Dvorana slavnih

Morje. Mir. Idila. Tišina. Morje. Sonce. Voda. Galebi. Pivo. Popoldanski spanec. Pogled na zgoraj brez nove sosede. Vse to sem imel, dokler se ne prikaže en NORC ...pol pa se ga nisem mogu losat, dokler nismo pojedli vseh zalog čevapov, salame, špeha, kruha..... ( ej... še hwala bogu, da je pršu, k čevapi so že mal smrdel, per je bil sparjen, salama plesniva....vse to ta Norc sploh porajtu ni).... Ker pa je KMET en navadn softić.... pa gre na morje brez žara, se je blo treba znajdit malo drugače.NORC sploh ne bi bil NORC, pa ker ne mara surovih čevapov, jih je blo treba spečt. ....mele sva jih ene dve uri na soncu... pa so še bolj začel smrdet, pa muhe smo mogl odganjat.... pol pa "KLIK" neki poči v glavi... pa zapalmo roštilj od BMWja. ej.... majkata!!! najprej sva jih pekla prow v auspuhu.. pa nisva marla dimljenih... pol sva pa vidla, da je sosedov mulc odvil snedvič, pa odvrgu folijo... midva pa HOP... folijo na auspuh... in pečenje se je začelo... Dobr je blo. Sploh nisva porajtala, da je bil per sparjen. Ej... a kdo ve... kuko bi se dobl čevapčič vn iz auspuha... en nama je padu not... :glare: ( še dobr da je bil od NORCA ) NO TKO.... Ni bila glih dnevna vožnja.. mi je pa NORC naredu VTIS.... No ja ... ka čmo...

Danes sem si zaželela še nepoznanih poti. Ob kavi pregled karte in določitev smeri - severozahod Štart dopoldne - v Senožečah na AC do Nove Gorice, z vmesnim postankom na bencinski. Iz NG čez Kanal, Tolmin in Kobarid do Bovca, še en postanek za tankat pred mejo in za nabavo malce. Od tam pa ob Koritnici na sever... čez Log pod Mangartom in naprej... potem čez mejo in dol do Rabeljskega jezera (Lago del Predil) in tam na levo čez Na Žlebeh (Sella Nevea) in v dolino po tisti zaviti cesti... od tam na zahod in mimo Tolmeča (Tolmezzo) in seveda ne bi bla jaz če ne bi vsaj enkrat falila. Sem gledala table in v mislih ponavljala kraje čez katere se bom peljala in seveda falila izvoz. Ma sem pač obrnila in šla nazaj in potem v ta pravo smer - proti Villa Santini in potem na sever ob reki Degano čez Ovaro, Rigolato in Forni Avoltri (cesta je čisti užitek) do... Sappade in naprej v dolino... Od S. Stefano di Cadore potem čez en dooolg tunel (je kar zeblo ker je bilo sicer tam 35 C - vsaj tako je kazal termometer v mestecu) in potem na jug... naprej čez Lorenzago di Cadore in po fenomenalni cesti z nešteto ovinki do... Od tam sem se spuščala v dolino po še vedno čudoviti cesti čez... Še en "prelaz" ^_^ naprej čez Ampezzo Tam nekje sva se "ujela" z enim Italijanom na KTM Duku, s katerim sva potem slalomirala vse do Tolmeča (Tolmezzo), kjer se je poslovil, jaz pa sem šibala nazaj po enaki poti kot sem prišla (se mi ni dalo vozakat dol do Gorice) torej čez Kluže (Chiusaforte) in Na Žlebeh... mimo Rabljeskega jezera in čez Predel in Strmec - razgled in vasica... V Bovcu tankat, naprej do Tolmina, čez Idrijo - tam sem se odločla da bo res že čas za pavzo in kaj pojest (glede na to, da je bila ura že sedem zvečer). Okrepčana sem šla naprej čez Hotedršico, Ride in Postojno nazaj do mojih. Dobrih 550 km. Vesela ker sem spet odkrila nekaj novih lepih cest

Danes sem imel v planu samo krog po Ljubljani za potrebe promocijske vožnje za KMC a se je na koncu vse drugače razpletlo. Ko smo se na Dolenjski cesti sončili, pili pivo, jedli čevapčiče in opazovali najpočasnejše Yamahe, cucukije in druge kosilnice, ki so tekmovali za pokal najpočasnejšega motorja je prišla iz ust Dr. Jakoba ideja, da se gremo kam shladit. Ker moja ni hotela zraven, sem povabil prijateljico, ki je bila tudi tam, da se skupaj kam odpeljemo. Tudi ona je odklonila, zato smo se odpravili od tam proti domu, da sem se preoblekel v bolj "udobne" usnjene cunje. Med sedanjem na mopede smo se odločili, da gremo proti Korenskemu sedlu in nato na avstrijsko stran. V Žirovnici smo se ustavili pri Jakobovi nevemkajžeje prijateljici, ki nam je na račun hiše prinesla sljadoljed in kavo. Vsak je za povrh dobil še poln krigl vode, da nismo dehidrirali. V Belci je bil radar, a sta nas posvarila pred njim samo dva voznika avtobusov in trije motoristi malo pred radarsko zasedo. Ostali, motoristi in konzervarji pa se niso spomnili pomežikati ali kako drugače opozoriti na pobiralce € . Nato smo nadaljevali čez Korensko sedlo in po spustu na avstrijsko stran zgrešili odcep za Baško jezero . Sledila je vožnja skozi Beljak in nato skozi Šentjakob v Rožu. V Borovljah smo se ustavili, da smo naredili tamalo generalko pri Jakobovi italijanki, ker se je zadeva skoraj popolnoma podrla . Ker nam je popravilo vzelo preveč časa, je načrt, da gremo pogledat še na Golico odpadel. Sklenili smo, da gremo do Železne kaple in čez Pavličevo sedlo domov, a smo šli najprej preštet vse ovinke do Jezerskega. Spustili smo se nazaj proti odcepu za Pavličevo sedlo in se ustavili na ovinku, kjer je vodni izvir, saj žeja dela svoje, voda je pa tam prijetno mrzla. Zopet nas je čas prehitel, zato sva se midva z Jožetom odpravila nazaj na Jezersko in proti domu, Jakob pa čez Pavliča v Celje. V Kranju je zaprto krožišče, zato sem moral na obvoz, če sem hotel proti Brniku. Na obvozni trasi sem si premislil in namesto proti letališču nadaljeval pot skozi Prebačevo, Valburgo in Smlednik proti Tacnu in Ljubljani. Čez cel dan se je nabralo med 220 in 230km, lahko tudi malo več :surrender: . Najpomembnejše stvari, to je popravila Future, nisem slikal, spomnil sem se šele, ko je bilo vsega konec. Prilagam pa eno fotko z dogajanja pred KMC-jem LP Robert

Ninč, zadnjič, ne vem točno kdaj, so bila naša kljuseta v Postojni skupaj parkirana, če se ne motim Danes pa lep izlet v dobri družbi: Zbor na pumpi v Vodicah, kava v Kranjski Gori, pregled popravila ceste čez Korensko sedlo (jim kar gre, no), Beljak, Faaker See, Ljubelj, Tržič (postanek za kosilo - hvala :yes:) in domov. Nabralo se je 250 km, res vroče pa je postalo šele pod Šmarno goro. Prej je bilo kar znosno.

znajd se; je rekel tist k si je z glisto čevlje zavezal ;-))

danes en skok po Istri. Nenačrtovano se dobila s Tomcato-om pri vikiju, uskladila plane in jo mahnila proti sončni istri. Najprej pogledat domnevno vikendico čevljarja Ralfa (scumacherja): nato je bil prvi postanek v vasici Oprtalj (kjer sva pomalicala sendviče): naslednji postanek čez par km v Motovunu, kjer sem tudi poskušal z motorjem ujet zajčka (na žalost mi je ušel): Ura se je bližala kosilu - skok v fažano na kalamare (mimo limskega kanala) limski kanal: fažana: Po kosilu pa proti domu mimo opatije (kjer je bil pit stop za kofe), pa mimo vodic do meje in nato k vikiju na sladoled. V postojni na omw-ju pa nenačrtovan postanek - menjava žarnice pri bavarcu (je tudi najboljšim se dogaja). Bila fina, hitra pot v fajn družbi in delno po še neprevoženih cestah

Evo uspešno prevozil delček avstrije. Pot je šla nekako takole: Zreče-Wolfsberg-Klippitztorl-Murau-Turracherhohe-Nockalm strasse(v obe smeri)-Gurk-St. Veit-Volkermarkt-Mežica-Črna-Velenje-Zreče. Cesta na Klippitztorl je na začetku ok, potem ko se spuščaš pa katastrofa. Sesut asvalt do amena. Naprej do Turracha je šlo lagano, lepa cesta nobene gužve, potem pa nockalm. Odlična cesta in še lepša pokrajina. Prav fino za dričat gor pa dol. Vredno tistih 8 EUR. Dosti italijanov, srečal sem pa tudi dva slovenca iz Prevalj, men se zdi, sm že pozabu. Od nockalma dalje sem šel po eni izmed stranskih cest do Gurka, sploh ne vem kje me je garmin peljal, vem pa da sem v enem momentu peljal skozi popolnoma novo naselje še v izgradnji. Na zelo lepi čeprav odročni lokaciji. Cesta ozka in zavita ampak popolnoma prazna, še lokalcev ni bilo. Nekje pr volkermarktu sem jedel, ni blo slabo (slika) za 12 evričev. Potem pa čez črno domov. Spet se je nabralo ovinkov, lepa sobota moram rečt. enkrat bo moj njam njam turisti panorama ko je najjači? 1 down... plenty left...

Dons sam en kratek šprint iz Ljubljane do Grobnika in nazaj. Cca 250 peklensko vročih kilometrov

uosla :lol: ne me vabt zraun ... prosim :krneki:

danes bolj lažerno do sredine rid, se tam ostavil in pasel firbec na mimovozečih motorjih in motoristkah

Danes štart v Postojni. SandiGulje je bil že na pumpi, štartala sva takoj - sva rekla da bo kafe malo kasneje... Čez Ride do Kalc in Idrije in naprej ob Idrijci, potem pa čez Cerkno do Gorenje vasi, kjer sem mogla tankat in nabavt malco (= zajtrk, ki sem ga v vsej jutranji zmedi pozabla pojest ). Naprej čez Škofjo Loko do Železnikov in gor na Sorico... Čez Soriško planino v dolino, malo pred Bohinjsko Bistrico sva si privoščla malco, od tam pa nadaljevala čez Pokljuko - mmm kako je spet vse dišalo po smrekah ^_^ pa malo bolj prijetno je bilo tam gor kot v dolini... Od tam sva nardila en manjši "ovinek" zaradi mojega firbca (ali pa bolj pozabljivosti .) ) saj se nikakor nisem mogla spomnit ali je čez Radovno cel čas asfalt ali je tudi makadam (je mel Sandi prav ko sem mu je zdelo da je makadam ). Jah no - sva vidla pa en del lepe doline S kakšnim užitkom bi se v tisti vročini vrgla noter v Radovno... Od tam čez Blejsko Dobravo do Jesenic in naprej do Kranjske Gore, kjer sva mela pavzo za pit in sladoled da sva se vsaj malo shladila. Nato pa čez ovinke ozaljšane v granitom na Vršič... In dol čez dolino Trente ob Soči... do Kobarida in Tolmina, tam pa na jug proti Novi Gorici. Na cesti je bilo spet ogromno ta modrih, na katere pa je opozarjalo več avtomobilistov kot motoristov... Naprej do Ajdovščine, čez Podkraj do Kalc in malo za njimi končno klopca (no - klopca, ki sem jo vidla ker baje sem jo v Hrušici falila) da sva se malo usedla in pretegnila. Čez Ride do Postojne, kjer sva se poslovila, jaz sem šibala še do mojih po dodatno prtljago in potem nazaj čez Logatec in domov. Do kafeta nisva prišla - pa naslednjič Nabralo se je dobrih 500 km.

Hja jaz pa danes nisem mel nobenga plana. Šel sem v Kranj na kavo z GašperX. In seveda po tem domov. Ker pa prenavljajo krožišče pri merkator centru nisem mogel proti Brniku in naprej do Domžal.Zato sem šel čez Škofjo Loko. Ampak tam sem pa kar zavil proti Žirem. In spet proti Cerknem in Idriji. Sem si reku no grem do rid pogledat. Ja pa ja. Motorček je kr sam zavil proti Colu . In že sem bil v Wajdušni . Ja če sm pa že tam grem pa prot Gorici ane . No pa sem spet nekam zavil in po mnogih ovinkih pridem do Sežane . Jbg sem pa lačen ratu. In grem do Divače in k Vikiju na Črni kal na burger in sladoled. Končno , od tam pa res proti domu.Vmes pa še fočk na ridah. Takle mamo. Človk hoče domov pa ga cestarji zajebejo pol mora pa obvoz nardit

zdaj ko je tehnika sprobana in deluje... kje bo naslednja degustacija da ne bom čist off topic... včeraj po dolgem času v PO na kavi... sama... nobenga poznanga sami pozerji in turisti

Ker sem pridno pribrcal na Jezersko, sem za kazen moral pojesti kos gibanice... :grrr Jezersko danes v znamenju rdečih...

Zapomni si, da imajo tudi ženske včasih, kakšen pameten predlog, ni pogosto se pa dogaja

Hehehe - norca

..pa da nadaljijemo vtise, ki jih je NORC pustu na kmetiji nekje na obali.... ...hja... kuko nej nadaljujemo. ..da obudimo spomine najprej...Norc pride h Kmetu... poje vse čevape, spije ves per... zreže vso salamo.... ...in kaj sledi potem. JA IZLEŽAVANJE DO BOLOVA.....a-ne...kej druzga pametnga se nisva spomnla... na listek, kam sva mela zapisan,kaj delat se nama pa ni dal pogledat... ... boh ve qua je sanju tale kmet... pol je sam reku, da ga neki boli, k da bi celo noč en ražniče gor natiku.....pa pojma nima zakaj... ... po izležavanju do bolova naju je začel v bistvu ne bolt... ampak pečt... tolk hud je bil tale sonce.... pa je blo treba površino, na katero sije sonce , mal povečat, da bodo opekline manjše... hja.. prec more sonce bl svetit, da tole vse skupi obsije.... Kaj druzga.. spet lačna. IDEJA... (kmetova).. greva lovit jegulje!!!! ...haha.... haha... ej... to so jegulje ble čist zmedene... so Sargaško morje iskale tm nek u Iški.... ...in ko voda se zbistri.... jež zagrabi ga ...kmet ugotovi.... ...no in skuhal ježa tega smo, probat sam sem mogu ga... ... pojej! je reku kmet. ... in pojedu sem ga... z bodicami vred. Po fejst kosilu, spet izležavanje do bolova.... pa si je NORC zaželu malo muske.... .. mmmm.. simfonija... poezija... ..nakar nekaj zahrešči.. ...ni čudn.. ko po anteni grmi.... Tko. Tolk za dons... ju3 pa na šiht... kmet pa na Njivco.... hahahahahaha

danes slabo kar se tiče gole kože:

Lej,če ti ni še noben povedal......voziš scooter.....kako če bit z tabo vse v redu :lol:

tako je, una dva nasproti parkirana! :grim ja sej kaj več kot okrog hiše pa ni, kolega po 200km že pizdi da ga rit boli, pa za v Dolomite se že psihično pripravlja da ga bo rit bolela! :lol: no pol je pa ta, na hitro sem pogledal in vidu ninja nalepke

A kaj narediš, zapelji se do compaca v Velenje, škoda modrovanja, cajta pa živcev. Narediš en lep sobotni jutranji izlet z koristnim dejanjem in rešitvijo tvojega problema. Boris itak vse zrihta.

pzde x 2

Malo za šalo,malo zares :grim

Motor ja, nxyz pa ne

Ker ne smejo, ker narod zagovarja take junake, tudi tisti, ki je zadnjič bežal pred policajem in ga je potem policaj ponesreči povozil je bil tak junak...s pestro preteklostjo kršenja predpisov.

Bil sem očividec. V tem primeru moram pohvaliti lokalnega policaja, saj je po opisu avtomobila, takoj vedel kdo je storilec, znan lokalni "junak" na gasu a brez jajc ustaviti in pomagati poškodovancu. Vsi trije Nemški motoristi so vozili popolnoma po pravilih in omejitvah, tako, da kakršne koli komentarje proti (vsaj tem trem) motoristom lahko izpodbijam.

Če se bom kdaj oženil, se ne bom na Zemonu ampak na Kendovem dvorcu ... Lepše in bližje ne more biti ...

poglejte si ka je to motor na 2.50min

Malo predelav na moji lubici. Danes sem zamenjal ročici zavore in sklopke. LP Robert

Sem malo "ojačal" floto: Shot at 2012-06-15 Shot at 2012-06-14 Shot at 2012-06-14

Tukaj so slike iz Toskane. Center Ferrare Tole so policaji v Ferrari, najprej sem mislil da majo kakšen ulični teater. Steza v Imoli Passo del Giogo Pavza na prelazu, ostalo je še 45 km do kampa v Firencah Firence David v Firencah Prašiček v San Giminianu Stolpi v San Giminjanu Trg v mestu Lucca The Boos 41.500 prodanih kart Je bil odaljen od naju približno 15m.

fočk 2x, u drugo š mal čvekanja po pa proti domu... tapozlačen spet greu klopco

Hvala fantje. Tud menjava je OK.

Zjutraj, ko ljudje gredo k prvi maši, sem jo urezal na Kope. ...pa preko Črnega vrha... ...na Ribniško kočo. Vsega skupaj 45 kilometrov.

Jaz sem bil poleti 2010 na operaciji - rekonstrukcija sprednjih križnih vezi, odrezali so mi nekaj meniskusa ker je bil raztrgan. potem je sledila klasična fiziotarapija, 14 dni toplic (Zreče) itd. Zdaj je kot da nikoli ni bilo poškodbe, tudi na motorju me skoraj nič ne moti ampak to je itak odvisno kako se potem rehabilitiraš. jaz sem imel težave dokler nisem ojačal mišic, sedaj kot spet treniram, gonim kolo itd. je vredu. ključ je da spet nazaj dosežeš polno gibljivost in imaš močne mišice.

Tebe bom dala v mejkap studio...da mal olepšaš riti pred razglasitvijo... Sam mal se bojim da se boš s kako ritjo predolgo časa zadrževala....

Vidim da ti je šlo slikanje kar dobro od rok ...

U51... ves kolk je blo veselic ucer, se vedu nisem kam bi sel ... More pa vedeti, enkrat gorenjka/ec.. vedno gorenc/ka, pa tud zlocinci se vracajo na kraj zlocina

fock ane ...maus pa jure gor,smo se po dougm cajt vidl

Bla bla bla bla bla bla bla, že dve strani... da bi pa kdo povedal kolikokrat mu je policaj težil zaradi tablice to pa ne a ? Sama neka toplovodna odkrivanja.. Jaz mam polmetrski originalni kos plastike zamenjan za ličen aluminijast nosilec, opremljen z osvetlitvijo in mačjim očesom, tablica je nameščena pod "človeškim" kotom in na tehničnem (letos sem ga imel prvič) ni niti opazil da bi imel menjano. Pri tisočih motorjih, si pa verjetno res ne bo zapomnil, kakšen je originalen nosilec.

Še ženin in nevesta + priči + "oblasti" (?) ...

Danes sem menjal zavorno olje pri 68.000km. in evo kaksna svinjarija je bla not.

Takole pa izgleda potem v Google Earth-u ...

če prestop ...čeul... drita u hemeroide ...

aha, če sm pa bil jst, pol se pa men kavo plača ne Mausu!!! p.s. js vse po vrsti pozdraulam...je pa res da včasih sam mau obrve dvignem..u pozdrau :grim

Sem jih poslušal cel preostanek poti, da je potrebno imeti tudi zemljevid, kot mi je težila moja draga žena ko sva se vsedla na motor. Seveda sva probala tudi to specialiteto in je bila res dobra.

No, ker se noben ni javu, sm pa sam vsekal na Gorenjsko in S Primorsko. Od doma - Bic - Vrhnika (AC) - Logatec - Idrija - MnS - Kobarid - Ucja - nazaj v dolino - Bovec - Predel - L. di Fuzine - KG - Jesenice - Sencur - Menges - Domzale - Litija - Gabrovka - domu.. Nabralo se je 400 lustnih km, vidu kar veliko tujcev po nasih cestah. Ocitno ze motorirajo po nasih cestah in ne znajo pozdravit!! 1. slika - MnS itak 2. slika - tkole se je obrnilo na vzponu na Ucjo 3. slika - malo pred prelazom Predel

Prvič sm dns v tej temi. A mi lahko eden pove v čem je smisel objavljanja tragičnih vesti tle gor, k da ni tega dost že po tv-ju. Res bi rad da mi edn pametn odgovor da.

Ne vem pod kaj točno naj uvrstim opis mojega oziroma najinega potovanja po Toskani. Pa je priletela ta zgodba v to temo, upam da ni nič narobe 1. Dan pred odhodom: Pred odhodom v Firence se je polomila plastika na kablu za polnjenje navigacije, seveda hitro na motor in v trgovino kupit novega imeli so ga v akciji za 7€ ampak našel sem še cenejšega za dobre 3€. Seveda zelo navdušen nad dobrim nakupom saj so vsi drugi bili dosti dražji okoli 14 – 20 € ( toliko pa že ne dam). Ko prinesem vtikač domov ga takoj testiram in ugotovim, da stvar odlično funkcionira. 2. Dan odhoda: Planiran čas odhoda ob 6h zjutraj, dejansko sva sedela na motorju pol ure kasneje. Ni važno izlet se je začel, saj sva bila oba vsa nervozna in živčna ker je to najin prvi motoristični izlet. Živčno sva komplicirala kaj in kako vzeti stvari s sabo, spraševal druge izkušrnr motoriste kako se obnašati ko prideš v kakšno mesto, kam dati čelado, jakno itd. In seveda se je vse začelo z vožnjo po avtocesti do Ferrare, ko sva prispela v mesto sva rekla no si greva seveda malo ogledat kakšno je mesto in kaj se zgodi. Prvi dež, vedriva pod nekem napuščem k sreči samo 20 minut. Po ogledu mesta, greva naprej po lokalnih cestah, ki so bile kar zanimive in lepo vijugaste. Prispeva do Argente, kjer popijeva en švoh kafe, mesto nič posebnega, tu se spopadeva z prvo »self service« bencinsko pumpo, najino tankanje je trajalo dobrih 15 minut za 10€. Nadaljujeva pot proti Imoli kjer si ogledava samo dirkalno stezo »Avtodrom Enzo e Dino Ferrari« in znani ovinek kjer se je ponesrečil Sena. Nadaljujeva pot čez res čudovite Apenine preko prelaza »Paso del Giogo« 882 mnm, cesta čudovita, res super panoramski pogledi, vzhičen in fasciniran. Tako voziva proti Firencam, nakar se zgodi neprijetno presenečenje, cerka 10 km pred Firencami crkne za 3€ kupljeni vtikač za polnjenje navigacije, seveda sva brez zemljevida (KAJ GA PA RABIŠ!). Zaradi tega sigurno izgubiva kakšno uro dodatne vožnje čez Firence, saj tudi približno nisva vedela kje se nahajava in kako morava priti do avtokampa, seveda sva spraševala kok prideš do kampa ampak Italijani kot Italijani malokdo zna Angleško, malo z rokami in nogami odgovarjajo kako prideva do kampa, končno najdeva kamp, se prijaviva in takoj malo v mesto. Lepo mesto, malo po Italijansko ne urejeno toda zanimivo, znameniti most Ponte di Vecchio in še polno drugih zanimivih stvari, ker sva prišla v mesto tam nekje ob 9h zvečer je bilo že večino trgovinic zaprtih in okoli Dume se ni dogajalo nič zanimivega, kod da mesto postaja »mesto duhov« nikjer nobenega. Končno se lahko prijetno utrujena odpraviva spat. V Italiji zgleda nimajo zakona, da rešilci, policaji in ostali po 10 uri zvečer ne smejo prižigati siren, mislim da so tulili celo noč. Spala sva kolikor sva lahko spala med tuljenjem siren. 3. Drugi dan: Sobota, vstaneva ob 7h zjutraj, greva po zajtrk (suhi dnevni obrok -SDO), pojeva in se počasi odpraviva novim dogodivščinam naproti po prelepih zopet vijugastih cestah proti San Gimignano, prej pa še v trgovino kupiti vtikač za navigacijo. V trgovini na info točki povprašam kje bi lahko dobil vtikač za navigacijo in prodajalec mi odgovori v njegovi angloitaljanščini »next to kaca« izzval je salve smeha vseh prodajalcev in naključnih kupcev, ki so spremljali potek dogodka. Vtikač je koštal borih 19€ ( prejšnjih 3€ + 19€ = 22€, pri nas bi bil verjetno isti ceneje). Navigacija sedaj dela in drugi dan se začne. Pot naju vodi preko San Gimignana , do Siena zelo lepo mesto tako eno kod drugo, sta me oba mesta tako fasciniral če naju čas ne bi preganjal bi ostal v vsakem mestu vsaj po en dan in si ga res do podrobnosti ogledala. Navigacija, ki je sedaj delal brezhibno, naju je vodila preko Castellina in Chianti do Radda in Chianti, kje se je nadaljevala najin »izlet«. Ustavit sem moral ker mi je pri čeladi popustila plastika katera drži vizir, ker je nisem mogel kar tako popraviti na motorju sem mojo sopotnico prosil, da sestopi z motorja dol in ko gre okoli motorja opazi da na desni strani motorja nekaj pušča, pogledava malo bolje in opazim, da se je predrla cev ki povezuje hladilnik z motorjem, seveda hladilne tekočine v ekspanzijski posodi ni bilo nič več. Premišljujem kaj narediti, sredi ničesar sva ostal z okvaro na motorju. Poskusim ustaviti en avto in za čuda mi res ustavi, povprašava za kakšnega mehanika ki bi nama lahko to okvaro saniral, seveda je ura že toliko da so vse delavnice že zaprte. Kaj narediti ? Italijan nama ponudi pomoč, (on ne zna nič Angleškega, njegova žena pa za silo) ampak zmenili smo se, povabila sta naju v njihov dom kjer sta on in njegov sosed popravila motor, odšravfala objemko, odrezala centimeter cevi, nataknila cev, privila objemko in natočila antifriz. Njuna hiša je bila kot iz pravljice na lepem gričku kje je prekrasen razgled in okoli vinogradi. Se seveda lepo zahvaliva (niso hoteli povedati kolik sva jima dolžna) in se odpraviva proti Firencam, ker je že pozna ura malo bolj pohitiva, prideva v kamp in zaradi dogodivščine ki se nama je pripetila sva zopet obsojena na SDO. Malo še poklepetava, narediva plan za naslednji dan. To noč spiva malo bolje ni bilo toliko siren. 4. Tretji dan: Ker je bil najin plan odhoda v Toskano v tem času koncert Bruca Springstina sva moral najti nekje karte, seveda jih nisva prej kupila ker sva malo špekulirala glede vremena, saj ne moreš en mesec prej vedeti kakšno bo vreme. Seveda koncert je »SOLD OUT«, greva vseeno malo pogledati okoli stadion in poglej dva Italijana prodajata kart za koncert, vprašava po koliko prodajata karte in one dva odgovorita da za 60€ (redna cena kart 57€), preveriva če so karte prave in jih kupiva. Vsa vesela se odpraviva še malo naokoli, greva do mesta Lucca, kjer sva ugotovila da so si mesta me seboj dokaj podobna, visoki stolpi, rdeča opeka in tlakovane ulice. So pa določeni detajli zelo zanimivi. Ker naju zopet začne preganjati čas, saj morava na koncert, se počasi odpraviva proti Firencam. Prideva v Firence, pobereva stvari z motorja in se odpraviva na koncert, motor parkiram pod ulično svetilko med druge motorje, ga dobro zaklenem in greva na koncert. Koncert se začne z pol urno zamudo, 15 minut kasneje začne padati dež in ne poneha do konca koncerta, ki je trajal dobrih tri ure in pol brez premora. Na nama ni bilo tudi 1cm2 suhega kosa oblačila tudi spodnje hlače so bile mokre toliko da je ves kapljalo od njih. Po končanem koncertu se odpraviva proti motorju, med potjo opazujem, da se okoli vozi kar veliko število avtov za vleko vozil, najprej sem pomislil, da so to pajki, kaj kmalu mi je postalo jasno, da so to nič drugega kot eni navadni lopovi, ki kradejo denar nič hudega slutečim turistom ko pridejo v težave in so primorani plačati ceno kakršno jo postavijo oni. Namreč uničilo so nama ključavnice za vžig motorja in ključavnico za odpiranje tanka plus tega da so ukradli še pokrovček kjer se naliva olje ( fejst je padal dež, pa še kej je lahko vrgu notr). Cena za prevoz motorja od stadiona do kampa borih 5 km so računali 100€. Jaz temu pravim, da me je okradel na pošten način. Ko sva se vsa premočena in premražena peljal v šlep službi, sva šoferja malo povprašala s kje je, saj se je takoj videlo da ni Evropejec, povedal je da je iz Filipinov. Povprašal sem ga zakaj je prišel sem v Italijo, na Filipinih ima vse, malo bi lovil ribe in se nebi nič sekiral, tukaj je pa tako vse napeto. Odgovor je bil, da se tukaj v Italiji lažje živi in je potrebno manj delati za isti zaslužek. Ko sva prišla v kamp je bila ura že krepko čez 2 uro ponči in nam varnostnik kampa ni pustil, da bi motor zapeljali v kamp, ga pa tudi nisem mogel zapeljati skozi manjša vrata ker, ko sem zapuščal motor pred stadionom sem zaklenil tudi balanco in je moral motor celo noč stati pred rampo kampa, tudi ta noč je bila krepko prikrajšana z spanjem. Zeblo naju je tako da so nama zobje škrtali od tresenja, oblečena sva bila v motoristično spodnjo perilo, tudi prešvicane majice so prišle prav, pokrita sva bila z tremi dekami in še fejst sva se stiskala, pa je vseeno fejst tresl. 5. Četrti dan: Zjutraj sem vstala ob 6h in šel takoj gleda, če je motor še pred rampo in bil je. Kaj sedaj? Kaj narediti? Kdo bo popravil motor? Koliko bo to koštalo? Začne se živčna vojna, ves nemiren in še vedno tresoč se zaradi mraza začnem premišljevati kaj bi bilo najbolje narediti. Kličem mojega mehanika, mu razložim problem in povprašam če lahko polomim ključavnico in potem na kable vžgem motor, seveda mi odsvetuje tako početje saj ker ni bilo pokrovčka za olje je zelo velika verjetnost, da je kakšna stvar priletela noter. Premišljevanje se nadaljuje, servis v Italiji na pooblaščenem bi bil mogoč, toda kdaj bo narejeno? Možakar iz avto vleke mi je povedal, da ima dobrega prijatelja ki je mehanik in zna take stvari dobro popravit. Grem povprašat na recepcijo kampa, če mi oni lahko pomagajo na kakšen način in seveda dajo mi telefon serviserja ki je samo 10 minut hoje oddaljen od kampa, v isti sapi mi receptorka pove da ima informacijo, da so med sabo vsi povezani tako policija, da se stran obrne, kot vlečna služba in na koncu tudi mehanik in rekla je da na koncu ni izključeno niti osebje kampa. Seveda dalje premišljujem kaj narediti, če grem k 10 minut oddaljenem mehaniku mi bo na kakšen način popravil motor, verjetno še na pol ne, računal mi bo pa astronomsko. In odločitev pade, pokliči prijatelja in res eden imam čas in voljo, takoj se odpravi po prikolico in proti Firencam. Tukaj se pa za naju začne mučno čakanje, tako sva bila oba vsa živčna in nervozna, da nama ni bilo ne do hrane ne do pijače kaj šele da bi se vsaj malo skregala (mogoče bi bilo potem lažje). Ob 13h sva moral zapustiti kamp in čakati izven kampa dolge in mučne 4 ur. Ura se ni in ni hotela premakniti nikamor, poskusila sva iti še malo pogledati po mestu, pa mi ni dalo miru in sva se po slabih pol ure sprehoda moral vrniti do motorja. Končno minejo tiste dolge minute in pride prijatelj, ves vesel se mi vsaj malo povrne veselje, malo tudi zgine nervoza, postanem med drugimi tudi lačen. S prijateljem naloživa motor na prikolico, ga močno in dobro priveževa, napokamo stvari v avto in se hočemo veselo odpeljati proti domu in kot strela z jasnega avto noče več vžgat, akumulator je star in iztrošen, on je pa pozabil ugasniti luči in je bil akumulator v pol ure prazen. On je imel k sreči sklenjeno asistenco za svoj avto (jaz jo grem danes) in so prišli v roku dveh ur z rezervnim akumulatorjem in vžgali avto. Problem je bil tudi to da je bil avto tako postavljen med dva zidova da ni mogel priti nobeden avto blizu, da bi lahko avto vžgali na kable. Pot domov je potem potekala brez zapletov. 6. Zaključek: Danes povprašal koliko koštajo ključavnice (tri ključavnice) 400€ + 50€ olje in olnifilter + delo min 50 €; skupaj cca. 500€ samo za servis. Prikazala se je kanček sreče, da je serviser našel rabljene ključavnice za 120€ in bo zato poravilo motorja koštala cca 250€ z vsem materialom in delom.