Dvorana slavnih

Ne vem pod kaj točno naj uvrstim opis mojega oziroma najinega potovanja po Toskani. Pa je priletela ta zgodba v to temo, upam da ni nič narobe 1. Dan pred odhodom: Pred odhodom v Firence se je polomila plastika na kablu za polnjenje navigacije, seveda hitro na motor in v trgovino kupit novega imeli so ga v akciji za 7€ ampak našel sem še cenejšega za dobre 3€. Seveda zelo navdušen nad dobrim nakupom saj so vsi drugi bili dosti dražji okoli 14 – 20 € ( toliko pa že ne dam). Ko prinesem vtikač domov ga takoj testiram in ugotovim, da stvar odlično funkcionira. 2. Dan odhoda: Planiran čas odhoda ob 6h zjutraj, dejansko sva sedela na motorju pol ure kasneje. Ni važno izlet se je začel, saj sva bila oba vsa nervozna in živčna ker je to najin prvi motoristični izlet. Živčno sva komplicirala kaj in kako vzeti stvari s sabo, spraševal druge izkušrnr motoriste kako se obnašati ko prideš v kakšno mesto, kam dati čelado, jakno itd. In seveda se je vse začelo z vožnjo po avtocesti do Ferrare, ko sva prispela v mesto sva rekla no si greva seveda malo ogledat kakšno je mesto in kaj se zgodi. Prvi dež, vedriva pod nekem napuščem k sreči samo 20 minut. Po ogledu mesta, greva naprej po lokalnih cestah, ki so bile kar zanimive in lepo vijugaste. Prispeva do Argente, kjer popijeva en švoh kafe, mesto nič posebnega, tu se spopadeva z prvo »self service« bencinsko pumpo, najino tankanje je trajalo dobrih 15 minut za 10€. Nadaljujeva pot proti Imoli kjer si ogledava samo dirkalno stezo »Avtodrom Enzo e Dino Ferrari« in znani ovinek kjer se je ponesrečil Sena. Nadaljujeva pot čez res čudovite Apenine preko prelaza »Paso del Giogo« 882 mnm, cesta čudovita, res super panoramski pogledi, vzhičen in fasciniran. Tako voziva proti Firencam, nakar se zgodi neprijetno presenečenje, cerka 10 km pred Firencami crkne za 3€ kupljeni vtikač za polnjenje navigacije, seveda sva brez zemljevida (KAJ GA PA RABIŠ!). Zaradi tega sigurno izgubiva kakšno uro dodatne vožnje čez Firence, saj tudi približno nisva vedela kje se nahajava in kako morava priti do avtokampa, seveda sva spraševala kok prideš do kampa ampak Italijani kot Italijani malokdo zna Angleško, malo z rokami in nogami odgovarjajo kako prideva do kampa, končno najdeva kamp, se prijaviva in takoj malo v mesto. Lepo mesto, malo po Italijansko ne urejeno toda zanimivo, znameniti most Ponte di Vecchio in še polno drugih zanimivih stvari, ker sva prišla v mesto tam nekje ob 9h zvečer je bilo že večino trgovinic zaprtih in okoli Dume se ni dogajalo nič zanimivega, kod da mesto postaja »mesto duhov« nikjer nobenega. Končno se lahko prijetno utrujena odpraviva spat. V Italiji zgleda nimajo zakona, da rešilci, policaji in ostali po 10 uri zvečer ne smejo prižigati siren, mislim da so tulili celo noč. Spala sva kolikor sva lahko spala med tuljenjem siren. 3. Drugi dan: Sobota, vstaneva ob 7h zjutraj, greva po zajtrk (suhi dnevni obrok -SDO), pojeva in se počasi odpraviva novim dogodivščinam naproti po prelepih zopet vijugastih cestah proti San Gimignano, prej pa še v trgovino kupiti vtikač za navigacijo. V trgovini na info točki povprašam kje bi lahko dobil vtikač za navigacijo in prodajalec mi odgovori v njegovi angloitaljanščini »next to kaca« izzval je salve smeha vseh prodajalcev in naključnih kupcev, ki so spremljali potek dogodka. Vtikač je koštal borih 19€ ( prejšnjih 3€ + 19€ = 22€, pri nas bi bil verjetno isti ceneje). Navigacija sedaj dela in drugi dan se začne. Pot naju vodi preko San Gimignana , do Siena zelo lepo mesto tako eno kod drugo, sta me oba mesta tako fasciniral če naju čas ne bi preganjal bi ostal v vsakem mestu vsaj po en dan in si ga res do podrobnosti ogledala. Navigacija, ki je sedaj delal brezhibno, naju je vodila preko Castellina in Chianti do Radda in Chianti, kje se je nadaljevala najin »izlet«. Ustavit sem moral ker mi je pri čeladi popustila plastika katera drži vizir, ker je nisem mogel kar tako popraviti na motorju sem mojo sopotnico prosil, da sestopi z motorja dol in ko gre okoli motorja opazi da na desni strani motorja nekaj pušča, pogledava malo bolje in opazim, da se je predrla cev ki povezuje hladilnik z motorjem, seveda hladilne tekočine v ekspanzijski posodi ni bilo nič več. Premišljujem kaj narediti, sredi ničesar sva ostal z okvaro na motorju. Poskusim ustaviti en avto in za čuda mi res ustavi, povprašava za kakšnega mehanika ki bi nama lahko to okvaro saniral, seveda je ura že toliko da so vse delavnice že zaprte. Kaj narediti ? Italijan nama ponudi pomoč, (on ne zna nič Angleškega, njegova žena pa za silo) ampak zmenili smo se, povabila sta naju v njihov dom kjer sta on in njegov sosed popravila motor, odšravfala objemko, odrezala centimeter cevi, nataknila cev, privila objemko in natočila antifriz. Njuna hiša je bila kot iz pravljice na lepem gričku kje je prekrasen razgled in okoli vinogradi. Se seveda lepo zahvaliva (niso hoteli povedati kolik sva jima dolžna) in se odpraviva proti Firencam, ker je že pozna ura malo bolj pohitiva, prideva v kamp in zaradi dogodivščine ki se nama je pripetila sva zopet obsojena na SDO. Malo še poklepetava, narediva plan za naslednji dan. To noč spiva malo bolje ni bilo toliko siren. 4. Tretji dan: Ker je bil najin plan odhoda v Toskano v tem času koncert Bruca Springstina sva moral najti nekje karte, seveda jih nisva prej kupila ker sva malo špekulirala glede vremena, saj ne moreš en mesec prej vedeti kakšno bo vreme. Seveda koncert je »SOLD OUT«, greva vseeno malo pogledati okoli stadion in poglej dva Italijana prodajata kart za koncert, vprašava po koliko prodajata karte in one dva odgovorita da za 60€ (redna cena kart 57€), preveriva če so karte prave in jih kupiva. Vsa vesela se odpraviva še malo naokoli, greva do mesta Lucca, kjer sva ugotovila da so si mesta me seboj dokaj podobna, visoki stolpi, rdeča opeka in tlakovane ulice. So pa določeni detajli zelo zanimivi. Ker naju zopet začne preganjati čas, saj morava na koncert, se počasi odpraviva proti Firencam. Prideva v Firence, pobereva stvari z motorja in se odpraviva na koncert, motor parkiram pod ulično svetilko med druge motorje, ga dobro zaklenem in greva na koncert. Koncert se začne z pol urno zamudo, 15 minut kasneje začne padati dež in ne poneha do konca koncerta, ki je trajal dobrih tri ure in pol brez premora. Na nama ni bilo tudi 1cm2 suhega kosa oblačila tudi spodnje hlače so bile mokre toliko da je ves kapljalo od njih. Po končanem koncertu se odpraviva proti motorju, med potjo opazujem, da se okoli vozi kar veliko število avtov za vleko vozil, najprej sem pomislil, da so to pajki, kaj kmalu mi je postalo jasno, da so to nič drugega kot eni navadni lopovi, ki kradejo denar nič hudega slutečim turistom ko pridejo v težave in so primorani plačati ceno kakršno jo postavijo oni. Namreč uničilo so nama ključavnice za vžig motorja in ključavnico za odpiranje tanka plus tega da so ukradli še pokrovček kjer se naliva olje ( fejst je padal dež, pa še kej je lahko vrgu notr). Cena za prevoz motorja od stadiona do kampa borih 5 km so računali 100€. Jaz temu pravim, da me je okradel na pošten način. Ko sva se vsa premočena in premražena peljal v šlep službi, sva šoferja malo povprašala s kje je, saj se je takoj videlo da ni Evropejec, povedal je da je iz Filipinov. Povprašal sem ga zakaj je prišel sem v Italijo, na Filipinih ima vse, malo bi lovil ribe in se nebi nič sekiral, tukaj je pa tako vse napeto. Odgovor je bil, da se tukaj v Italiji lažje živi in je potrebno manj delati za isti zaslužek. Ko sva prišla v kamp je bila ura že krepko čez 2 uro ponči in nam varnostnik kampa ni pustil, da bi motor zapeljali v kamp, ga pa tudi nisem mogel zapeljati skozi manjša vrata ker, ko sem zapuščal motor pred stadionom sem zaklenil tudi balanco in je moral motor celo noč stati pred rampo kampa, tudi ta noč je bila krepko prikrajšana z spanjem. Zeblo naju je tako da so nama zobje škrtali od tresenja, oblečena sva bila v motoristično spodnjo perilo, tudi prešvicane majice so prišle prav, pokrita sva bila z tremi dekami in še fejst sva se stiskala, pa je vseeno fejst tresl. 5. Četrti dan: Zjutraj sem vstala ob 6h in šel takoj gleda, če je motor še pred rampo in bil je. Kaj sedaj? Kaj narediti? Kdo bo popravil motor? Koliko bo to koštalo? Začne se živčna vojna, ves nemiren in še vedno tresoč se zaradi mraza začnem premišljevati kaj bi bilo najbolje narediti. Kličem mojega mehanika, mu razložim problem in povprašam če lahko polomim ključavnico in potem na kable vžgem motor, seveda mi odsvetuje tako početje saj ker ni bilo pokrovčka za olje je zelo velika verjetnost, da je kakšna stvar priletela noter. Premišljevanje se nadaljuje, servis v Italiji na pooblaščenem bi bil mogoč, toda kdaj bo narejeno? Možakar iz avto vleke mi je povedal, da ima dobrega prijatelja ki je mehanik in zna take stvari dobro popravit. Grem povprašat na recepcijo kampa, če mi oni lahko pomagajo na kakšen način in seveda dajo mi telefon serviserja ki je samo 10 minut hoje oddaljen od kampa, v isti sapi mi receptorka pove da ima informacijo, da so med sabo vsi povezani tako policija, da se stran obrne, kot vlečna služba in na koncu tudi mehanik in rekla je da na koncu ni izključeno niti osebje kampa. Seveda dalje premišljujem kaj narediti, če grem k 10 minut oddaljenem mehaniku mi bo na kakšen način popravil motor, verjetno še na pol ne, računal mi bo pa astronomsko. In odločitev pade, pokliči prijatelja in res eden imam čas in voljo, takoj se odpravi po prikolico in proti Firencam. Tukaj se pa za naju začne mučno čakanje, tako sva bila oba vsa živčna in nervozna, da nama ni bilo ne do hrane ne do pijače kaj šele da bi se vsaj malo skregala (mogoče bi bilo potem lažje). Ob 13h sva moral zapustiti kamp in čakati izven kampa dolge in mučne 4 ur. Ura se ni in ni hotela premakniti nikamor, poskusila sva iti še malo pogledati po mestu, pa mi ni dalo miru in sva se po slabih pol ure sprehoda moral vrniti do motorja. Končno minejo tiste dolge minute in pride prijatelj, ves vesel se mi vsaj malo povrne veselje, malo tudi zgine nervoza, postanem med drugimi tudi lačen. S prijateljem naloživa motor na prikolico, ga močno in dobro priveževa, napokamo stvari v avto in se hočemo veselo odpeljati proti domu in kot strela z jasnega avto noče več vžgat, akumulator je star in iztrošen, on je pa pozabil ugasniti luči in je bil akumulator v pol ure prazen. On je imel k sreči sklenjeno asistenco za svoj avto (jaz jo grem danes) in so prišli v roku dveh ur z rezervnim akumulatorjem in vžgali avto. Problem je bil tudi to da je bil avto tako postavljen med dva zidova da ni mogel priti nobeden avto blizu, da bi lahko avto vžgali na kable. Pot domov je potem potekala brez zapletov. 6. Zaključek: Danes povprašal koliko koštajo ključavnice (tri ključavnice) 400€ + 50€ olje in olnifilter + delo min 50 €; skupaj cca. 500€ samo za servis. Prikazala se je kanček sreče, da je serviser našel rabljene ključavnice za 120€ in bo zato poravilo motorja koštala cca 250€ z vsem materialom in delom.

Štartal sem okrog 10h iz Paklenice, smer Karlobag... Postanek za kavo in osvežilno pijačo in nadaljevanje proti Gospiću. V Gospiću se mi je spet zahotelo Jadranke pa sem zavil levo proti Otočac-u in dalje za Senj (oznaka ceste 85) Joj kere ceste, kerih ovinkov, d best! Senj, opoldanska kava in Cocacola pa nadaljevanje proti Rijeki in Opatiji pa naprej do Plomina, kjer je bil malo daljši postanek za kosilo... Po kosilu pa nadaljevanje mimo Učke skozi Buzet in k Vikiju na obvezni sladoled... Vso pot je bilo vreme lepo, sončno in suhe ceste, z izjemo odseka od Postojne do Vrhnike, kjer je bila mokra cesta. Me je pa dež ujel dva kilometra pred domom, ampak, le naj pada... :grrr Danes prevoženih približno 700 prekrasnih, ovinkastih kilometrov, kakršnih želim tudi vsem vam, motorističnim zagretežem! :grim :grim

bom samo enkrat povedal :angry: ... KNJIGA OBSTAJA, DA SE VPIŠETE, PLAČATE IN POTEM JAZ SPIJEM VPLAČANE ZAPITKE ... druge knjige ni :lol:

..že postano pa vseeno.. jutri ponovitev vaje http://vimeo.com/28942617

ni recen...c se keri dost smilis se te usmil ...jst se ocitn nobeni ne

nism vedu, da je odprta knjiga plačnika Mausa....bom pa naslednjič se vpisu

Počk dans popoldan pa maus je spet zanga dal! Maus, hvala! :grim Tamala porcija je moja, ka sm bl skromn... :grrr

Kaj po naše nej napišem,če pa nas primorce pou kurca ne razumeste!!!!! NELUMM TE LO .) HKU AL PA POLUMM Tako je na koncu koza cela,vouk sit .) moja rit je kot more bit rit prav slovenke amotezerji da dober od zadej.... :lol1:

hahahahahah!

Lepa zgodba, fotaparata pa ti niso ukradli a ne?

jest imam tablco direkt zašraufano, a naj sedaj šrauf homologiram :grim

Pa še ti mu bi kej nazaj pokazu :grim ....aja nism bil jaz

Robertotov "kotiček", pisarna in maketarske delavnica v enem ... "Polni" pogled skozi okno ...

Aaa, najdu sem original vic katerega sem prej povedal bolj na pol.

Nč ti ne verjamem, bom povprašu na kalu! In če je to res, kar ti prauš...bom bejžu stran

zame je petkou :yawn: Ruf je mau zmešou .... lohka pa med zjalanjem čeulaš skuter .. no ja ... tut med sexom ... med pitjem kufeta in pušenjem ... nema zjaljanja

Lagauc ... sploh me ni blo zraun :angry: ... upam, da nisi naroču in se vpisu u knjigo, da pol sj plačam :glare:

Čakaj, kako gre sedaj to? Ti lahko soliš pamet drugim, ko pa tebi nekdo odgovori na vprašanje pa je celi grdi in nesramen? Ah ja ...

četrtkou :yawn:

A si ti mal temo zamešal? :yawn:

Če ga firma Schnizer uporablja in predpiše potem je "sigurno " PERFEKTNO in stestirano olje.Tudi cena je prava ampak enkrat - dvakrat na leto to mašini lahko privoščiš ! Pa ne takoj obupat kajti od začetka ti bo sigurno malo več olja rabil kajti tako visoko kvalitetno olje z vsemi aditivi spere garež tudi izpod obročkov (sploh pri starejši mašini) zato se rado pojavi malo povečana poraba olja.Vedno pravim,ko ja mašina nova ji daj čim boljše olje,ko mašina enkrat začne rabit več kot ca 2-3 dl. na 1K kil. potem raje (zaradi stroška) voziti z slabšim oljem ampak vsaj s pol sintetiko,mineralec pa je samo za mašine,ki nevrtijo več kot ca 6 K o/min,to pa vsled trganja oljnega filma !

Anči sj teb tud nč ne fali......je pa velika razlika med nama sam tm k se mandarine ne morjo kosat z baloni... :grim Sam jest še vseen raje tebe anči vidm na kufet...enga ornk desca pa tm umes :grrr ZDJ PA DOST..... Tekmovanja bo kmalu konc....je še kaka rit na motosvetu????

V soboto zrana tokrat samo Maroko v troje - 3x Advenčerji od tega eden KTM. Cilj so hribi in piste relija Dakar. Poleg foto opreme bomo imeli sabo še 3 kamere od tega dve na čeladah. Upam, da nam rata kakšen gledljiv video. Trasa je zamišljena takole: Dan 1: v odvisnosti kdaj pristane trajekt v TangierMED ali Findeq ali Čauen. Dan 2: skozi Fes na severni rob Atlasa do Taze. Dan 3: ogrevanje s prvim prečenjem visokega Atlasa čez 2.300m visoki prelaz Zabel do Midelta. Dan 4: MH-1 čez Cirque de Jaffar in prelaza Ouano (2.900m) v kanjon Dadesa. Dan 5: MH-5 čez Jebel Sirwo do Alnifa in puščavsko ogrevanje do meje z Alžirijo - M' Harec. Dan 6: MS-6 ob Alžirski meji po "dolini" Draa do M' Hamida. Dan 7: MS-8 naprej po Draa vse do Tate. Dan 8. po Anti Atlasu tudi MA-1 do Amtoudija pogledat trdnjavi Id Aissa. Dan 9: MA-2 mimo Tafrouta vse do Taroudanta. Dan 10: čez prelaz Test do Imlila Dan 11: na Uokaimeden in če bo Alah pri volji še na 3.060m visoki Jebel Ouhatar. Popoldne bo špancir po Marakešu. Dan 12: čez prelaz Tichka mimo Ait Benhadoua čez 2.500m prelaza Melloul in Tleta obiskat Menihovo princesko v Aulouz. Dan 13: po MS-9 do Ouarzazata k Petru v Bikers Home na holandsko pivce. Dan 14: mimo Demnate zadnje prečenje visokega Atlasa do Katedrale pri Dar Ahansalu. Dan 15: zadnjih 100km off-roada po kanjonu do Anerguia in čez 2.500m nazaj na ravnico v Khenifro. Dan 16, 17: počasi nazaj do Tangier Med-a.

Vsi smo ti pisali, da GUME NISO KRIVE, vem da je bilo parkrat omenjeno tudi nastavljanje vzmetenja, in da moraš spremeniti način vožnje. In seveda zate je bilo to nesprejemljivo, dokler ti tega ni napisal še en BMW fahrer.... Hehehe, saj se boš naučila počasi, samo prisluhnit boš morala! :grim

FAKIN, Sprašuješ kje smo vsi VARADEROVCI? Enostavno vozimo Honde Varadero. :OK: :OK: V resnici pa sva bila z Mojco na že dolgo načrtovanem potovanju v Turčijo. Končno nama je uspelo.Srečno sva se vrnila iz prečudovite Turčije. V 13-tih dneh sva prevozila 5820 km in porabila 314,82 l bencina :OK: Spala sva v Srbiji in Bolgariji, potem pa v Canakale, Selčuk, Pamukale, Manavgat, Goreme 2 noči, Istambul 2 noči in potem Srbija in domov. Ves čas sva spala v penzionih in hotelih - motelih. Vsi kampi na poti, razen v Goreme so bili še zaprti. Imel sem nekaj težav z policijo in to na cesti od vstopa v Turčijo oziroma od trajekta Lapseki pa do Pamukale. To je navadna cesta, seveda tri pasovna v vsako smer, kjer naj bi bilo omejitev 90 km/h jaz pa sem vozil 102 Km/h in me je stalo 50 Eur. Drugi dan pa so me zopet ustavili, moram reči zelo prijazni policaji (postregli so mi celo vodo, ker je bilo vroče) in mi naračunali 460 TL (okrog 200 Eur). Rekli so mi, da sem namesto 50 Km/h vozil enkrat 53 km/h, enkrat 52 km/h in enkrat 54 km /h. To je pomenilo da sem prekoračil hitrost za 3, 2 in 4 km/h. tega pa nisem hotel plačati in obljubili so mi, da mi bodo slike in ostalo dokumentacijo poslali v Slovenijo in da bo kazen še višja. sem se strinjal in odpeljala sva se naprej. Pri povratku nazaj po avtocesti policije ni bilo več. Tudi pri izstopu iz Turčije ni bilo potem težav, čeprav so mi policaji obljubili, da bodo mogoče težave zaradi neplačane kazni. Še malo glede vremena. Prvih pet dni sva bila vsak dan vsaj malo mokra. V Izmirju, pa je bilo toliko dežja, da so bile celo poplave po mestu. No da nebi pozabila kako izgleda dež naju je še v povratku v Bolgariji zasula malo toča, dokler se nisva skrila pod nekim podvozom. Drugače pa vreme odlično za potovanje in oglede, ne prevroče, ne premraz in bilo je kar dobro. Sedaj že par dni gledam motor bolj od daleč. Seveda sem ga očistil, ne morem pa se vsesti nanj, ker me boli zadaj (rit). Drugače pa moram z eno besedo reči "Potovanje odlično pripravljeno in še boljše zaključeno". Čez kak teden se bova zopet začela vozi, vendar prav dolgega potovanja za letos ne načrtujeva več. Za naslednje leto pa že imava idejo - nekam proti Španiji - Portugalski in mogoče še malo v Gibraltar, če bo zneslo malo v Maroko. Ampak za to pot je še daleč. Moram pa še enkrat pohvaliti to mojo Hondo Varadero z 42 000 prevoženimi km. Imam občutek da deluje vedno bolje. Na raznih potovanjih namreč tankam večkrat takšen bencin, da mu komaj še lahko rečeš bencin, Nazadnje v Bolgariji sem tankal nek čaj čisto poceni, z polnim tankom naredil sem naredil samo 280 km - normalno jih naredim vsaj 350, pa mi motor sploh še ni zakašljal.Vedno bolj sem navdušen nad njo.Veliko sem že razmišljal da bi jo zamenjal za BMW, pa me vsakič ponovno prijetno preseneti. :OK: :OK: :OK: Ivo in Mojca

pa še moj BMW R1200 GSA

......ENI PA IMATE CAJT PA DNAR

Se ne šalim, na mojmu original nosilcu tablice niker nič ne piše, sem pa pri prejšnjem motorju imel drugi nosilec, ki ni bil original, naklon pa je bil tak kot mora bit, poleg tega je bila tablica v okvirčku in osvetljena pa ni nihče nikoli nič vprašal. Tudi sem imel bele smernike (bela stekla) namesto oranžne barve kot ima original, na steklih je bila E črka in cifra in ni tudi nikoli nihče nič vprašal. (saj tudi ne more, ker ne ve a je original oranžen ali bel) Dokupil sem bugspojler od Ermaxa, zadnji blatnik od ermaxa in tega ti tudi živ bog ne homologira. Ampak teži pa tudi ne...razn kak butelj, ki je pravkar naredil izpit za polcaja...tistemu pa itak ne moreš nič dopovedati. p.s. s karbonskimi blatniki se ne obremenjujejo, ker tudi sami ne vejo ali je original ali ne.........lahko bi ga imel tudi samo oblepljenega s folijo. Da se vrnem na tablico....če jo imaš zavihano navzgor, pod rep motorja, zvito..ali čudno postavljeno, ja potem ti pa bodo težili p.s.s. Znano je da smo Slovenci bolj papeški od papeža in da če Evropa izzumi 10 novih zakonov jih bomo mi najmanj 20........zato resnično predlagam, da se ne komplicira toliko...kar povzročamo tudi mi, ko hočemo homologirati vsak drek na motorju. In da tudi namestitev Givijevih nosilcev je poseg na vozilo...

Motorist na zelenemu Z1000SX z LJ tablico, ki si okoli 16.50 vozil 5 cm od odbijača z južne ljubljanske obvoznice preko razcepa Kozarje na primorsko avtocesto...bil sem v srebrnem karavanu. Če si mislil, da se ti bom na razcepu, kjer se udeleženci vključujejo z najine desne, umaknil na vozni pas in tako njim in sebi zaprl pot, si se krepko zmotil, vrni vozniško dovoljenje in pojdi še enkrat opravljat vsaj CPP. Če si mislil, da se ti bom v ovinku, kjer avti(in motorji) radi poskočijo zaradi dilatacij, umaknil tako, da me boš prehitel med ograjo in mojim bokom avta, še enkrat ponovi zgornjo stvar. Sunce ti žarko...in potem si upa še nekaj kazat. Zaradi mene bi lahko šel po desni v ovinku mimo že prej, tam pa nimam nič proti. Ampak tam bi bilo treba pa nagnit motor ane.

In dodaš še 150€ in maš nove

Najlepša hvala, bom probal danes nastaviti tole lučko. Upam, da ni kaj drugega kot je napisal Hector!

Kako je pa narod lepo nasedel spet - vsi mislijo, kako so janševiki ukinili ful nepotrebnih komisij ... fora je pa v tem, da jih sedaj na novo ustanavljajo, notri pa svoje posadke inštalirajo ... http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042535971

No ja, 4000 - 5000 km s Supercorso je krasna kilometrina. :grim

A ta ded ki je kosmat ima puno love!!!!!

Zakaj bi se brili??? Pravi ded mora bit kosmat!!!!!

Sej če bi hotela te moje balone še 1x videti,otipati pa povej no veš da za prjatlco bi vse naredila :grim

... hja, Sanda... a se tut ti staraš.... al pa decsa zameni.... TV v spalnici?? HA LOOO

To me kr mal spomni na tale vic: ONA: Tiho je hlepala v svoj povšter, si mislila pri sebi "sploh ne opazi, hlod ... ne razume me, ne vidi kako trpim. Mogoče pa le nisva ustvarjena en za drugega. Zakaj si tako neobziren, tepec!" Nato se je obrinla in ugasnila luč. ON: Ves ta čas premleva: "Zakaj proklet motor noče vžgat!"

100kosovna

Vreme ta vikend bo, zato ga bomo izkoristili! Zgodil se bo naslednji Grand Enduro Slovenija – orientacijski ride out! V soboto 16. junija ob 9.30 naročimo kavo v baru picerije Arkada na Škofljici in odhod ob 10.00 preko kočevskih in goteniških gozdov po makadamskih poteh proti kolpski dolini. Po celodnevni enduro vožnji prihod do reke Kolpe, kjer se vržemo v Kolpo, ter prespimo v urejenem kampu. V nedeljo zjutraj enduraški povratek po gozdnih poteh proti osrednji Sloveniji. Dobrodošel vsak, ki ima osnovne sposobnosti za vožnjo po srednje težkem terenu in ustrezen dual sport motor. Predvsem je pomembno, da motor ni pretežak ali prenizek in še posebej, da je primerno ubut! Torej nizki motorji z cestnimi gumami in plitvim profilom niso zaželjeni. Ne želim biti diskriminatoren, vendar bo tak udeleženec preveč oviral skupino in lahko postane neprijetno za vse! Stil vožnje je športno turističen! Pot ni natančno planirana in bo improvizirana! Obvezna prema: Vsak naj ima s sabo Camelback (meh z vodo) in v njem cca 2 litra vode za med potjo čez dan, ker dehidrirane in onemogle, ki ostanejo zadaj, požrejo kočevski medvedi. Kamp oprema za 1 nočitev v kampu. Možno je tudi spanje v poletnih sobah, hišicah… kdor ne bo imel s sabo šotora. V tem primeru potrebujete le spalko in ležalno podlogo. Hrana, ki jo potrebuje vsak s sabo: 1x malica iz nahrbtnika za soboto popoldne ob poti 1x zajtrk nedelja zjutraj (jogurt, pašteta, tuna, kruh…kar pač komu paše) V soboto zvečer roštiljada v kampu. Za hrano in pijačo je poskrbljeno, stroški se razdelijo enakovredno med udeležence na kraju samem. Torej za večerjo ne rabite vozit hrane in pijače s sabo. Ostale koristne informacije: Lokacija picerije kjer se zberemo v soboto: Picerija Arkada, Ob pošti 6, 1291 Škofljica Zemljevid: http://www.itis.si/z...279&pid=6076855 V soboto po odhodu iz Škofljice ne bo več postankov za gorivo, zato naj ima vsak pred začetkom goriva za 200 kilometrov vožnje. Niti ne bo postankov za nakup hrane, pijače itd, zato naj ima vsak s sabo ustrezno količino vode in hrane, ter denarja za plačilo kampa in hrane + pijače v kampu! V nedeljo zjutraj gremo napolnit gorivo na bližnjo bencinsko postajo, da zadostimo potrebam za nedeljski del poti. (10 km panoramske vožnje ob Kolpi za dobro jutro - asfalt) Zato ni potrebno imeti v soboto v rezervoarju goriva za več kot 200 kilometrov vožnje. Vsak, ki se ima namen udeležiti, naj si pozorno prebere vsa navodila, ki so navedena zgolj za to, da bo dan potekal uigrano in prijetno. Nepripravljeni udeleženci neprijetno ovirajo skupino in častijo pijačo cel večer. Dogodek ni organiziran v nobenem pogledu, zato ne prevzemam nobene odgovornosti za udeležence, ki se želijo peljati zraven. Torej kdor se želi pridružiti, to počne povsem na lastno odgovornost!

Lepo, da si obiskal Gabry

Ena pravljična ..... ...in ena arestantska :grim

moja nova čelada, prej sem imel nzi spyder 3 neka huda zadeva vredna en velik K.... sedaj tale shoei-ka kapo dol!

Jutri sem končno frej,en študent se je le opogumil in zdaj ga po nekaj dneh uvajanja le lahko pustim samega z metlo... :grim Upam,da bo vzstrajen, da se bom jaz končno bolj posvetila svojim zadevam,animacijam, načrtom...... Obenem pa priznam, da že nekaj dni razmišljam, da bi se poslovila od motosveta... Čeprav sem spoznala tudi u tem svetu čudovite ljudi...In se nasmejala med tipkanjem tako zelo.... Še preden sem se vtipkala na motosvet...Sem si že v Fakeer See-ju kupila jakno Daytona....In potem... Prva čelada, prve rokavice...Še več užitkov na zadnjem zicu motorja.... Glede na to, da sem se računalnika na daleč izogibala vse do 28 leta... Je bil motosvet ena velika prelomnica... In če ni bil celo povod za to, da sem si kupila svoj prvi rabljen računalnik lansko leto :grim Svoje življenje sem krojila povsem drugače leta in leta... Bila sem skoz za cajtom s tehniko,ker mi je življenje zunaj računalnikov tolikooo pomenilo.... Vse se enkrat konča....Vse je za nekaj dobro... Da bi le iz tega SVETA vsak dan odšla vedno z zavedanjem....Da sem se po svojih najboljših močeh trudila na svetu pustiti več lepega kot ne...Sprejeti in spoštovati vse ljudi, še najbolj tiste z roba... In najbolj pomembno je, da je na prvem mestu vedno bil on... Tista nevidna duhovna sila,ki me je ohranjala pri življenju, ko sem celo sama obupala nad svojim življenjem.... Minilo bo 5 let od poskusa samomora.... V resnično hudi stiski sem se neke noči najedla več kot 50 tablet dornikuma, tablet za spanje... Mlajša sestra mi je mesece kasneje povedala, da me nekega jutra niso mogli prebuditi... na dom je prišel rešilec,zdravnica me je oživljala... A danes zagotovo vem, da sem imela veliko sreče... Veliko moči,da premagam vse... In če sem zmogla jaz v tem svetu poiskati toliko možnosti za življenje...Potem to lahko uspe vsakemu, prav vsakemu... Samo bati se ni treba nikogar in živeti po svoji vesti, pošteno in skromno... In ta svet bo nekoč še lepši, še boljši,vem...Takrat nihče ne bo več jokal in trpel...

Važno je, da je vsak dan kaj za pod zob in vsak tedn kaj za u postlo :-).

Tako, zadeva poštimana, sem jo kar prevrtal in privil na nosilec brez plastike. Če si pa kateri od policistov zaželi mojo tablico, imam pa križni izvijač in 8-ključ shranjen v prvi pomoči za hitro demontažo :grim še slika: Lp!

Hvala vsem za lepe besede... No uglavnem fotografi je nastalo le nekaj z video posnetki je pa bilo bol švoh saj v teh temperaturah nedeluje skoraj nič oziroma le za trenutek ko izvlečeš baterije izpod oblačil ... fototka spodaj pove vse.. da ne bo misliv kdo da ni šlo brez padcev.... kampiranje in le ena nočitev pod milim nebom -34C .... Pot je trajala 8dni ... temperature skozi katere sva se prebijala (z motorjem da nebo pomote )so bile zelo exstremne v večini -40 in -43C in na določenih predelih tudi več... če prištejem še vetrove ali pa le hitrost s katero sva potovala se Wind Chill temperatura ki jo telo občuti sputila vse do -73C Posledice so vidne na obrazu...če opaziš dovol zgodaj jo odneseš brez počrnele kože.... nepozabna doživetja in iskušnje ki mi bodo dobro služile pri naslednjih dveh podobnih podvigih.... .... No včasih motor zamenjam za kaj takega.... LP vsem v Slovenijo

...me ni tudi niso všeč plastični ikvirji... tablico imaš zunaj v dveh sekundah. Jaz sem naredil tako: Aluminij pločevina 0,6mm, zavihaš ene 5mm robove ..enega pustiš odvihanega... potem zvrtaš luknje po meri nosilca za tablico, izvrtine malo "pofrzenkaš ali udariš, da vanje pašejo vijaki M4 z vgreznjeno glavo... vstaviš vijake (fino je da jih zalepiš, da se not ne vrtijo), vstaviš tablico... zavihaš še zadnji rob... in tablica je redi za montažo, brez da jo uničiš. Tablica je s tem fino ojačana, okovana z vseh strani, ukrasti ti jo ne morejo, zgubil jo ne boš... če jo bo pa hotel odšravfati policaj, se mu pa za hrbtom lahko smejiš, ko se bo matral ko budala... sploh če se mu šravf v prazno z matico vred vrti...hahahha Aja.. ta okvir ti za pivo ali dve naredi vsk "špengler" iz alu pločevine za žlebove...ali pa navadnega aluminija... Pridi do mene... imam en okvir viška..

Shawn: sem že večkrat napisal, nazadnje v tem postu na strani 4. Večinoma uporabljam Canon 1 Ds Mk-III. Od vseh objektivov pa največkrat vzamem sabo EF 28-300 mm L IS USM (f 3,5-5,6) in pa EF 16-35 mm L II USM (f 2,8) objektiva. Slike so tokrat preostre, nekje celo nažagane, ker sem avtomatsko po zmanjšanju pikslov brez potrebe še dodatno malenkost ostril. Kot sem že napisal greva z Menihom sredi/konec junija za kake tri tedne še enkrat v Maroko poravnat račune z visokogorskimi prelazi. Tako, da bomo s fotozgodbo nadaljevali. Če pa uspeva sestavit še kakšen gledljiv film, ga boste deležni tudi vi.