahanja z rokami sva se raje naučila nekaj izrazov in vklopila najino osnovno znanje nemščine. Zapis datuma je YYYY MM DD, ura pa 1/2-3 = 2:30 tako kot mi govorimo poltri. Vtisov in slik je še za nekaj strani, pa nebi pretiraval. Če potegnem črto sem na koncu še kar zadovoljen z vsem skupaj. Ali bi ponovil? Budimpešto zagotovo. Hrano pa raje ponovim lanskih 14 dni v jugi. Lp Bane

4. dan: BUDIMPEŠTA - EGER Po obilnem zajtrku, ki je v ceni se še enkrat spustiva skozi Budimpešto, kjer je Vlasti končno uspel ogled bazilike. Med tem je pričelo deževati ravno toliko, da sva nase navlekla plastiko in gumo, motorja pa izgubila sijaj. K sreči je dežek trajal le nekaj km, na vzhodni strani mesta pa se je tudi že osušilo. Sledil je obvezen obisk dirkališča. Slika iz drugačne perspektive, v ozračju pa še vedno vonj po oktanih, malo stran pa še po pivu in nočnih prijateljicah. Nadaljujeva v Godollo kjer v palači, ki jo je za obiske uporabljala Sisi, zmaževa vsak eno Doboš tortico. Preko Gyongyosa se povzpneva na vrh Madžarske 1014 m visoki Kekesteto. (Riki, nič na madžarskem ni bilo v tem trenutku višje kot tvoja mikica na meni ) Na vrhu je čisto pravo smučišče. Ene 4 vlečnice. In pa spominsko obeležje žrtvam med našimi vrstami. RIP Kolikor sem videl so vsi žalni trakovi od motoklubov. Vzpon in spust na drugo stran do Egerja je bil pravi balzam. Ovinki so čisto tapravi v dolžini dobrih 50km, srpentine pa so malo drugačne. Ker ni take višinske razlike niso tako ostre temveč v velikih radijih tako, da se jih da voziti s kakih 60km/h s polno natovorjenim čoperjem. Skozi park Sledi ogled mesta in gradu, s katerega je pogled. Ker je kraj oblegan s turisti si pod gradom privoščiva večerjo, spanje pa sva že pred tem poiskala v 10 km oddaljeni vasici za 1/3 cene kot v centru. 5. dan: EGER - TOKAJ Sledi ponovno lepih 50km skozi Bukki (bukov) narodni park. Cesta in ovinki po naših željah. Še nekaj lepih ovinkov Tako prideva v Miskolc, kjer si v toplicah, ki so posebnost, saj so v večjem delu v kraški jami s kapniki privoščiva kopanje in namakanje, pozno popoldne pa pot podaljšava do Tokaja. No, tu pa madžarski načrtovalci cest niso imelo popolnoma nič domišljije. Ravna črta z dvema 10° ovinkoma. Še dobro, da je vmes nekaj krožišč. Tokaj je manjši kot sem pričakoval, in je nekaj takega kot Imeno pri nas. Levo od Tise ravnica brez konca, na desni pa grički z vinogradi, ob vznožju gričkov pa klet do kleti. Tu si namesto standardnega piva privoščima nekaj kozarčkov rujnega (Tokaja in druge vrste). 6. dan: TOKAJ - OZD Zjutraj nama gazda (ki je za spremembo dobro govoril angleško) pove, da so naju opazili lokalni motoristi in naju povabili NA na motozbor starodobnikov, ki je praktično čez cesto, saj je v Tokaju do pred 40 leti delovala tovarna motociklov, v kateri pa je sedaj muzej. Sami MZ-ji in JAWE. Tudi spremstvo policistov je bilo v stilu. Na promenadni vožnji pa smo se nadihali da je kaj. Kaj kmalu se posloviva in so mahneva proti severu. Na poti še tale lepotec. Nadaljujeva do Slovaške in po nekaj kilometrih nazaj v Aggteleki narodni park. Ta je povsem kraški z vsemi naravnimi pojavi, ki jih poznamo za ta teren. Tu je tudi njihova naj jama, katera je raziskana do dolžine 25km. Vhod je možen tudi iz Slovaške. Za ogled je lepo urejen dober km, a kdor je videl eno od naših lepotic pač ne more biti impresioniran. Vsa zadeva kot tudi 90% vseh znamenitosti je pod zaščito UNESCA. Če bi imeli enaka merila bi pote lahko celo Slovenijo dali pod UNESCO. Ogled jame pa le ni bil stran vržen čas, saj se je med tem dodobra ulilo iz neba, ko pa smo zaključili ogled, ki traja 2 uri, so bile ceste že suhe. Nadaljujeva skozi dokaj redko poseljeno pokrajino, ki me močno spominja na škotsko višavje, le da tu vozijo po desni. Ostalo je vse podobno (ovce, gričevje...), le trava ni tako zelena. Pozno popoldne prispeva v Ozd. Mi starejši še vemo kaj so bili OZD-i (pa SOZD-i, TOZD-i) in prav takšno je tudi mesto. S težko industrijo degradirano, socialistično delavsko-spalno mesto. Pa vendar zaradi pozne ure ne rineva naprej in ni bilo nič narobe s tem. Na obrobju mesta je nekak rekreacijsko športni park s sicer starejšimi, a vzdrževanimi, urejenimi in čistimi objekti. V sestavu so na voljo sobe in kamp. ker sva kar utrujena in je tudi cena ugodna raje izbereva sobo (5400 HUF). Kamp je bil bolj prazen. Sem jih potem vse našel na jutranjem kopanju. En Belgijec in en Nizozemec. _________________