Dvorana slavnih

Ma San Giminiano je znan po eni drugi okusni specialiteti - sladoledu - upam, da sta si privoščla vsaj enega od tistih ekstra okusov na glavnem trgu! Danes sem bila povabljena da delam družbo MiDge-u na poti do morja in sva šla... Po službi po AC do Vrhnike, tam sva šla ven in po ta stari čez Ride, v Postojno tankat, naprej mimo mojih (odložit prtljago), na klopco pojest malco... naprej čez Črni Kal in Gračišče, čez mejo, v Buzetu proti jugozahodu in čez Motovun... in naprej čez Karojbo, Višnjan in Novo Vas do Poreča, kjer sva se poslovila. Vračala sem se ob obali nazaj na sever - čez Antenal... naprej do Finide, potem pa na severovzhod - čez Petrovijo proti Bujam, čez mejo v Dragonjo, čez Koper in preko Črnega Kala, Kozine in Senožeč nazaj do mojih. Kratka popoldanska furca - cca 280 km. Lepa uvertura v sončen vikend

Sem malo "ojačal" floto: Shot at 2012-06-15 Shot at 2012-06-14 Shot at 2012-06-14

Evo uspešno prevozil delček avstrije. Pot je šla nekako takole: Zreče-Wolfsberg-Klippitztorl-Murau-Turracherhohe-Nockalm strasse(v obe smeri)-Gurk-St. Veit-Volkermarkt-Mežica-Črna-Velenje-Zreče. Cesta na Klippitztorl je na začetku ok, potem ko se spuščaš pa katastrofa. Sesut asvalt do amena. Naprej do Turracha je šlo lagano, lepa cesta nobene gužve, potem pa nockalm. Odlična cesta in še lepša pokrajina. Prav fino za dričat gor pa dol. Vredno tistih 8 EUR. Dosti italijanov, srečal sem pa tudi dva slovenca iz Prevalj, men se zdi, sm že pozabu. Od nockalma dalje sem šel po eni izmed stranskih cest do Gurka, sploh ne vem kje me je garmin peljal, vem pa da sem v enem momentu peljal skozi popolnoma novo naselje še v izgradnji. Na zelo lepi čeprav odročni lokaciji. Cesta ozka in zavita ampak popolnoma prazna, še lokalcev ni bilo. Nekje pr volkermarktu sem jedel, ni blo slabo (slika) za 12 evričev. Potem pa čez črno domov. Spet se je nabralo ovinkov, lepa sobota moram rečt. enkrat bo moj njam njam turisti panorama ko je najjači? 1 down... plenty left...

Sem jih poslušal cel preostanek poti, da je potrebno imeti tudi zemljevid, kot mi je težila moja draga žena ko sva se vsedla na motor. Seveda sva probala tudi to specialiteto in je bila res dobra.

Tukaj so slike iz Toskane. Center Ferrare Tole so policaji v Ferrari, najprej sem mislil da majo kakšen ulični teater. Steza v Imoli Passo del Giogo Pavza na prelazu, ostalo je še 45 km do kampa v Firencah Firence David v Firencah Prašiček v San Giminianu Stolpi v San Giminjanu Trg v mestu Lucca The Boos 41.500 prodanih kart Je bil odaljen od naju približno 15m.

No, ker se noben ni javu, sm pa sam vsekal na Gorenjsko in S Primorsko. Od doma - Bic - Vrhnika (AC) - Logatec - Idrija - MnS - Kobarid - Ucja - nazaj v dolino - Bovec - Predel - L. di Fuzine - KG - Jesenice - Sencur - Menges - Domzale - Litija - Gabrovka - domu.. Nabralo se je 400 lustnih km, vidu kar veliko tujcev po nasih cestah. Ocitno ze motorirajo po nasih cestah in ne znajo pozdravit!! 1. slika - MnS itak 2. slika - tkole se je obrnilo na vzponu na Ucjo 3. slika - malo pred prelazom Predel

Danes sem si zaželela še nepoznanih poti. Ob kavi pregled karte in določitev smeri - severozahod Štart dopoldne - v Senožečah na AC do Nove Gorice, z vmesnim postankom na bencinski. Iz NG čez Kanal, Tolmin in Kobarid do Bovca, še en postanek za tankat pred mejo in za nabavo malce. Od tam pa ob Koritnici na sever... čez Log pod Mangartom in naprej... potem čez mejo in dol do Rabeljskega jezera (Lago del Predil) in tam na levo čez Na Žlebeh (Sella Nevea) in v dolino po tisti zaviti cesti... od tam na zahod in mimo Tolmeča (Tolmezzo) in seveda ne bi bla jaz če ne bi vsaj enkrat falila. Sem gledala table in v mislih ponavljala kraje čez katere se bom peljala in seveda falila izvoz. Ma sem pač obrnila in šla nazaj in potem v ta pravo smer - proti Villa Santini in potem na sever ob reki Degano čez Ovaro, Rigolato in Forni Avoltri (cesta je čisti užitek) do... Sappade in naprej v dolino... Od S. Stefano di Cadore potem čez en dooolg tunel (je kar zeblo ker je bilo sicer tam 35 C - vsaj tako je kazal termometer v mestecu) in potem na jug... naprej čez Lorenzago di Cadore in po fenomenalni cesti z nešteto ovinki do... Od tam sem se spuščala v dolino po še vedno čudoviti cesti čez... Še en "prelaz" ^_^ naprej čez Ampezzo Tam nekje sva se "ujela" z enim Italijanom na KTM Duku, s katerim sva potem slalomirala vse do Tolmeča (Tolmezzo), kjer se je poslovil, jaz pa sem šibala nazaj po enaki poti kot sem prišla (se mi ni dalo vozakat dol do Gorice) torej čez Kluže (Chiusaforte) in Na Žlebeh... mimo Rabljeskega jezera in čez Predel in Strmec - razgled in vasica... V Bovcu tankat, naprej do Tolmina, čez Idrijo - tam sem se odločla da bo res že čas za pavzo in kaj pojest (glede na to, da je bila ura že sedem zvečer). Okrepčana sem šla naprej čez Hotedršico, Ride in Postojno nazaj do mojih. Dobrih 550 km. Vesela ker sem spet odkrila nekaj novih lepih cest

Zapomni si, da imajo tudi ženske včasih, kakšen pameten predlog, ni pogosto se pa dogaja

danes en skok po Istri. Nenačrtovano se dobila s Tomcato-om pri vikiju, uskladila plane in jo mahnila proti sončni istri. Najprej pogledat domnevno vikendico čevljarja Ralfa (scumacherja): nato je bil prvi postanek v vasici Oprtalj (kjer sva pomalicala sendviče): naslednji postanek čez par km v Motovunu, kjer sem tudi poskušal z motorjem ujet zajčka (na žalost mi je ušel): Ura se je bližala kosilu - skok v fažano na kalamare (mimo limskega kanala) limski kanal: fažana: Po kosilu pa proti domu mimo opatije (kjer je bil pit stop za kofe), pa mimo vodic do meje in nato k vikiju na sladoled. V postojni na omw-ju pa nenačrtovan postanek - menjava žarnice pri bavarcu (je tudi najboljšim se dogaja). Bila fina, hitra pot v fajn družbi in delno po še neprevoženih cestah

... pa vzemi flomaster, pa na novo napiši...

Malo predelav na moji lubici. Danes sem zamenjal ročici zavore in sklopke. LP Robert

In prav tako sem si privoščil danes. Nič kaj turistično in okusno pa ni bilo tukaj.

Ker ne smejo, ker narod zagovarja take junake, tudi tisti, ki je zadnjič bežal pred policajem in ga je potem policaj ponesreči povozil je bil tak junak...s pestro preteklostjo kršenja predpisov.

Bil sem očividec. V tem primeru moram pohvaliti lokalnega policaja, saj je po opisu avtomobila, takoj vedel kdo je storilec, znan lokalni "junak" na gasu a brez jajc ustaviti in pomagati poškodovancu. Vsi trije Nemški motoristi so vozili popolnoma po pravilih in omejitvah, tako, da kakršne koli komentarje proti (vsaj tem trem) motoristom lahko izpodbijam.

ampak,ko prebereš nekatere komentarje?????? koliko sovraštva napram motoristom???? a smo res vse krivi motoristi???? folk debilni!!!!!

Seveda, sej sm obrve dvignu...sicer zdj sta tut teb kavo dolžna, k si KTMja pohvalu

Imam občuek, da sva stala na istem mestu

To sta bla una dva nasproti parkirana. Veš ko sem reku, da si bom enkrat, ko bom velik, takega KTM-a kupil za okrog hiše?

aha, če sm pa bil jst, pol se pa men kavo plača ne Mausu!!! p.s. js vse po vrsti pozdraulam...je pa res da včasih sam mau obrve dvignem..u pozdrau :grim

prazna knjiga :glare: ... sam morau plačat blo je pa vseeno luštn POČK

Ker letnik 11 al 12 .. črna al zelena .. jaz sem se mimo peljal (aja FOČK 2x) :lol: Čist v vsakem ovinku tudi jaz ne pozdravim, oziroma je vse odvisno od situacije Mogoče sm biu clo js ... če sm biu .. se opravičujem, ob priliki lahko kavo plačaš :lol:

krucymucy

Štartal sem okrog 10h iz Paklenice, smer Karlobag... Postanek za kavo in osvežilno pijačo in nadaljevanje proti Gospiću. V Gospiću se mi je spet zahotelo Jadranke pa sem zavil levo proti Otočac-u in dalje za Senj (oznaka ceste 85) Joj kere ceste, kerih ovinkov, d best! Senj, opoldanska kava in Cocacola pa nadaljevanje proti Rijeki in Opatiji pa naprej do Plomina, kjer je bil malo daljši postanek za kosilo... Po kosilu pa nadaljevanje mimo Učke skozi Buzet in k Vikiju na obvezni sladoled... Vso pot je bilo vreme lepo, sončno in suhe ceste, z izjemo odseka od Postojne do Vrhnike, kjer je bila mokra cesta. Me je pa dež ujel dva kilometra pred domom, ampak, le naj pada... :grrr Danes prevoženih približno 700 prekrasnih, ovinkastih kilometrov, kakršnih želim tudi vsem vam, motorističnim zagretežem! :grim :grim

men pa povprečno vedno cel tank goriva porabi

Zemljevid lahko kupiš na vsaki črpalki, če ga že nimaš s sabo. :grim

Če se bom kdaj oženil, se ne bom na Zemonu ampak na Kendovem dvorcu ... Lepše in bližje ne more biti ...

boris, bom kratek, k sem bogi... hvala ti!!!

Jaz že nekaj let uporabljam Sports Tracker za vse vrste rekreacije, tudi mopediranje. Sports Tracker uporablja mape naložene iz telefona, če jih pa ni, pa zgolj izrisuje pot, šteje kilometre, riše grafe višin ... Uporabniški vmesnik je odličen, vse zbrane podatke pa se enostavno izvozi in odpre na PC-ju v programu google earth.

....in zato ne smemo v disko....pol so pa še fabrike zaprli....

Dons so mi nataknl nove gume sport attack ... prvi občutki ... FENOMENALNI ... guma ni premazana in gre kr takoj lahko po ovinku .. ipak sm do kala mal šparal in probavu... pol pa kr takoj do roba ... LIMA

danes bil na Ridah, dva sem pozdravu, samo sta si verjetno mislila kdo je ta šmrkavc, ker nista odzdravla :grrr Ena Ninja ZX10R (ta "nova"), za drugega se pa ne spomnim, sem bil z rumeno hornetko in kolega z KTM-om, predvidevam da kdo od tu?

Kar je je .......sej bom vse dubu nazaj,mu bom kak zlat šrauf ukradu :grim

SXom se umika..a te niso nič v avto šoli naučili?

pa ja se nisi podpisu u knjigo? Mona Do konc žiulejna boš moru Mausu kawo plačwat

Res je res sem občutil na lastni koži...... tud bejžim kukr se da :lol:

Ne vem pod kaj točno naj uvrstim opis mojega oziroma najinega potovanja po Toskani. Pa je priletela ta zgodba v to temo, upam da ni nič narobe 1. Dan pred odhodom: Pred odhodom v Firence se je polomila plastika na kablu za polnjenje navigacije, seveda hitro na motor in v trgovino kupit novega imeli so ga v akciji za 7€ ampak našel sem še cenejšega za dobre 3€. Seveda zelo navdušen nad dobrim nakupom saj so vsi drugi bili dosti dražji okoli 14 – 20 € ( toliko pa že ne dam). Ko prinesem vtikač domov ga takoj testiram in ugotovim, da stvar odlično funkcionira. 2. Dan odhoda: Planiran čas odhoda ob 6h zjutraj, dejansko sva sedela na motorju pol ure kasneje. Ni važno izlet se je začel, saj sva bila oba vsa nervozna in živčna ker je to najin prvi motoristični izlet. Živčno sva komplicirala kaj in kako vzeti stvari s sabo, spraševal druge izkušrnr motoriste kako se obnašati ko prideš v kakšno mesto, kam dati čelado, jakno itd. In seveda se je vse začelo z vožnjo po avtocesti do Ferrare, ko sva prispela v mesto sva rekla no si greva seveda malo ogledat kakšno je mesto in kaj se zgodi. Prvi dež, vedriva pod nekem napuščem k sreči samo 20 minut. Po ogledu mesta, greva naprej po lokalnih cestah, ki so bile kar zanimive in lepo vijugaste. Prispeva do Argente, kjer popijeva en švoh kafe, mesto nič posebnega, tu se spopadeva z prvo »self service« bencinsko pumpo, najino tankanje je trajalo dobrih 15 minut za 10€. Nadaljujeva pot proti Imoli kjer si ogledava samo dirkalno stezo »Avtodrom Enzo e Dino Ferrari« in znani ovinek kjer se je ponesrečil Sena. Nadaljujeva pot čez res čudovite Apenine preko prelaza »Paso del Giogo« 882 mnm, cesta čudovita, res super panoramski pogledi, vzhičen in fasciniran. Tako voziva proti Firencam, nakar se zgodi neprijetno presenečenje, cerka 10 km pred Firencami crkne za 3€ kupljeni vtikač za polnjenje navigacije, seveda sva brez zemljevida (KAJ GA PA RABIŠ!). Zaradi tega sigurno izgubiva kakšno uro dodatne vožnje čez Firence, saj tudi približno nisva vedela kje se nahajava in kako morava priti do avtokampa, seveda sva spraševala kok prideš do kampa ampak Italijani kot Italijani malokdo zna Angleško, malo z rokami in nogami odgovarjajo kako prideva do kampa, končno najdeva kamp, se prijaviva in takoj malo v mesto. Lepo mesto, malo po Italijansko ne urejeno toda zanimivo, znameniti most Ponte di Vecchio in še polno drugih zanimivih stvari, ker sva prišla v mesto tam nekje ob 9h zvečer je bilo že večino trgovinic zaprtih in okoli Dume se ni dogajalo nič zanimivega, kod da mesto postaja »mesto duhov« nikjer nobenega. Končno se lahko prijetno utrujena odpraviva spat. V Italiji zgleda nimajo zakona, da rešilci, policaji in ostali po 10 uri zvečer ne smejo prižigati siren, mislim da so tulili celo noč. Spala sva kolikor sva lahko spala med tuljenjem siren. 3. Drugi dan: Sobota, vstaneva ob 7h zjutraj, greva po zajtrk (suhi dnevni obrok -SDO), pojeva in se počasi odpraviva novim dogodivščinam naproti po prelepih zopet vijugastih cestah proti San Gimignano, prej pa še v trgovino kupiti vtikač za navigacijo. V trgovini na info točki povprašam kje bi lahko dobil vtikač za navigacijo in prodajalec mi odgovori v njegovi angloitaljanščini »next to kaca« izzval je salve smeha vseh prodajalcev in naključnih kupcev, ki so spremljali potek dogodka. Vtikač je koštal borih 19€ ( prejšnjih 3€ + 19€ = 22€, pri nas bi bil verjetno isti ceneje). Navigacija sedaj dela in drugi dan se začne. Pot naju vodi preko San Gimignana , do Siena zelo lepo mesto tako eno kod drugo, sta me oba mesta tako fasciniral če naju čas ne bi preganjal bi ostal v vsakem mestu vsaj po en dan in si ga res do podrobnosti ogledala. Navigacija, ki je sedaj delal brezhibno, naju je vodila preko Castellina in Chianti do Radda in Chianti, kje se je nadaljevala najin »izlet«. Ustavit sem moral ker mi je pri čeladi popustila plastika katera drži vizir, ker je nisem mogel kar tako popraviti na motorju sem mojo sopotnico prosil, da sestopi z motorja dol in ko gre okoli motorja opazi da na desni strani motorja nekaj pušča, pogledava malo bolje in opazim, da se je predrla cev ki povezuje hladilnik z motorjem, seveda hladilne tekočine v ekspanzijski posodi ni bilo nič več. Premišljujem kaj narediti, sredi ničesar sva ostal z okvaro na motorju. Poskusim ustaviti en avto in za čuda mi res ustavi, povprašava za kakšnega mehanika ki bi nama lahko to okvaro saniral, seveda je ura že toliko da so vse delavnice že zaprte. Kaj narediti ? Italijan nama ponudi pomoč, (on ne zna nič Angleškega, njegova žena pa za silo) ampak zmenili smo se, povabila sta naju v njihov dom kjer sta on in njegov sosed popravila motor, odšravfala objemko, odrezala centimeter cevi, nataknila cev, privila objemko in natočila antifriz. Njuna hiša je bila kot iz pravljice na lepem gričku kje je prekrasen razgled in okoli vinogradi. Se seveda lepo zahvaliva (niso hoteli povedati kolik sva jima dolžna) in se odpraviva proti Firencam, ker je že pozna ura malo bolj pohitiva, prideva v kamp in zaradi dogodivščine ki se nama je pripetila sva zopet obsojena na SDO. Malo še poklepetava, narediva plan za naslednji dan. To noč spiva malo bolje ni bilo toliko siren. 4. Tretji dan: Ker je bil najin plan odhoda v Toskano v tem času koncert Bruca Springstina sva moral najti nekje karte, seveda jih nisva prej kupila ker sva malo špekulirala glede vremena, saj ne moreš en mesec prej vedeti kakšno bo vreme. Seveda koncert je »SOLD OUT«, greva vseeno malo pogledati okoli stadion in poglej dva Italijana prodajata kart za koncert, vprašava po koliko prodajata karte in one dva odgovorita da za 60€ (redna cena kart 57€), preveriva če so karte prave in jih kupiva. Vsa vesela se odpraviva še malo naokoli, greva do mesta Lucca, kjer sva ugotovila da so si mesta me seboj dokaj podobna, visoki stolpi, rdeča opeka in tlakovane ulice. So pa določeni detajli zelo zanimivi. Ker naju zopet začne preganjati čas, saj morava na koncert, se počasi odpraviva proti Firencam. Prideva v Firence, pobereva stvari z motorja in se odpraviva na koncert, motor parkiram pod ulično svetilko med druge motorje, ga dobro zaklenem in greva na koncert. Koncert se začne z pol urno zamudo, 15 minut kasneje začne padati dež in ne poneha do konca koncerta, ki je trajal dobrih tri ure in pol brez premora. Na nama ni bilo tudi 1cm2 suhega kosa oblačila tudi spodnje hlače so bile mokre toliko da je ves kapljalo od njih. Po končanem koncertu se odpraviva proti motorju, med potjo opazujem, da se okoli vozi kar veliko število avtov za vleko vozil, najprej sem pomislil, da so to pajki, kaj kmalu mi je postalo jasno, da so to nič drugega kot eni navadni lopovi, ki kradejo denar nič hudega slutečim turistom ko pridejo v težave in so primorani plačati ceno kakršno jo postavijo oni. Namreč uničilo so nama ključavnice za vžig motorja in ključavnico za odpiranje tanka plus tega da so ukradli še pokrovček kjer se naliva olje ( fejst je padal dež, pa še kej je lahko vrgu notr). Cena za prevoz motorja od stadiona do kampa borih 5 km so računali 100€. Jaz temu pravim, da me je okradel na pošten način. Ko sva se vsa premočena in premražena peljal v šlep službi, sva šoferja malo povprašala s kje je, saj se je takoj videlo da ni Evropejec, povedal je da je iz Filipinov. Povprašal sem ga zakaj je prišel sem v Italijo, na Filipinih ima vse, malo bi lovil ribe in se nebi nič sekiral, tukaj je pa tako vse napeto. Odgovor je bil, da se tukaj v Italiji lažje živi in je potrebno manj delati za isti zaslužek. Ko sva prišla v kamp je bila ura že krepko čez 2 uro ponči in nam varnostnik kampa ni pustil, da bi motor zapeljali v kamp, ga pa tudi nisem mogel zapeljati skozi manjša vrata ker, ko sem zapuščal motor pred stadionom sem zaklenil tudi balanco in je moral motor celo noč stati pred rampo kampa, tudi ta noč je bila krepko prikrajšana z spanjem. Zeblo naju je tako da so nama zobje škrtali od tresenja, oblečena sva bila v motoristično spodnjo perilo, tudi prešvicane majice so prišle prav, pokrita sva bila z tremi dekami in še fejst sva se stiskala, pa je vseeno fejst tresl. 5. Četrti dan: Zjutraj sem vstala ob 6h in šel takoj gleda, če je motor še pred rampo in bil je. Kaj sedaj? Kaj narediti? Kdo bo popravil motor? Koliko bo to koštalo? Začne se živčna vojna, ves nemiren in še vedno tresoč se zaradi mraza začnem premišljevati kaj bi bilo najbolje narediti. Kličem mojega mehanika, mu razložim problem in povprašam če lahko polomim ključavnico in potem na kable vžgem motor, seveda mi odsvetuje tako početje saj ker ni bilo pokrovčka za olje je zelo velika verjetnost, da je kakšna stvar priletela noter. Premišljevanje se nadaljuje, servis v Italiji na pooblaščenem bi bil mogoč, toda kdaj bo narejeno? Možakar iz avto vleke mi je povedal, da ima dobrega prijatelja ki je mehanik in zna take stvari dobro popravit. Grem povprašat na recepcijo kampa, če mi oni lahko pomagajo na kakšen način in seveda dajo mi telefon serviserja ki je samo 10 minut hoje oddaljen od kampa, v isti sapi mi receptorka pove da ima informacijo, da so med sabo vsi povezani tako policija, da se stran obrne, kot vlečna služba in na koncu tudi mehanik in rekla je da na koncu ni izključeno niti osebje kampa. Seveda dalje premišljujem kaj narediti, če grem k 10 minut oddaljenem mehaniku mi bo na kakšen način popravil motor, verjetno še na pol ne, računal mi bo pa astronomsko. In odločitev pade, pokliči prijatelja in res eden imam čas in voljo, takoj se odpravi po prikolico in proti Firencam. Tukaj se pa za naju začne mučno čakanje, tako sva bila oba vsa živčna in nervozna, da nama ni bilo ne do hrane ne do pijače kaj šele da bi se vsaj malo skregala (mogoče bi bilo potem lažje). Ob 13h sva moral zapustiti kamp in čakati izven kampa dolge in mučne 4 ur. Ura se ni in ni hotela premakniti nikamor, poskusila sva iti še malo pogledati po mestu, pa mi ni dalo miru in sva se po slabih pol ure sprehoda moral vrniti do motorja. Končno minejo tiste dolge minute in pride prijatelj, ves vesel se mi vsaj malo povrne veselje, malo tudi zgine nervoza, postanem med drugimi tudi lačen. S prijateljem naloživa motor na prikolico, ga močno in dobro priveževa, napokamo stvari v avto in se hočemo veselo odpeljati proti domu in kot strela z jasnega avto noče več vžgat, akumulator je star in iztrošen, on je pa pozabil ugasniti luči in je bil akumulator v pol ure prazen. On je imel k sreči sklenjeno asistenco za svoj avto (jaz jo grem danes) in so prišli v roku dveh ur z rezervnim akumulatorjem in vžgali avto. Problem je bil tudi to da je bil avto tako postavljen med dva zidova da ni mogel priti nobeden avto blizu, da bi lahko avto vžgali na kable. Pot domov je potem potekala brez zapletov. 6. Zaključek: Danes povprašal koliko koštajo ključavnice (tri ključavnice) 400€ + 50€ olje in olnifilter + delo min 50 €; skupaj cca. 500€ samo za servis. Prikazala se je kanček sreče, da je serviser našel rabljene ključavnice za 120€ in bo zato poravilo motorja koštala cca 250€ z vsem materialom in delom.

Tako pa je v petek 9.07. zgledalo znano slovensko smučišče.

danes en skok do Vinjega vrha; na obisk k motoristki, ki je trenutno na bolniški. Pot vodila od doma-zalog-malo trebeljevo-šmartno pri litiji-moravče-mokronog-kostanjevica-vinji vrh ... cca 180km v eno smer. v Mirni sem se ustavil in si na hitro pogledal grad. Tam srečal prof. Marko Marina ( http://www.gore-ljud.../novosti/42250/ ) , ki mi je dal hitro vedeti da tale grad, ki ga obnavlja, ne bo namenjen kurbl hausu (misli, tem tastarim hodi po glavi sam sex ). Zraven je bila ena gospa, ki me je gledala z nezaupljivimi očmi in na vsak načih hotla vedet zakaj slikam grad, pa kje bo to objavljeno. In tudi ona je pritrdila, da bo tale grad za kulturne namene, ne pa kot tisti kozolci v Šentrupertu, ki jih zdaj postavljajo (so nabrali stare kozolce v okolici in jih sedaj postavili na enem mestu), s katerimi naj bi zganjali turizem. Pa pravi le kak turizem lahko delaš s kozolci, edino če zgoraj postelješ slamo in ... na pa je že spet namignila na kurbl haus No takle je, ko pride motorist (v sveže opranem svetlem gvantu (kombinezenu)) pogledat en grad. Kaj bi šele bilo, če bi prišel v ledru in na ropotajočem čoperju. Gotovo bi me zaprla v grajsko ječo :-)) slike gradu: pa še slike kozolcev (morebitni bodoči kurbl haus ): Pot me je zanesla čez puščavo: Nekje na poti srečal en zanimv kozolec (?): obvezen obisk in postanek v Kostanjevici na Krki (se mi dopade tale kraj :yes: ): pa še ena panoramska, kar tako :-) Pot je bila super, cesta lepa, kar nekaj lepih hitrih ovinkov, za adrenalin pa vsake toliko časa mal peska na asfaltu (seveda v ovinku), sem ter tja sem se prijazno umaknil nasproti vozečim, ki se jim je zahotel moj vozni pas, dvema sem dal iz same dobrote prednost, k sta me že glih izsila. Ne vem kam so se danes skrile vse dolenjke. Tolk vasi prevozil, dečv pa nikjer Nazaj grede pa mi je končno ena, ki je očitno pod čelado videla lepotca , pomahala iz avto, ko mi je pripeljala nasproti (v vasi Doljna prekopa - avto opel). Škoda da sem šibal domov, bi se ji drugače kr pustil povabit na kavo :grim Motoristki pa želim hitro okrevnje pa da čimprej zalaufa bavarca in hvala za kosilo :-)

:yes: popoldanski potep po gorenjskih hribih in dolinah, na fotki je pogled iz Križne gore nad Škofjo loko- dobr je blo

Še kar dolg fočk z znanimi obrazi.

Bom pa še jaz dodal nekaj slikic iz nedeljske (03.06 ) vožnje po Istri. Trasa poti Koper - Grožnjan - Oprtalj - Livade - Motovun - Poreč - Limski kanal - Dvigrad - Gračišče - Kotli - Črni Kal ( Viki ) .... Prijetnih 290 km, v še bolj prijetni družbi. V Poreču smo se spoznali z prijatelji iz TSC ( Treviso scooter club ), kateri so bili na dvodnevnem potepanju po Istri.

Mal z zamudo pa vseeno sem se v petek podal do obale kljub grozečemu nebu.... Pridm v Koper kjer je blo za 8stopinj razlike in pretežno sončno in prijetno Kljub malo močnejšemu vetru je bila elitna lokacija polna turistov in domačinov...... :grim Mogli so met vojaške vaje saj je bil Koper poln tujih vojaških ladij in hitrih reševalnih čolnov,kratko spremljanje dogajanja iz obale je bilo zanimivo..... Krožil sem iz enega konca naše lepe Brod na Kolpi do drugega konca (Koper) pa nazaj čez Črni Kal,Kozino,Ilirsko Bistrico,Postojno na kavo OMW mim rid,ki so samevale v Lj.Kratko potepanje iz Notranjske na Dolenjsko in potem Primorsko je naneslo 360km.......

Lej to-parada ponosa. Ali si bil ti?

no, po dolgem času en mal drugačna dnevna fura. Navse zgodaj zjutraj (že malce v zamudi) sem tiščal po AC do vrhnike, tam pa po stari cesti do postojne-OMW, kjer je bila ob 8.30 kava. Prišel BasBas, Joni46 pa zamočil (nič neobičajnega). po kavi in uvodnem čveku sva se odpravila med "prašinarje" in obvozila predvideno pot (mal poti manjka ker "gizmo" ni začel takoj delat) mimo bivše italjanske (musolinijeve) postojanke kratek postanek pri gradu (pozabil ime), ki ga počasi obnavljajo (na žalost v napačnem vrstnem redu) pot naju je vodila po t.i. Luisen Strasse iz leta 1888 Prvi postanek je bil v Mašunu: nato pa pot do planinskega doma na Sviščakih in vzpon na Snežnik: (no čisto do vrha nisva šla) Iz Snežnika pa preko Ilirske-Šembilja-Knežaka-Parja-Palčja-Jurišča do Gornjega jezera na dobro kosila s štrudlom (hvala). Po kosilu pa preko rakitne (nikjer dvokolesnikov) domov. Celodnevna vožnja po gozdu - super; hladno, mir pa še lepo diši ;-) Razen avtomobila ki mi je na poti na rakitno zaprl pot in enga cliota ki je sekal ovinek po mojem pasu (ko sem ravno podiral ovinke okoli Otave) se je vse lepo izteklo. basbas - hvala za družbo in vodenje po makadamskem labirintu ter za dobro kosilo.

Hehe danes je bil pa en zelo zanimiv dan… Dopoldne štart od mojih proti Postojni, kmalu za Postojno desno in čez AC, ter vzporedno ob njej do Slivic, potem desno in naprej do Cerknice, čez Bloke do Sodražice, čez Ribnico do Kočevja – čez Rinžo… Naprej do Livolda, tam pa levo proti jugovzhodu… Čez Knežjo Lipo in Bistrico… Proti Dobličam… Do Kanižarice – ob Dobličici… V Črnomlju pa na severovzhod… In naprej čez Gradac do Metlike, tam pa čez mejo po tisti luštni cesti (že dolgo nisem šla) – čez Ribnik in Netretić do Karlovca… Naprej na jug čez Dugo Reso in Jarče Polje, Bosance in naprej po skoraj prazni cesti čez Presiko, Tomiće do Skrada, tam sem si privoščla pavzo in malco v družbi madžarskega motorista, ki se je odpravljal na morje… Ko sva pojedla in se načvekala je šibal naprej, jaz pa tudi ker je nebo v smeri proti Sloveniji postajalo vedno bolj črno, cel čas pa je pihal tudi nor veter (na sliki se slabo ne vidi – ampak drevesa je kar upogibalo :surrender: )… No in potem sem šla naprej do Delnic, sem mislila it na hitro tankat in na WC – se še oblečt ker je ratalo hladno. Grem najprej plačat bencin, s prodajalcema rečemo še par besed in grem. No in potem se je začela akcija :xx: Hočem it ven iz WC-ja, pa se ne da odklenit – so meli tisto varianto ko ni ključa, ampak okrogla kljuka. Probavam 5 minut, ne gre. OK, malo pavze, probam spet – ne gre. Slišim ljudi, ena gospa me sprašuje da če ne morem ven, povem da ja. Pride prodajalec s pumpe, me sprašuje kako in kaj, mi reče naj probam to in ono – nič ne deluje :grrr Mi je bilo fajn ker je vse govoril s ful mirnim glasom – me je strah majhnih prostorov – če bi začel delat paniko, bi jo tudi jaz Tukaj me je rešlo to, da je bilo zgoraj na vratih steklo in je vsaj zgledalo malo bolj »odprto«. Mi reče naj počakam da gre poiskat ključ, pride nazaj s ključem in še z drugim prodajalcem. Proba prvega – ni pravi, drugega, ni pravi, tretjega… je probal z vsemi mogočimi ključi,... mu po 15 minutah končno rata najt ključ – bunka na moji strani se vrti, ma efekta nobenega. Mi faca ves čas govori da naj samo ostanem mirna (kot bi vedel ), OK se trudim… Na koncu se odloči da bodo pločevinasta vrata sesuli in da naj se umaknem v tisti del, kjer je WC. In res – kot v filmu – mu je z nogo po parih poskusih uspelo zbit ven iz okvirja spodnji del vrat. Uff kako mi je odleglo Mu najprej podam čelado, pa tank torbo, pa jakno (kako mi je ratalo vroče notri!). Potem se stlačim ven še jaz in zunaj stoji policaj hehe Cela reševalna akcija – je prišel ravno mimo pa je potem ostal če bi rabli pomoč. Me fantje povabijo na kavo – da se malo nadiham, policaj mi zabiča da naj kar malo počakam preden grem na motor – mu obljubim da bom. So bli res prijazni, smo se nasmejali vsej »akciji«. Ker je bilo že dokaj pozno, sem mogla šibat naprej. Se poslovim in grem naprej čez Delnice – mimo dveh policijskih kontrol (danes je bilo pa res dosti policajev pri sosedih). Si že mislim da je mimo, ko mi v Sljemenu pomaha policaj (prvič da so me sploh ustavli). Tam je že imel dva Nemca, ma glede na to, da so se lepo gledali, sem sklepala da ne bo hujšega In res – je rekel, da je samo kontrola. Nemca spusti naprej. Seveda je bilo tudi pri meni vse OK, me spusti in reče da naj lepo vozim in jaz da – saj vedno lepo vozim, da ne norim – me gleda in se mi smeji da saj je videl kako sem pripeljala izza ovinka zgoraj, da tisto ni bilo počasi… Ga gledam, se smejim in mu obljubim da bom pridno vozila od tam naprej Mi vrne dokumente – jeeej gremo dalje Proti Gornjem Jelenju… Vidlo se je komaj kaj, zato sem se ustavla in zamenjala vizir in navlekla nase ta toplo podkapo. Naprej čez Kamenjak... In v smeri proti Grobniku in čez Čavle in potem na AC mimo Rijeke in ven ter čez Jurdane in po ta stari cesti do Rupe in čez mejo, v Ilirski Bistrici levo in čez Harije do Podgrada, tam desno in čez Materijo do Kozine, mimo Divače in čez Senožeče do mojih po ruzak, potem pa čez Ride in Logatec… in domov. 460 kilometrov, kljub vsem temnim oblakom, megli in vetru - nič dežja - pasalo! :yes:

Poglej.. manjše prekoračitve (ko pač pelješ nekje malo nad omejitvijo), ne bodo tako sankcionirane. Alkohol in razni nizkoleteči izstrelki pa ostajajo kaznovani na isti ravni. Meni zveni nekako logično. Čeprav bi za alkohod kazni še podvojil.

LOL. Nagradno vprašanje: kdo pa je kazni povišal za dvakrat v začetku leta 2008? (en hiter link za pokušino - http://www.avto-magazin.si/novice/prometna-varnost-zgodba-o-uspehu/ )

Včeraj ena krasna turca po sneženi idili Železna kupola bunkerja Še en bunker Zelo nizek vhod bunkerja, po vsehŠtirih bo treba not zlest Kar dolg tunel bunkerja, žal na koncu zasut. ViŠina tunela okoli 1m, dolžina okoli 150m, akcija čepe Kje hudiča je glavni vhod tistega ki iŠčem Zbiralnik vode, za oskrbo vojske v bunkerju Še en vhod, bingo. Mislim da sem naŠel drugo stran glavnega vhoda Pa bejžmo notri Jes, najdu sem ga Več kot sto let star Avstro Ogrski nedokončan tunel, katerih želja je bila povezati osrednjo Slovenijo in Gorico z Širokotirno železnico Dolžina okoli 400m, majhna svetla pikica na sredini slike je vhod tunela

Ko smo že glih pri denarju na hapeningu so računal za 20min vožnje 250 HRK ali 10.000 sit. Samo tolk, da nebi plačeval z tolarji, ker se ne splača!! :yea2: