Dvorana slavnih

Yamaha FZ1S Fazer 1000 letnik 2006 Predelave: - zmontiran original Yamahin Retro kit (komplet drug oklep + tank, motor ni barvan) - izpušni lonec MIVV Suono - Rizoma športne stopalke - Rizoma nosilec tablice - Rizoma ročaji + uteži - Braking ročke (zavora + sklopka) - Givi double boubble vizir - opletene zavorne cevi - led smerniki - Evotech nosilec izpuha - gear indicator - crash padi - bug spojler - pokrov sedeža - ...

Ker po kosilu pa res nism mel kaj pocet, sem se odlocu, da nardim tole: Od doma - Radohova vas - Bogensperk - Litija - Zagorje - Trojane - Prebold - Marija reka - Trbovlje - Hrastnik - Zidani most - Krsko - Kostanjevica - NM - Semic - Soteska - Zuzemberk - domu... Nabralo se je 300 km, dezju sem se izognu, srecal bl malo motoristov.... Malo pred Kostajevco Semiski kamni, ovce..

Honda Hornet 900, letnik 2006 Predelave: - doma narejena prednja maska, z dodatnimi led lučmi, - ricambi weiss bug spoiler in bočne plastike, - inox zascita radiatorja, - akrapovič izpušna lonca, - kopija rizome ročk (zavora + sklopka), - povišano in približano krmilo - druga ogledala z nosilcki, za boljsi nadzor na cesti za mano, - givi nosilci stranski in top case, - wenhills pletenice, - Puig sport touring II šipa, - K&N filter, - crash padi - ohlins stabilizator krmila, - Boban predelava sedeža z gelom in sršenom p.s. Dost mam predelav za nekaj let

2.5. sva se odločila, da greva na Grobnik. Štart okrog osmih zjutraj iz Kamnika potem čez Postojno do Pivke, Ilirske Bistrice, do Reke, vožnja ob obali in potem nazaj gor proti Grobniku. Prvi postanek malo od Ilirske naprej: Srečala ogromno motoristov, še več naju jih je prehitelo, ker sva vozila max 90km/h, to me je nekoliko presenetilo, ker menda tukaj res vsi vozijo po omejitvah Na Grobniku super vzdušje, seboj sončna krema, dežnik za sonce, medo-atv je res super tovorna mula... Po zadnji dirki nazaj proti domu po isti cesti, imela sva srečo in sva povsod zamudila dež, le mokra cesta naju je ponekod pričakala. Vmes je bilo treba še jest in domov sva prišla prijetno utrujena ob osmih zvečer

no, pa da se js mal tuki naceckam.. dans sicer nisem mela neki namena se vozit, ker sm bla na sihtu, ampak ker sem dubla varstvo za pesa, sem se vseen odlocila, da se zbrcam ven.. na mojo veliko sreco, sem zakljucla ob 14ih in takoj odpeketala do garaze, se napravla in namenila k heathy na brezje.. tik pred kranjem je blo ze TAAAAKKOOOO crno, da se hribov sploh ni vidlo.. zato sm se odlocila, da obrnem in jo mahnem nazaj proti lj in se sproti odlocim kam.. potem sem se namenila proti vranskem, ampak ko sem prisla do trzina je blo spet vse CRNO! tko da kaj, spet obrnila in se odlocila da jo mahnem preko sentjakoba (mimo rugljeve hise- btw- nism si misnla, da bojo prou TABLO dal zraven ha ha ha, sm kr mal debel pogledala) v litijo in naprej do trbovelj, ker pa je tam blo spet crno, se spet obrnila in jo mahnila na vrhniko.. tja grede sem mal golfala in sla po AC, ker se mi ni dalo cjazit po tastari cesti, me je pa skor spet odpihnlo, tko da sm sla bolj pocasi.. kakih 110, 120km/h.. od tam sem jo mahnila po stari cesti do vica in potem domov.. nardila dans 210km in obrnila 9k na stevcu! prvi letosnji jurcek je ze padel.. lansko moto sezono sm nardila samo 2k vsega skupi.. :grim

... 4.maj 1980 ... 15.05... ... R.I.P. ... ... vse je obstalo, solze so tekle same. Nihče jih ni posebej naročil in nihče jih ni zaukazal, pa tudi vsi tisti, ki niso žalovali zaradi tega niso bili kaznovani ali pa bili poslani v kaka delovna taborišča . Žalost se je naselila v sončen dan in v srca ljudi, kajti umrl je nekdo, ki je spoštoval delovnega človeka in ustvarjanje, učenje ...skratka delo in trud. Bil je spoštovan, pravzaprav je še danes in znal se je postaviti po robu tudi tako "velikim" kot je bil Stalin . In, ko smo že pri tem, primerjate lahko način vladanja Tita s prej omenjenim pa vam bo jasno kaj je diktator :yes: . Vse tiste številne delegacije in voditelji na njegovem pogrebu najbrž niso prišli tja za okras ali iz radovednosti, pač pa iz spoštovanja. A ja, pa še to KP je res vlekla vse niti v takratnem času, ampak pravega komunizma ni bilo in ga še vedno ni, vsaj po Marxu ne, ki pravi, da je komunizem najvišja oblika ureditve, kjer bodo vsi imeli enako in zadosti. Pri nas je bil socializem (nižja oblika komunizma) in daleč od vladanja "trde roke" , ki je bil kar se tiče sociale in izobraževanja veliko bolj prijazen do ljudi kot danes. Delavec je imel več pravic in je bil tudi po zakonu bolj zaščiten. Res je tudi, da se vsega ni smelo na glas povedati in, če smo iskreni tudi danes ne smeš vsega "zinit". No ja pa še ti, ki bodo rekli, da so kradli... ja že mogoče, sam s te obložene mize je padlo tudi nekaj za rajo . Zdaj pa bi najraje še rajo "olupili" in, da ne omenjam divjih privatizacij :angry: , ki so lastnino za katero so vsi prispevali in jo ustvarjali, čez noč spremenili v privatno, ... Ja še se komu kolca po teh časih zato "druže stari" naj ti bo lepo kjerkoli že si...

Jst sm jih lansko leto z zadnjo medium naredil 7k km tahudi dirkači jo pa bojda skurjo tud pri 1500 km

kak hecen izgovor. Dej kuža v rižoto pa boš imel mir in cajt

Pozdravljeni BMW - jaši. Od včeraj dalje sem postal ponosni lastnik BMW K1200 LT. Zaenkrat še kar ne morem verjeti, da je to res. Prvi občutki so fantastični, vožnja njami, tako da... :kva2: Upam, da bo kdaj kakšna skupinska vožnja in da kako rečemo!!!! Srečno in veliko varnih kilometrov vam želim!!! LP, RPOSED

pred leti sem se udeležil šole varne važnje in so nam demonstrirali tudi dvigovanje motorja, ki je bistveno enostavnejše od tvojega, ki je prikazan na linku, sem malo poiskal in ga uspel najti. Pa čim manj dvigovanj vam želim p.s. ne vidi se dobro, ampak ročico, ki je na tleh primeš z obema rokama in motor boš z lahkoto dvignil

Večkrat preberem katere gume hvalite ampak še dobro, da imam za moj motor na voljo le dve opciji (240/45-17) Pirelli ali Conti. :grrr Lažja odločitev, le cena je auch.

Bo ta dobra, ali moram najti kakšno bolj obremenjujočo zate ? LP Robert

Tud fočk učeri! :grrr Renata, taarmen pa krucimuci hvala za družbo. Zarad vas sm obrnu, da kero rečemo... :grim

Hudo je vedno ko nekdo nastrada pa naj bo smrtno ali pa kakšne druge hude trajne poškodbe. In vedno se pojavi tisti vsem znani ČE bi bila ograja če bi pripeljal mal bolj počasi, če bi še eno rundo spili, če bi šli drugo pot, če če če če če v ničkoliko primerih in različnih situacijah. Za svoje življenje smo največ odgovorni sami in največ lahko naredimo sami, zato po pameti pa naj bo na motorju, v avtu, na kolesu, v hribih ali na domači češni.

ponedeljek padla lepa furca preko postojne kjer sm napojila lubico. krenila sem proti ilirski bistrici kjer sm opazila tablo za Sviščake. Ker sm bla sama sem brez pomislekov krenila navkreber vedoč da me čaka tudi dober del makedama, pa vendar opazuječ lepo pokrajno in z nasmeškom na obrazu sem tut zalutala po nekih malih makedamskih cesticah. ko sem le našla samo sebe sem že prprašila v občino Loške doline. Ogledala sm si še grad ob cesti in se preko loške police, unca vrnila proti postojni, da sem nardila še kratek fočk na ridah nato pa lepo domov. Kljub makedamu luštna popoldanska furca po lepotah slovenije

To sta pa najina mopeda - levi je moj, desni pa od moje drage!

Spet mam preveč cajta ... Uživite (kdor pač uživa )... Zaljubljen v štoparko Nikoli ni štopal. Dokler ni naredil vozniškega izpita je, za »potovanja« iz točke A v točko B, pač uporabljal javni prevoz ali pa je poprosil koga od domačih. Štopanje se mu je vedno zdelo nekako »nevarno«. Še sam ni vedel zakaj. Že misel na to, da bi se prisedel v avto neznancu mu ni bila všeč. Avtobus, vlak in basta. Mogoče kakšen taksi. Verjetno tudi zato, ker ni nikoli čutil štoparskega »nagona«, tudi kasneje, ko je sam imel avto, načeloma ni ustavljal štoparjem. So štoparji in »neštoparji«, kot tudi ljudje, ki ustavljajo in ki ne ustavljajo štoparjem. On je vedno spadal med slednje. Vedno, do tistega čudnega jutra. Zakaj je ustavil njej, ne ve, verjetno nikoli ne bo in verjetno mu nikoli ne bo žal. Ni bila prva lepotica z iztegnjenim palcem, bila je le prva lepotica, kateri je ustavil. Že drugo leto je bil v zvezi in lepa štoparka mu ni pomenila nič več, kot »nelepa« štoparka. Štoparje je vedno spregledal. Ne ravno pozitivna, a vendar lastnost, ki se je nima smisla sramovat. Zakaj, takšen pač je. Tisto jutro pa je bila situacija drugačna. Ko jo je zagledal, je pozabil na to, da štoparjem ne ustavlja in brez pomisleka vključil vse štiri smernike ter ustavil. Renata, kot je izvedel kasneje, je prisedla in še predno mu je povedala do kje rabi prevoz, sta se odpeljala. Opazil je namreč, da ovira promet in je, kar se da hitro, speljal. Že po nekaj metrih se mu je predstavila in mu povedala, da potuje do Portoroža, h fantu, ki ga zaradi oddaljenosti ni videla že cel mesec. Sam je bil namenjen v Ljubljano. Službeno je moral vsak teden enkrat v Ljubljano. Po navadi so mu pot krajšale melodije raznih narodno zabavnih ansamblov, danes pa je bil primoran glasbo nekoliko stišati in se spustiti v pogovor. Ko ji je povedal, da jo lahko zapelje do Ljubljane je bila videti prav zadovoljna. Ostalo ji bo le še pol poti in bo pri fantu. Zapletla sta se v pogovor in že po prvih dvajsetih kilometrih se mu je zdelo, kot da jo pozna že vse življenje. Ne, da jo pozna. Pravzaprav bi lahko bila njegova najboljša prijateljica. Morda celo več. Ko mu je ta misel šinila skozi glavo, se je streznil in se skesan, da lahko na kaj takšnega sploh pomisli, spomnil na svojo Eriko. Imel jo je rad in skupaj sta preživela že ničkoliko lepih trenutkov. Počutil se je, kot da jo je prevaral že s tem, ko so mu misli uhajale k dekletu, ki sedi poleg njega. Nikoli se še ni znašel v situaciji, ko bi se mu tuje dekle prikupilo tako na hitro in na takšen način. Za hip je utihnil in nadaljeval z vožnjo. S kotičkom očesa pa je vseeno ujel pogled, ki mu ga je v tistem trenutku namenila Renata. Videti je bilo, kot da čuti njegovo naklonjenost in da ji neverjetno ugaja. Prečudovit nasmeh se ji je narisal na obraz in z roko se je dotaknila njegove, ki je počivala na menjalni ročici. Dotik je začutil po celem telesu, koža se mu je naježila in srce mu je začelo biti z dvakratno hitrostjo. Takrat se je tudi njemu nasmeh razlezel čez obraz. Ni se več obremenjeval z realnostjo in moral se je prepustiti čustvom. Peljal je naprej in teme pogovora, nasmehi in dotiki so še naprej deževali. O Renati je izvedel vse. Tudi ona je o njem slišala vse in še več. Bila sta popolnoma sproščena, nasmejana in odprta. Drug drugemu in vsak sebi, popolnoma. Zanjo ni mogel trditi, a zase je bil prepričan, da je našel sorodno dušo, femme fatalle... Nič več se ni počutil, da vara Eriko, še več, če bi se zvečer še ulegel, k njej, bi se počutil kot da vara Renato in nenazadnje, samega sebe. Svoja čustva in svojo srečo, ki mu je namenila, da spozna žensko svoijh sanj. V navalu vseh teh čustev in v avtu, polnem pozitivne energije in »kemijskih« reakcij je nevede peljal mimo Ljubljane...Proti morju. Z Renato sta se le spogledala, izmenjala nasmehe in nadaljevala pot. V pičlih štirih urah od Murske Sobote do Pirana, sta se zaljubila. Ja, na koncu nista končala v Portorožu. Šla sta v Piran, skupaj preživela čudovit dan in šele pozno zvečer jo je odpeljal v Portorož, k fantu... Sam se je odpeljal nazaj domov, k Eriki. Zaljubljen v štoparko...

zaenkrat hvala za odgovore, bom probal in sporočim kako je...

Definiraj "nekaj časa". Verjetno kakšna furca, dokler je še poln akumulator. Pelji do avtoelektričarja pa naj pomeri. Lahko je regler, alternator,... na daljavo ti težko pomagamo. Če si kaj štromarja pa prebrskaj teme o akumulatorjih in reglerjih, je bilo že precej napisanega o tem. Hiba Hornet-k naj bi bili prav reglerji. Meni na srečo ni odpovedal. Sem pa po vrsti menjal akumulatorje znamke MiGM, če se ne motim ene 3. Ko sem menjal znamko akumulatorja so pa težave čudežno izginile.

Do Budve, nato po Dalmatinskih otokih in domov. 8 dni in nekaj preko 2250 km :-)

Še eno maketo sem končalk danes. Delal sem jo 20 dni, verjetno prav vsak dan ...

Zapelji se do Trsta, cene za 1/3 cenejše kot u Slo.

Ma nemoj.... :grrr

iztok166@siol.net iztok iz škofje loke...probi pri njemo, pošli mu meil ker leovince pa za ker motor...pa ti bo hitr odgovoriu, mni je zrihto ful ugodno, iz italije... use je blo kot sma se zmenla, edino mal je zamujala pošiljka ker so takrat prevozniki v italiji stavkali,... ampak me ni motlo ker je bla zima... mislim da to nebi smeu bit zdj problem... papirji in vse ostalo kot more bit, in ni blo nobenih problemov pri homologaciji. LP

...ja... to je čisto na začetku pred serpentinami... ..ampak zanimivo.. en motorist se je kar sam od sebe ustavil, pa tišal tošl ven... zgleda da je hotel kar vnaprej plačat za furo... hahahaha ...plačaj 2, dobiš 3..hahahahahaa

Ko "mislimo" na Golico, mislimo na route69 del trase po cesti št. 69, Lavamund-Eibiswald. Labot-Ivnik

Včeraj popoldan šel na kraj Biker-jevega nesrečnega dogodka ponovno privadit se na R1 (99) po več kot polletni pavzi. Ne vem a je blo 6 ali večkrat gor in dol. Ura ca 17-ta. Popoldansko sonce: da verjetno nekaj nižje kot ob "bang". Me je posebno zanimala uporabnost postavljenega ogledala: Praktično je NEUPORABNO za vozila v smeri Biker-ja! :jezen Pogled vanj je kot s 90%-no sivo mreno. Ne vidi se praktično nič. Ko si tik pod njim, se KOMAJDA vidi samega sebe. še tisto kar se vidi je v zelo zbledelih barvah! Se pa nisem spomnil postavit se v vlogo avtomobilista in videt skozi njegove oči. Naslednjič. Trasa je sila lepa za peljat z izjemo mesta dogodka, kjer nagonsko vozim pod dopustno hitrostjo po sredini cestišča in s povečano pozornostjo na prisotnost ostalih udeležencev. Pa srečno!

he he, zdej pa vem kera dva sta vidva ;) he he he he res da je z moje strani padlo samo 306 km za 1.maja pa da sm se 2x znasla na AC, ampak v obeh primerih se mi je mudilo.. tko da upam, da naslednjic rata brez hitenja in z vec km odlicno je blo!!

dobr no, sam vprašam ... kva je sam tko me je zanimal; okej, začenjam gruntat kterga graverja poznam ...

Za vsak slučaj poleg prve pomoči,še flurescentni brezrokavnik,set za krpanje gum,v Švici ni posebnosti razen na vineto nepozabi v Franciji pa poleg vsega še alko tester (to je predpisano prvič letos).

ja, res smo bili mi. jaz vedno vozim zadnja in to s precejšnjo razdaljo - malokdaj se približam na par metrov, ker me zalo moti, če se nekomu vozim "direktno za ritjo" ali kdo meni. in potem raje spustim naprej

No, pa se je končal tudi moj projekt. Hvala k***u. Prej: Sedaj: Ko bo volja, moram še crash bare montirat, pol pa bo. lp A

Robert,tnx...odlična slika

Hola, včeraj popoldne mal pred pol osmo ni blo nobenega nisem hotel slikat, ker bi dve štirikolesni škatli kontaminirali sliko

V odlični družbi in DOBRIM VODIČEM IGOR :grim

In v tem primeru je hitrost motorista ključnega pomena, saj lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo motorista. Al ise bo lahko izognil/ustavil, ali pa ne. No, vsak si sam izbira način vožnje in stavi na tej loteriji, imenovani vožnja po javnih cestah.

Danes sem že zjutraj začel kuriti mojo . da se greva peljat z motorjem, čeprav nisem imel danes v načrtu nobene vožnje. Takoj, ko je zjutraj odšla v kafič na jutranjo , sem se tudi jaz oblekel in iz garaže potegnil lubico, ter se zapeljal za njo. S seboj sem imel tudi njeno čelado . Ob kavici sem ji ponudil nekaj možnosti, kam bi se lahko odpeljala. Na voljo ji je bilo: kava v Opatiji, kava v Portorožu ali pa kremšnita na Bledu. Izbrala je slednjo, jaz pa sem potovalni načrt malo "podaljšal". Namen sem jo imel odpeljati čez Korensko sedlo in potem po avstrijski Koroški čez Ljubelj ali Jezersko domov. Prvi postanek je bil na Bledu na obljubljeni kremni rezini. Nadaljevala sva proti Jesenicam in Kranjski gori. V Kranjski gori je na tabli pisalo, da je prelaz zaprt, zato sva jo ubrala proti Trbižu. Spet se je odprla možnost, da grem čez Karavanke, a sem se raje obrnil proti jugu v smeri Učje, a je bila cesta zaprta in sva šla čez Predel nazaj v domovino. Ustavila sva se na kavici v Logu pod Mangartom. Spomnil sem se, da lahko pokličem Baykerco, da se dobimo na pijači. Ko sem jo poklical, so bili pri njej ravno Igorkr, Thumper s svojo gazdarico, Maiden in Joni. Ravno so se odpravljali, Bayki pa je rekla, da bo počakala na naju. Med potjo smo se dobili in nadaljevali k Igorju na soški Donat (voda iz pipe v donatovi steklenici) .) ter narezek. Ko smo mu izropali shrambo smo se odpravili proti domu. Thumper je odšel že kakšno uro pred nami. Sledil je postanek na ridah, kjer sta Joni in Maiden že čakala, ker sta pussija šla po AC . Tam smo se zmenili še za kavo pri meni, da bo dan lepo zaključen a je Maiden dobil obiske in jo odkuril domov. Da ne pozabim, nabralo se je zelo lepih 335 km, ker je šla moja žena po skoraj enem letu spet z menoj na motor. LP Robert še nekaj slik:

razveseljivo zelo malo padcev

Tud en fočk

Lep pozdrav, Fotografije iz dne 1.5.2012. Ponovno naložil sem najboljše slike dneva. Tisti ki pa vas ni na fotografijah in ste se takrat peljali skozi ride pa mi pišite pod privatno sporočilo. Andraž

Tukaj pa še fotografije iz 28.4.2012 na kačjih ridah. Lep pozdrav, Andraž

..no pa da napišem, kaj je Kmet pozabu... .. sta najini dve se čisto vživeli, ko je pisalo "Orlovo gnezdo".. pa se jima je predaleč zdelo do tja gor.. ...in sta razprli krila in hoteli poleteti tja gor... ... pa kako jima dopovedat, da imata mokro perje ( beri: da srake nimajo tam gor v orlovem gnezdu kej iskat).. ...pa sva rekla, da jima dava malo pobočnega vzgornika s fižolovo paro... ... pa jo je blo čist premal... tko da sva jim uštimala na novo samo frizure... ..pa smo se odpravili gor raje peš... ..se bo drugič treba prej najest fižola.. ne pol, k domov pridemo.... ...no tkole se je pa vidlo iz orlovega gnezda... ...ekola... pol pa end of stori itak poznate.. ...nažrl smo se fižola, da sem mogu kovtr prklanfat na postlo, da ga ni dol odneslo....

Pa smo skoristili še en dan za vožnjo po naši lepi Sloveniji in nekaj Avstriji.Zjutraj smo odrinili okrog 9h in pot nas je vodila po lokalnih cestah do Jezerskega... Vstavili smo se na Planšarskem jezeru na kavici in uživali v lepem ambijentu narave... Ja prav luštn smo se mel Dobre volje smo šli čez Pavličevo sedlo v Logarsko dolino in ob tem uživali v lepem objemu gor... Po Logarski smo se dričkal gor pa dol in odločili,da gremo na slap Rinko.......priprave na vzpon Brez komentarja.. :xx: Ko smo štartali v skalo proti Rinki so z nami štartali tudi pravi planinci,ki sva jih v motoristični opravi nascala z Zivimnorcem,zaradi zavisti so se spravili na naju in da si rešiva celo kožo sva se napela kar se je dalo Nč ni pomagalo ,vnela se je borba in ko sva ležala na hrbtu sem vmes v objektiv ujel še..... Seveda sva zmagala saj so tej planinci vozili scooterje,temu primerno sva proslavila Naše lepše polovice pa so se spraševale,kaj jim je tega treba ....no slika pove več kot 1000besed... ^_^ Pa začetek in konec slapa Rinke... Spet smo se osedlali in krenli proti Avstriji,prvotni načrt je bil v Solčavi zavit proti Črni a smo prišli do makedama nad katerim Zivnorc ni bil preveč navdušen.Na motor,ki ga vozi je to razumljivo,zato smo obrnili in nazaj čez Pavličevo sedlo v Avstrijo proti Lavamundu na Golico k jezeru,na poti do tja po lepi ovinkasti cesti pa radar nismo bili navdušeni,a ko smo slikali varuhe reda niso bili navdušeni niti oni,sam poglejte policistkin pogled,sem se kar ustrašu Po zapletu,ki smo ga uspešno rešili z € smo šli na jezero naredili eno gasilsko na kateri so Zivmunorcu zrasli čisto pravi Avstrijski rogi.....ne vem mogoče zaradi kazni :lol: ki joje pred tem fasal.... Pa še ena za nežnejši spol z lepim pogledom na ozadje Po sončenju in razpravah zakaj nas niso hoteli opozoriti Avstrijski motoristi na radar(vrjetn nam slovenceljem zamerjo ker smo jim dli sam pol Koroške .) )smo se spustili nazaj mimo jezne policistke na mejo in šli Dravograd,Slovenjgradec,Mislinja,Mozirje,Černivec,_Kamnik ....vmes naredil še slikco.... in se zapeljal direkt na srbsko pojedino,ki je po dolgem dnevu in 430km brez avtocest in veliko ,veliko ovinkov padla v želodček brez čikanja :lol: Fotografija: Zivnorc in Kmet2 Besedilo uredil in se pošalil ter objavil......moja malenkost.....

Hvala vsem za podporo. Za okrevanje se bom max.potrudila-se ne dam. Glava po pretresu in izgubi zavesti,spomina vsak dan malo bolje, zlomljen levi gleženj, zlomljena trtica, boli po celem telesu, glavoboli, poškodba desne dlani, zeleno modre barve tut nekaj...ampak bo, počasi pa vztrajno. Strahu pred motorjem nisem izgubila, nazaj v sedlo ob svojem času. Obvarovala me je kompletna motoristična usnjena oprema in čelada. Za bikerja lahko rečem-odličen voznik. Vsem želim varno, srečno, previdno na cesti ter obilo užitka. Lp

Da ne zgrešiva teme, grem se v Grčijo na in in ne z motorjem, ker drgač bi šu sam pa ne bi blo ,bi pa blo več , ko pa pridem dam me bi pa čakalo in pole bi se res vprašu kdaj sem zadnjič

NO..... to je to...... ostajam zvest znamki......... :grim za tavelikega tanovega ni blo dnara....... bo pa drugo leto...... :grim

ja border... a ti še živiš? aja... hvala! drugače pa me od zdaj naprej vidite na cesti v naslednji podobi:

Tole je en izrez iz Tunizije, lahko si ga nastavite v HD, da se vidi nekoliko kvaliteto snemanja. Žal ni bilo nastavljeno pri snemanju na 60 FPS ampak le na 30 FPS, sicer pa je HD. http://www.youtube.com/watch?v=qYRDFA221-Y&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg&index=1&feature=plcp

Jaz pa še kar vztrajam, v Ljubljani zmrzuje, proti Zaplani je še hladneje... Do Postojne je treba malo stisniti zobe, temperatura -3 Ride samevajo... Na vrhu pa sonceeee Črnokalska cesta v jesenskih barvah Staro in novo gre lepo skupaj... Cilj: IVO