Dvorana slavnih

Že prejšnji večer smo dorekli da zgodaj vstanemo, da ne bomo spet v časovni stiski kot v nedeljo. Ob 8ih smo že jedli zajtrk, ob 9ih smo bili že pred hotelom, pripravljeni za vožnjo. Iz Verone smo štartali proti Roveretu, kjer smo skrenili levo na kavo do Riva Del Garda (Gardsko jezero) Po kavici smo krenili proti Trentu, od tam proti Predazzu do Canazei-ja, čez prelaz Pordoi Naprej do prelaza Falzarego In potem naprej do Cortine d Ampezzo, kjer pa so se že začeli nabirat oblaki. Kmalu so nas ujele prve dežne kaplje, zato smo se ustavili v eni gostilnici ob cesti in počakali da se nevihta zlije. Mal smo pogledali radarsko sliko padavin ,in videli da moramo počakati kakšno urico, da bomo lahko nadaljevali, sicer po mokri cesti, ampak vsaj mi bomo dokaj suhi. Čez kakšno urco smo krenili prelazu Mauria do Tolmezza, potem pa po delno mokrih cestah, v kar spodobnem tempu, do Trbiža, čez Rateče pa smo vstopili v Slovenijo. Zadnji postanek v Kranjski gori, kjer smo zadnjič natočili motorje, in se razšli na svoje konce. Do Ljubljane sem šel po avtocesti, saj je cel čas vreme grozilo da bom moker, dežni kombinezon pa doma. No, imel sem srečo, do doma me dež ni ujel. Pospravil motor v garažo, in šel spat J Števec dnevnih kilometrov je kazal 550 kilometrov. Za zaključek, vsega skupaj je naneslo dobrih 2100 kilometrov, odličnih cest, dobre družbe in odlične zabave. Temu se reče TO JE ŽIVLJENJE! :notworthy:

V petek zjutraj, zajtrk in že plani za furco po Emilia Romagni Z nami je šla tudi motosvetovka Keiko ki je že imela plane za naslednja 2 dni No, štartala sva iz Riminija proti Pesaru, po hitri obalni cesti, malo pred Pesaro, kjer sva zavila proti Urbinu. Naprej proti Urbani-ji proti prelazu Borgo Pace Da o cesti in ovinkih sploh ne govorim, se mi je kar smejalo pod čelado Smejat se nisem nehal tudi na poti na Bocca Trabari-jo in prelepimi razgledi na pokrajimo Potem naprej proti Sansepolcru, mimo Aghiarija, čez Pieve S. Stefano do Chiusi della Verna kjer so se začeli oglašat želodčki. Ustavila sva se v eni domači gostilnici, kje so nama postregli z malce domačimi testeninami Ko sva odhajala je parkplac zasedla grupa bastardov iz Leedsa :grim Potem naprej do Bibbiene, čez prelaz Mandrioli Razgled iz Mandriolija Potem proti Sarsini mimo lušne cerkvice na vrhu enga hribčka Še tole smo šli osvojit Tik pod vrhom Od tam naprej do Maiana, do S.Agate čez S.Leo, kjer sva se malo izgubila do Novefeltrie, mimo San Marina čez Verucchio nazaj do Riminija. Vse skupaj ta dan 380 kilometrov super cest, in prelepe pokrajine. V petek zvečer je sledil še piknik Ducati kluba Slovenije, v kampu Misano Adriatico. Zabava je bila odlična, do o kulinaričnih dobrotah in dobri kapljici niti ne govorim. Seveda ni manjkala tudi harmonika

V četrtek smo ob 7ih zjutraj pristali v Anconi ( vožnja od Zadra traja 9 ur). Od Ancone proti Misanu smo šli po obalni hitri cesti. Malo pred Misanom še en postanek z ekipo hrvaškega Ducati kluba. No, pa smo bili končno pred Misanom, ko smo se po enem križišču spet ustavili, za dogovor kam naprej. Ali direkt proti Misanu na dogodek WDW, ali gremo prej v kamp Misano, kjer je bil nastanjen večji del ekipe. No, padla je odločitev da proti kampU, nakar zajahamo svoje konjičke, in takrat mi je moj Ducati odpovedal poslušnost. Štartam, in čuden zvok, motor komaj obrne, kot da je baterija čisto fuč. Probam ponovno, motor tokrat vžge, ampak tole mi ne da miru. Pogledam na multifunkcijski display, na funkcijo polnenja baterije, ki mi kaže 11,7V. Takoj si rečem, regulator napetosti je šel. Po hitrem pogovoru z ekipo, se odločil it direkt do Misana, kjer je bil na eventu tudi Ducati servis. Vsa sreča si rečem, da ne rabim sredi Italije zdej iskat servisa. Vhod na dogodek Do tam sem se zapeljal do servisne recepcije Tam sem prijaznemu možaku Giancarlu razložil kaj mi ga serje motorček, odprl je delovni nalog, in moj motor so odpeljali za ograjo do servisa. Medtem ko so popravljali motor, sem naredu en krog po štantih, mal pogledu bokse zraven servisnega No, nakar mi zazvoni telefon, in mi javijo da je motor popravljen. Pridem tja, Giancarlo pravi da so zamenjal regulator napetosti, stestirali baterijo, napeli še malo pogonsko verigo, jo namazali in da je stroj spet ready to go! Sam rečem Mille Grazie in letim plačat račun. 107 Eur regler in 30 Eur delo. Pa gratis Ducatijeva mikrofibra brisačka za loščenje Rdeče strele :grim Čista zmaga si rečem, tole je pa bila usluga na nivoju. No potem odbrzim do hotela, kjer sem imel rezervirano sobo, da mi jo Chiarra slučajno ne odda naprej, saj je te dni okoli Riminja povpraševanje po sobah veliko. Najdem hotel brez problema, tkole zgleda od zunaj. Garaža Plačal sobo za 2 osebi, dobil pa 4 ležišča Cena je bila 25 eur na noč po glavi, z vključenim zajtrkom, ki je bil zelo spodoben. Pričakoval sem manj, dobil več, in tudi 2 hčere in mama ki vodijo tale družinski hotel so se maksimalno trudile da bi bilo naše bivanje na čim višjem nivoju. Edina stvar ki je nisem poslikal je mama, ki je imela tattojev in piercingov več kot frontmen skupine White Zombie No 2 dan, se je zavrtelo samo 130 kilometrov, kar je bilo za 38 stopinj čisto dovolj.

Tukajle so moji 6 dnevi vtisi z vožnje na WDW2012 v Misano, natančnejše na Red Planet Štartala sva v sredo 20.6. okoli 13. ure iz Vrhnike proti Zadru, kjer smo bili dogovorjeni z ostalo ekipo iz Ducati kluba Slovenije. Furca se je začela na Vrhniki, proti Postojni, od tam do Ilirske Bistrice, čez Rijeko, do Senja, Karlobaga ter potem do Zadra. Luštnih 330 kilometrov lahkotnem ritmu v super vremenu. Polno natovorjeni Kosilo v Tribanju, mal pred Zadrom V vrsti za trajekt proti Anconi V tole mašino smo se vkrcali Tkole sem zagurtnal in podklocnal motor, da se mi ne bi kdo vozil z njim po trajektu ponoči Naša suita na trajektu z 5 zvezdicami

V soboto je padla odločitev ponovit pot do Pieve s.Stefana, štart iz Riminja do Novafeltrije do prelaza Passo della Spino, kjer je bila gorska dirka kakšen teden dni nazaj, vsaj glede na vse bale sena ki so bile ob progi ter sledi gum ob izletih v naravo Na vrhu je restavracija z imenom Stop&Go, z raznovrstno ponudbo. Ko sem videl jedilnik, sem skoraj umrl od smeha Po tem ko smo napolnili želodčke, naprej do Bibbiene, mimo moje hiške sem šel pogledat če oljke uspevajo :grim Čez prelaz Calla in od tam naprej proti Bagno Di Romania-ji, mimo Sarsine do Riminija. Čez dan je naneslo 330 kilometrov.

V nedeljo je sledila dolga pot proti domu, kjer smo hoteli videti čim več. Štart 7 motorjev iz Riminija proti Forliju, kjer smo se ustaili ob enem bencinskem servisu dotočit gorivo. Ker je bil še zraven bife, smo šli še na kavo in naredit plan kako naprej. Ko smo odhajali, nas je z enim skuterjev zaparkirala ena mami aka MILF in ko se je vrnila ven do skuterja, je moški del družbe začel z Che bella che bella. Mami nas pogleda, pogleda tablice od motorjev, in reče : SLOVENI? In mi vsi v en glas ja ja mami nas pogleda in reče:A u pičku maternu in z polnim gasom odpelje. Uscal smo se od smeha. No od tam smo nadaljevali proti Dicomana, pred Firencami pa smo skrenili na obvoznico, da ne bi rinil direkt v center. Od tam naprej pa čez hribček z prelazom Muraglione Zmeraj bližje smo bili Bologni, čez prelaz Del Giogo, kjer je bilo proti vrhu na cesti pol športni avtov kar jih premore Bologna in okolica, Ferrariji , 911 vseh modelov, Lamboti.Tok eksotike na kupu še nisem videl. Naprej proti Bologni čez prelaz Raticosa, kjer je na vrhu gostilnica ki jo zasedajo motoristi vseh oblik in dimenzij. Mislim da ne rabim razlagat kakšna je cesta do vrha J Pa do Bologne, kjer smo mal lutali po mesti, nakar nehote uletimo v četrt Borgo Panigale ,kjer stoji tovarna Ducati, smo se sam spogledal in mahal z rokami ko zmešani,. Ustavili se nismo ker smo bili že malce v časovni stiski, v planu je bilo da bomo v Veroni do 18 ure. Haha, v Verono smo prišli malce čez 22.uro zvečer, zgleda da smo se preveč izogibal hitrih cest in delal preveč ovinkov. Malce iz Verone smo najdli super hotel Montresor, sicer je zgledal kot da bo nočitev stala celo premoženje, pa je bilo na koncu samo 40 eur po glavi z zajtrkom vred. Odlično. Po 417 prevoženih kilometrih sem sam še padu v pojstlo :lol:

Danes sva se z ženko odpeljala v Baško.....ja spet Krk,večina ga ima v malem žepu je pa kakšen odstotek,ki tega otoka ne pozna tako dobro in v imenu teh spet pišem ,kje je dobro in pocen za pojest,kje je kakšen zdravilen izvirček in kam ne smete peljat ženo,če želite pridet domov še isti dan :lol: Vmes se nisem ustavljal in zavijal na razne cestne vaške labirinte ter peskokope,ker sem bil lačen (cilj poln želodec-gostilna Galeb z dolgoletno tradicijo na Baški plaži) Predjed..... Glavna jed.....Cordonblu in teletina na Ciriški način ^_^ Zraven solata iz hobotnice in sezonska solata.... Zraven še pol litrčka domačega rudečega iz sosednjega Vrbnika in prelep pogled na našo lipo Zapeljala sva se na plažo,mal posedela,da se lepo uleže In sprehod proti promenadi ,vmes pa skočim še Iran v resnici pa je to največji nenaseljeni otok v Hrvaški....otok Prvič,za njim pa se skriva Goli otok,pa Rab....... No prideva na promenado......ja vstavt sem se mogu čisto pri vsakem štantu,je mela tak dan ,da je bla takoj noč :lol: Vmes med tem pa sem naredu sprejemne ispite za elitni tim Večer se je prevesil v noč ,pa sva krenla proti domu,na poti se ustaviva pri izviru Žarac,ki naj bi bil zdravilen......seveda sem mogu preverit Zdravilen,ja pa jade,me je takoj začel črvičt,ne vem a zarad zdravil v tej vodi al zarad tega ko sem želodec presenetu z vodo ko sem prišel domov sem takoj eno taužnt rožo zlil vase.....ja to pa je zdravilno,če bi taka voda tam tekla,bi vrjetn še zdej bil tam :lol: Ker sem že prijetno ozdravljen vas lepo pozdravljam do naslednjih vožnjo-gurmansko-geografskih vtisov

Ker je pot opisal že Bizixx dodam samo še nekaj fotk… Na poti od mesteca Fossombrone, južno od Pesara proti zahodu in mestu Urbania… Urbania… do »meje« na sever skozi mestece Anghiari... do čudovitega umetnega jezera Lago di Montedoglio… Od tam še naprej na sever in čez drugi prelaz - kako prijetno hladno je bilo tu gor "le" 25 C je pasalo po 35 C in še več stopinj vročine sicer…. Naprej čez še en prelaz (Passo dei Mandrioli) do mesteca... po cesti s čudovito okolico… Bagno di Romagna - tu sva srečala enega hudo luštnega Italijana in po njegovem nasvetu pot nadaljevala do mesta Sarsina na severu. Tale skulptura v krožišču je bila prav vabljiva - v tisti vročini ko je teklo od naju, bi se z veseljem postavla ob bok temu kipu v sredi Naprej na sever čez S. Agato… po zaviti cesti čez griče In še en grad, že v bližini San Marina. Od tu sva se vrnila v Rimini - je bilo dovolj kuhanja za en dan

In še zadnja dva dni. Skupinska fura sedmih motorjev - destinacija Verona. Čez Forli na jug in čez passo del Muraglione. V Dicomanu na sever čez Borgo S. Lorenzo in prelaz... Od tam pa na sever do Verone… Kjer smo v predmestju - v kraju Bussolengo (skulptura ob cesti)... prespali v luksuznem hotelu Naslednji dan pa štart - najprej na kafe do Lago di Garda… postroj… ^_^ Canazei… razgled s prelaza Pordoi… Pot na drugi prelaz... Na poti proti prelazu Mauria nas je ujel naliv, zato smo vedrili v neki gostilni in se okrepčali s sendviči za preostalo pot do doma. Čez Tolmeč (Tolmezzo) do Trbiža (Tarvisio) čez Kranjsko Goro, v Lescah na večerjo, da bi se izognili dežju v LJ, potem pa na AC in domov. Od Brezovice do Vrhnike me je napralo za finiš. Lep dopust, le ta vročina ubija - dobrih 300 km na dan je bilo napornih zaradi vsakodnevne brezplačne savne v kombinezonu na okrog 38 C Družba ducatistov pa zelo prijetna in predvsem zabavna! Za spomin in v skušnjavo sem s sabo domov prinesla karto Emilia Romagne – že malo pomečkano in preloženo, malo strgano,... ki mi je odlično služila, ma s še polno neodkritimi deli – čaka na naslednji pobeg v tiste lepe kraje… da se po dolgem in počez prevozi še naslednji kvadrant, dva, tri, deset…

Drugi dan - gremo gasa in na jug - po nehumanem kuhanju čez Verucchio in Novafeltrio :surrender: prestop "meje" in prihod v Toskano… in čez prvi "prelaz" Zgoraj spet gozd in bolj prijazne temperature… in drugi, še malo višji prelaz... pa v dolino mimo čudovitih hiš in pogled na Lago di Montedoglio - tokrat z druge strani... cesta, ki pelje v jezero kako pozorno od njih - se lahko pripelješ naravnost v vodo - paše v tisti nori vročini od jezera na sever čez mestece Pieve S. Stefano... in na sever čez mestece Poppi… Po še eni v seriji nenormalno dobrih cest, ki gre cel čas cez gozd, ki je prav prijetno ohladil do passo della Calla. pogled v dolino… čez mesto S. Sofia in potem na jugovzhod... čez... In od tam čez Sarsino, Novafeltrio in Verucchio nazaj do Riminija vse dni je omamno dišala tale rumena zadevščina - raste vsepovsod… Na žalost pa mi ni uspelo slikat polj cvetičih sončnic - je blo res lepo za videt.

Najprej tole in pol tole jaz ne vem, kaj hudiča si misliš, ampak tole blodenje, fantaziranje in nadmudrivanje celega sveta je samo dokaz zelo kratke pameti, in ničesar drugega. Če ni za gume, A: se ne vozi, B: tvegaj, in požri posledice. In ko tvegaš, pač tvegaš najmanj da te dobijo. OK, So te dobili. In ti ne ugotoviš, da si jebena stranka, in moraš narest kar so ti naročili, neee, ti si še paaameeeteeeeen. Ti se protiviš in izumljaš toplo vodo. in še grande finale: iKaj bo naslednja tema? kako se izognit kazni zarad preglasnih raufnikov? in kake pizde so policaji, de u bistvu šikanirajo slovenskega veleindustrijalca, ker pišejo kazni lastnikom tako lepih a preglasnih avspuhov? OBUP! Gume. Opozorilce uporabnikom Duhnlopove Roadsmart1. Včeraj sem se prepričal, da ima zadnja RS1 po sredini napete jeklenice. Če delaš burnout, se lahko ta jeklenica odpne, in začne sesuvat motor. Skratka precej nevarno in neprijetno. drugače pa sm bil z njo precej zadovoljen.

A tega odvetnika je že kdo klical?

Šališ se a????? Vsak moj motor je imel dušo in bil moja lubica in oh in ah dokler ga nisem prodal in nabavil novega. Pol hitro pozabiš, enako kot pri ženskah!

Še nekaj fotk za pokušino. Mauria Falzarego Kako se ta vozi ne vem, vem pa da je imel na obeh straneh porajsan moped. Kaj bi rekli policaji da se pri nas pripelješ s tem? Pordoi Sella Gardena Giovo Stelvio Veliki Klek

1.Flirt.......zate je vsaka debata okrog BMW znamke flirt .....ja dobr ti je fabrka oprala mozak 2.Moj pikec ima zdej 4kkm in tud kapljice olja nism nalil in je olje na max. ^_^ pa se vrti večinoma nad 5000 obrati.... 3.A ono naj prlimam ko tolčeš prek vseh znamk ss motorjev in se kurčiš,tuki se pa lepo delaš :grim ..reputation 4.Jaz ne rabin Garmina,saj se ne zgubljam tako kot ti po Bakarcu,ki te je mogu tvoj po telefonu usmerjat ,da ti je ratal pridt do nas... 5.Pa še ena buča spet.....v temi R1200GS ADVENTURISTI sem spraševal če se bomo kej dobil na kaki skupni vožnji..itd.....daleč od tega ,da bi jaz kej organiziral,se mi zdi da si ti general narobe prebrala oz. rajš namerno tukaj zavajaš -_- 6.In še ena izmišlijotina.....nikol nisem nobenga odrinil,da se ne sme z mano vozit ker nima A-ja,to je zraslo na tvojem in tvojem novem prijateljevem zeljniku.......lepo te prosim,da podkrepi svoje trditve z dejstvi in dokazi in nehi že enkrat nabijat ,rajš prever olje v svoji rariateti in si kup Garmina ker ga resnično potrebuješ.....ker si skrenla z poti :lol: 7.Zgleda ,da si mal ljubosumna na Zivganorca.....ni treba bit,če ma pa lepšo rit kot ti....nared kak počep pa bo :lol: 8.Peskovnik......ja to bi rabla,da neb tuki,pesek v oči metala -_- 9.Še enkrat in zadnjič,če ti je BMW opral mozak,ne sodi drugih po sebi,motor nisem kupil zarad propagande ki jo zganja BMW ampak izključno zaradi sebe,ergonomije,ki mi jo nudi,voznih lastnosti pa še bi lohk našteval in tud ne zaradi lepote,ker je grd ko Strojan,sam mi prej našteto to odtehta .) 10.Pa une motorje ki,si jih kao ti mela prej Buldog a ne...itd....nebi tuki o tem javno,ker tok pa sem klavir kar si pa mela doma,ko si bla mala,na baterije in razni scooterji...to zame niso motorji 11.In poznam te tok dobr,da ti z lahkoto povem da sem več km naredu v rikverc kot ti naprej in to ne z BMW-ji ampak z ostalimi znamkami zato lahko argumentirano povem,da mi pač doslej najbolj sede BMW,takoj za njim pa so Triumph Explorer,XTZ 1200 ST pa še bi se kej našlo ^_^ No zdej pa veselo repliciraj in meči pesek spet v oči,sam dej prosim zraven napiš še kej kdaj pametnega,ne prbiji skoz Krofu se pa izogibaj,da ne boš ljubosumna na Zivnorčevo rit Lp tebi in tvojemu novemu prijatelju!

Dnevi konec junija so že tradicionalno rezervirani za Dolomite. Čekiranje vremena že nekaj dni prej in prisotnost nervoze, če vreme ne kaže dobro. Štart v nedeljo šele ob 10,00 uri ker je odločitev padla na hitro. Vreme za ponedeljek ni kazalo najbolje in zato so bile v igri različne poti. V nedeljo po že uvoženi poti čez Hermagor, Lienz, Toblach. Nekaj kilometrov pred Brunicom zavijem na Kronplatz preko passo Erbe do Brixena napej do Vipitena, na Jaufenpass do Merana čep Gampen pas (Passo Palade) do Fonda. V Fondu ogled mesta in slikanje že lansko leto opažene velike zastekljene uro sredi trga. Z mojim "trotl" aparatom se žal ni dalo fino slikat mehanizma ure, ki go poganjajo vodni curki. Ogled Canyona Rio Sass prestavljen na drugič. Ponedeljek v prvem planu Passo Gavia in Stelvio ter Švica. Malo pred vrhom Gavia je začelo rositi in ker so nasproti vozili brez "dežjakov" mi ni bilo kaj dosti mar. In res spust v Bormio je bil že obsijan s soncem. V Bormiu pa odločanje ali prosti Livignu, da si natočim najcenejši bencin in naprej v Švico ali pa direkt na Stelvio in od tam spust preko Umbrailpass v Švico. Pogled v nebo in odločitev pade, direkt na Stelvio ker je bil obsijan s soncem in ker me je zelo mikala cesta tja gor. Da bi zavila na Umbrailpass mi še na misel ni prišlo, ker so se v tej smeri zgrinjali grozeči črni oblaki. Pa se odločim še za prehod preko Passo di Resia in v Švico. Ja pa ja, tam me je že pred mejo začel prat dež in zato samo postanek za slikanje znamenitega zvonika v Rezijskem jezeru. Preostane mi samo še pot proti Meranu in na Gampen pass na Mendelpass proti Ori do Cavalesa. V torek pa že vrnitev domov in pot brez posebnosti, le mogoče to, da sem se v Sillianu odločila, da zavijem levo v dolino proti Kötschach-Mauthen. Pa mi ni bilo žal, ker je to lepa panoramska cesta z mnogo počivališči. Sicer so omejitve skozi naselja, je bila pa vsaj prilika da pofirbcam, kako imajo zrihtane hiše in kmerije. No mimogrede sem bila v Hermagoru in potem doma.

lih mal si zgrešil, welcome in d klub...končno si si zaslužil, da lahko nam plačaš kafe bolje pokvarjen folk, kot pokvarjen moped

Hja, jaz sem sicer bolj pripaden podjetju, pri katerem kupujem mopede (neodvisno od znamke motorja). Dosedaj sem v 5ih letih motoriranja kupil 3 motorje pri istem podjetju, hotel sem pa danes še četrtega. Ker niso pokazali pravega interesa za (brez sramu lahko povem) zelo dobrega kupca, sem šel k drugemu podjetju in položil aro za KAWIja. To bo moj prvi kawl in sem dobil pošteno ceno, čeprav sem prvič kupoval motor pri njih. V kolikor me nekdo jemlje kot samoumevnega kupca, mi hitro splahni t.i. pripadnost znamki. Predvidevam, da mi bojo sedaj DAMI34 in HyperJack z Mausom na čelu častili pijače do onemoglosti. OK nej vam bo :grim

heheheh . . . . . . .vidim da se vam dogaja! men se tud dogaja po romunskih cestah . . . . . :grim prijetno presenečen nad romunskimi vozniki, delno razočarna nad cesatami . . . . evo ena slikca idealne romunske ceste . . . .

sam BMWja ne...lej kaj nardi vn iz folka

To je idealna pot, potem pa si pri teh mlinih ... točneje v RASTOK-ah, (ki je pred Slunjem iz smeri Plitvičkih) privoščič eno dobro kosilo z žara. Več info imaš tukaj: http://hr.wikipedia.org/wiki/Rastoke Evo še dve moji sliki .....

Kot vsako leto je zadnji teden v juniju rezerviran za večdnevno turo, ki vključuje v glavnem vožnjo po alpskih dolinah in prelazih. Letos so bili na vrsti izključno Dolomiti z bližnjo okolico. 23.06.2012 Maribor–Dravograd–Völkermarkt–Brückl–St.Veit–Feldkirchen–Bad Kleinkircheim–Spittal–Lienz–Sillian-Olang–prelaz Furcia–St. Vigillio-Badia (389 km) Pot do Dolomitov je pač potrebno nekako prevoziti, da pa to ne bi bilo vedno po isti poti, smo letos poskusili z manjšimi variantami. Do Spittala je šlo brez težav (sobota in zelo malo prometa), kjer je pričelo deževati. Zato smo si privoščili počitek in upali, da bo dež ponehal. Ker je le-ta še kar padal (tudi po nebu ni preveč kazalo na izboljšanje), oblečemo dežne kombinezone in proti Lienzu. Ta poteza se je kmalu izkazala le za »suhi trening«, saj je dež zelo hitro ponehal in v Lienz smo prispeli v soncu. Spet kratka pavza, pakiranje dežjakov in smer prelaz Staller. Kaj hitro smo ugotovili, da nas pot vodi direktno v nevihto. Hiter posvet: Staller nam ostane za kdaj drugič in smer Sillian, kjer je bilo še kar jasno nebo. Ves čas smo vozili na robu dežnih oblakov, v Sillianu pa smo nevihti ušli za sekunde. Po prihodu v Badio (kraj pred bolj znano La Villo), kjer smo imeli bazo za naslednje dni, parkiramo motorje pod nadstrešnico, takoj za tem pa spet nevihta s točo. Samo upali smo lahko, da se bomo tako uspešno izmikali dežju tudi naslednje dni. 24.06.2012 Badia–prelaz Gardena–Ortisei–Castelrotto–Bolzano–Merano–prelaz Stelvio–Bormio–prelaz Gavia–prelaz Tonale–prelaz Mendel–Bolzano-prelaz Niger–prelaz Karer–Canazei–prelaz Pordoi–Arabba–prelaz Campolongo–Badia (468 km) Ta dan je bil po vseh Dolomitih kolesarski dan, na našem področju pa zaprta Sellaronda (prelazi Sella, Gardena, Campolongo in Pordoi). Zato je bilo potrebno zjutraj pohiteti, da smo do 8:30 prečkali Gardeno, saj so ob tej uri zaprli vse prelaze za promet (razen kolersarje). Po spustu iz prelaza Gardena se je vila nepregledna kolona kolesarjev (do Ortisea in še dalje), ki so se odpravljali na kolesarsko prireditev. Do Merana smo prispeli brez zapletov, tu pa se je pričela nepregledna kolona (v obe smeri), ki se je komaj premikala. Najprej smo še zgledno vozili (in stali) v koloni, a je sonce in vročina naredila svoje. Zakaj pa imamo motorje? Zato, da prehitimo kolono stoječih avtomobilov. Vzpon na Stelvio, razen da je bilo ogromno prometa, nič posebnega. Vsaj meni vzpon iz severne strani ni v poseben užitek: ozki in nepregledni ovinki, na katerih imajo nekateri kar velike težave (vedno srečaš koga, ki v teh ovinkih nehote »parkira« motor na bok). Ampak kaj hočeš, če greš v Dolomite, pač moraš na Stelvio (haha, ta sploh ni v Dolomitih), saj te po vrniti skoraj vsak vpraša: pa si bil na Stelviu? Spust v Bormio (ta del mi je bistveno bolj všeč) in nato vzpon na Gavio: do S.Catarine cesta v redu, prozi vrhu pa cesta v razsulu in nujno potrebna nove prevleke (morda bodo naslednje leto speljali Giro d'Italia preko tega prelaza, saj to je vedo priložnost za obnovo ceste). Spust iz Gavie proti Ponte di Ligno poteka po zelo ozki in strmi cesti, ki je brez vsakršne zaščite, od roba ceste pa prepad (zanimivo, tega med vožnjo sploh nisem opazil oz. se mi ni zdelo nič posebnega, in mi je to povedala kolegica, ki je bila sopotnica na kolegovem motorju). Proti prelazu Mendel smo vozili po planoti (od 800 – 1200 m nadmorske višine), zasajeni s samimi nasadi jabolk – vsi z mrežami zaščiteni pred točo in praviloma tudi opremljeni z vodo za zalivanje oz. zaščito pred zmrzaljo. Tako velikega »sadovnjaka« nisem še videl nikoli. Očitno se tudi o pridelave jabolk da živeti, po čemer je to področje sploh znano. Dan smo končali s kavico v Canzeiu in nato večerna vožnja po popolnoma prazni cesti čez Pordoi in Campolongo. Pravi užitek! 25.06.2012 Badia–prelaz Valparola–prelaz Falzarego–prelaz Giau–prelaz Fedaia–Canazei–prelaz Sella–Ortisei-Bolzano–Ritten–Bolzano–prelaz Karer–Canazei-prelaz Sella – prelaz Gardena – Badia (307 km) Zjutraj se zbudimo v rahlem dežju in se odločimo, da malo počakamo, ali se bo vreme izboljšalo. Res so se začeli oblaki tanjšati, takoj na motorje in čez pol ure je že sijalo sonce. Zaradi poznega starta smo ruto morali skrajšati (odpadla sta prelaza Penserjoch in Jaufen), zato pa smo si ogledali peščene piramide na planoti Ritten, ki je severno nad Bolzanom. Zanimivo delo narave! Ob povratku ponovno kavica v Canazeu in ponovno glavna nagrada: večerna vožnja čez prelaz Sella in Gardena. Popolnoma prazna cesta, nebo brez oblačka, vrhovi obsijani s soncem, medtem ko se v dolini in na prelazih že mrači. Res uživam v takšnih pogledih. 26.06.2012 Badia-prelaz Campolongo–Arabba–relaz Pordoi–Canazei–prelaz Karer–prelaz Lavaze–Cavalese–prelaz Manghen–prelaz Brocon–Agordo-prelaz Duran–prelaz Staulanza–prelaz Giau–prelaz Falzarego–prelaz Valparola–Badia (350 km) Obvezen postanek ob jezeru Carezza, s svojo modro-zelo barvo. Naredimo nekaj fotk jezera in okoloških vrhov, ki jih nato vidim na obcestnem plakatu, ki govori o Dolomitih, ki so z UNESCO-m zaščiteni in razglašeni kot naravna znamenitost. Res so nekaj posebnega, o čemer priča ogromno turistov, ki jih srečaš na vsakem koraku. Vzpon na Manghen poteka po zanimivi cesti, ki je dokaj ozka in speljana po zelo gostem gozdu – ob tem pa je cesta prevlečena s popolnoma novim asfaltom. To mi je bilo malce sumljivo, zato sem danes preveril: čez Manghen je šla ena od letošnjih etap Gira. Vse jasno! Ista zgodba se je ponovila na prelazu Duran (nov asfalt), a to nisem rabil preverjat, saj sem to etapo Gira spremljal po televiziji. Se pa tu asfalterji niso kaj posebno trudili ali pa so to naredili v naglici. Cesta je preširoka, da bi asfalt potegnili v celi širini na enkrat, zato je nekje na 1/3 spoj, ki pa je zelo neenakomeren in če se zapelješ čez njega, imaš občutek, da si se zapeljal čez nižji robnik. Nič kaj prijetno. Dan se je ponovno bližal večeru, ko smo še prečkali prelaz Giau in Falzarego. 27.06.2012 Badia–prelaz Valparola–prelaz Falzarego–Cortina d'Ampezzo–prelaz Tre Croci–Auronzzo di Cadore–Sappada–prelaz Plöcken–Kötschach-Mauthen–Arnoldstein– Ferlach-Dravograd-Maribor (434 km) Po šitirh dneh prelazov (gor in dol), zavitih in ozkih cestah po dolinah, se je spet prav prilegla vožnja po normalni »ravninski« cesti, zato so kilometri od spusta s prelaza Plöcken hitro leteli in že zgodaj popoldne smo bili doma. Zaključek: prevoženih okoli 2.000 km, vreme odlično (uspešno smo se izogibali nevihtam oz. smo bili ob pravem trenutku na pravem mestu, kjer jih ni bilo), bencin v Italiji drag-cca. 1,80 eur (j****ti avtomatske bencinske črpalke, če nimaš papirnatega drobiža, kartica pa ti ne prime), spanje 25,00 eur v Ciassa Andy v Badii, na poti kavica in kakšen prigrizek, zvečer včerja in pivo v BadiaPub-u (šef je dal vedno na koncu še rundo grape), odlična družba, nobene težave s stroji, nobenih kočljivih situacij, …..torej super! Dolomiti, še pridemo. p.s. Fotke pridejo v kratkem.

Meni ni jasno v kakšni vedno bolj trapasti državi živim, prevozil sem že kar nekaj evropskih držav, nikoli se nisem obremenjeval, kje bom pustil motor, gledal sem samo, da nikogar ne ovira in do sedaj še nikoli in nikjer nisem imel nobenega problema, mi smo res v vsemu izjema, WTF! Očitno smo res hlapčevski narod, ki nerga po gostilnah in forumih, ko je pa treba nekaj narediti se pa vsi userjejo, očitno smo taki bili in bomo tudi taki ostali, lp iz Korzike, kjer motor puščam na pločnikih, na parkinge se vozim mimo zapornic, parkiram na mestih za avtomobile, brez parkirnine ipd..

evo . . . . potepanje po romuniji se splača . . . . . :grim mogoče vesela novica . . . .mogoče pa slaba . . . . . Gandi in vsi ostali lastniki dučijev . . . . . .mal se vprašte iz kje izvirajo vaši motorji. . . . . V Romuniji . . . . . sm najdu fabrko DUCATI Gandi . . . . hit povej . . . če rabš še kako dučijevo matico . . . . da ti prnesem iz romunije . . . . :OK:

Najhitrejša kača ... svašta! [media=]http://www.youtube.com/watch?v=YBnVs6ch4EQ

fooočk

Zanimivo branje! Sedim v prvi vrsti, kokice so pri roki, pivo tudi ..... čakam nadaljevanje .... Yamaha je pa itak zakon!

Hvala Ata za dostavo matic, zdej sm ga skup sestavu in kuj naredu en dopoldanski FOČK! :grrr

Policaji so znani po tem, da si skos vse povsod samo zmišljujejo! Osebno jamčim da nihče na tem forumu nikoli ni nikjer prehitro vozil, prepozno bremzal, vozil z neregistriranim motorjem ali brez izpita, ali kako drugače ravnal pretirano ali celo ogrožujoče za druge udeležence ali zoper svojo dobro bit. Ko bom videl policaja, mu bom predlagal, naj postane raje pisatelj otroških pravljic, ne pa, da mi položnico piše. Howgh.

Citiram sam sebe. Namreč iz Stelvia sem se spustil prek Umbrail passa v Švico, v vasico Santa Maria (link zgoraj) Vmes je 1.5km makedama, ampak je lep, utrjen makedam, pa še svizca sem ujel v objektiv

No comment, too much to me! Pojde rajši vsi skupaj na en velik pir, da bo v hlačah in glavah mir, pa se vozte kolikor kateri hoče in s katerim koli hočete.

Noben kmet še ni bil lačen in tudi ne bo. Pa žejen tudi ne!

Samo italijani delajo motorje z duso, en delcek duse je meni namenila Aprilia in tako ostajam v nadalnje zves njej, taljanka pac zastupi um in pozivi srce !!

Sicer je bilo že večkrat povedano, ampak Profi Dry Lube praktično nič ne paca in kaplja... D.

pri nas veljajo dvojna pravila. če si privatnik in ne plačaš za sebe ali 2-3 delavce si takoj blokiran po novem pa te celo klicarijo. če ne plačaš za 100 ljudi pa se baje "da zmenit". enako kot banke, če si dolžen 10.000€ te gnjavijo na smrt in rubijo, če si dolžen mio € ali več, si gospod in se lepo pogajajo s tabo!

Najprej je bil v planu bolj zgoden štart proti Grobniku pa sva nekaj mečkala in štartala šele malo pred deveto tko da je bilo treba zaradi pravočasne prijave malo pospešit zadevo in užgat po AC (od Jelšan do Rijeke, do meje sva šla pa po "tastari" cesti do Postojne, čez Pivko do Ilirske). Dol sm si prvoščla mal pistaškega turizma, tolk d sm tanove gume lepo nacufala, d naujo kt od kakega pussija čist lepe in gladke, po masakru nad gumami pa sva se lepo počila v senčko pod arafata (tnx Crusty za senčno gostoljubje) in nabirala moči za navijanje. Rezultat dirke več kot odličen , jih je bavarc lepo šolal :hooray: , pol pa gas nazaj do Domžal, nabasat nase ruzak in dalje do doma....400 km, od tega 40 neprecenljivih .

hehe, čaki maaaal... ne morta bit dva modra dirkača moj piđi je bil prvi, ker je starejši, tak da boš mogu tvojga preimenovat! evo ga... piđi... veteran. rs6 modre barve - hehe, ima že samo zarad barve 10 konjev več :lol: morm ful pazit kk speljujem, ker drgač moram dvakrat na sezono gume menjat zaenkrat še služi svojemu namenu, čeprav je rahlo že v letih. je pa res, da bi lahko mal manj pil... mu nebi nč zamerla. in da... to sm jst parkirala :naughty:

Po eni hribovski furi pa še ena morska do Raba in Golega otoka Mal kopanja zvečer pa v mesto Po otoku in na Goli otok Vsega lepega je hitro konec domov pa Karlobag - Gospič - Plitvice - Karlovac - Novo Mesto (nevihta) dež nas spremlja vse do doma

Mi pa smo bili tam v sredo 20.06, sicer pa "romarski " kraj za bivše, ki so služili jugo vojsko........ Več, o pet dnevnem potovanju po Bosni sledi......

:yawn: :yawn: :yawn: :yawn: :yawn:

no pa mi je uspelo moja suzika

čs potujoča slaščičarna :xx: Danes sem se odpravila s praznim želodčkom na pot... nikjer drugje ni boljše hrane kot "Pr' Babic" .) Prva postaja so bile Trojane... ..v Vranskem sem natankala pujska.... in švignila proti Arji vasi, Veliki Pirešici (tudi moj Mojito je lahko GS ) in pripujsala v Velenje.... za dokazno gradivo, da sem bila res tam... sem se morala pošteno namatrat in bežat pred jeznim mešančkom .. se napokala do nezavesti za kosilo :grim in švignila nazaj proti LJ čez Polzelo (mal sem mela težave s telimi Šentruperti, Šempetri... ŠE ŠE ŠE ŠE... :lol: ) in prišla v Vransko... nato pa proti Kamniku, čez Volčji potok.... še poziranje pred Arburetumom nato pa čez Šentjakob, Črnuče... postanek še v (za sladkosnede odjemalce doma) in piiiiiiiiiiuuuuuu wiiiiiiiiiiu domov... 205 km sm kr mičken zmatrana :closedeyes:

ležalni :yawn:

a mene pa noben ni vidu v romuniji???? a se gdo prepozna??? 26.06.2012 rasnov . . . . romunija potem še BRAN . . . .

tale nič ne paca

Mislim,da je tema zašla.... :grim

še nekej za zravn prejšnga posta......

Dober večer, se bom pa pohvalil kod sem od jutra vandral. Seveda sem krenil izpred domače garaže, ker pa sem bil brez boljše polovice, sem s seboj vzel stevardeso, saj jo vsi poznate. Po AC do Wajdušne, pa čez Col, Kike ni blo doma, do Črnega Vrha, vmes je pa tale cerkvica. Verjamem, da poznate. V Godoviču pa nikakor "Godovič levo", sem se potrudil levo balanco obremenit, da me je proti Hotea City odneslo, pa vse do Kalc. Ne moreš da verjameš, ampak po tej cesti se nisem peljal že kar nekaj let in vajen peska na ovinkih, sem bil prav presenečen, ni bilo. Po ovinkih sem pa užival kot otrok s prstom v marmeladi. Hotedršičo bo potreba preimenovati v O.K. Corall City. Se bom z Irenčko pomenu. Vse tiste lesene ograde...Na Vrhniki pa na AC do Viča, hiter bojni posvet in gas na Černivec, kako in kaj je bilo sem nekje drugje danes že objavil. Na poti nazaj smo se v Trzinu razdvojili, klapa desno via LJ, jaz pa desno trmoglavil, da bom na Pavličevo sedlo grizel kolena..., ma ja! Malo pred Trojanami je prijal postanek s fruktozo in tem. Shark v glavo, glava v Shoeiko. Pri krofih na desno, Izlake-Zagorje ob Savi-Litija. Saj ne moreš verjeti, kako so nekateri deli naše "bogate" dežele zavrženi. Ko pa padeš v ritem ovinkov, se ti pa strže. Padlo je 17 kapelj dežja, med nujnimi opravili, je padla še ta fotka. Pa proti LJ, S obvoznica, Brdo ven, Dobrova, tukaj pivo, Vrhnika, Borovnica, Rakitna, med sebi enakimi, pa prosti pad v Cerknico. Lepo, prelepo. Še malo sem potrpel in prispel na Ride, na klopce. Nekaj vode, fruktoze in ČVEK, me je vrnilo v življenje, pa res. Spoznal sem Renato, Rumenega cestaka, DAMI 34, pa še enega fanta iz PO na rumenem Monstru. So nam oblaki grozi in smo se morali podvizati, Črna predatorica je DAMI 34 odpeljala že prej, zato ga ni na fotki.Še tankat v PO, Hello Hello, na Razdrtem na AC, v Wajdušni pa sem zavil na magistralko, sem pač imel neprestanega bočnega vetra z Trnovske planote preko glave. Malo pred domom, 10 km, pa me je ujela ploha, nič hudega po 470 km po domačih logih. Lepo je bilo. Pa še zadnja. Hvala ker ste me trpeli in vsem lep pozdrav.

Pa se spet oglašam z Hrvaških Maldivov Po parih dneh sem fasal abstinenčno krizo,ženi pravim jaz grem na motor,ona pa kam ura je poldne in 34stopinj a maš vročino,pa spet se bogu zahvalim,da ni Norca z mano,bi mel že toplomer med ritnicami :lol: Se zapeljem v Njivice,kjer me takoj trofi policaj še dobr,da je Ameriško-Hrvaški pa sva z vse poglihala ^_^ Grem še do pomola,kjer sta privezana čolna,od moje žene je manjši,moj pa večji .........................ja,ja če bi bil Donald Kmet Sam seb pravim grem še na Krčki most eno panoramsko poslikat,se prpeljem do kučice kjer želim parkirat motor,ma ne boste vrjel sem mel takoj opravka z policajem,ki je iz kučice tok prletu,da sem mislu da se bo zlomu spet vklopim kmečki šarm ma ni nič pomagal,ker je bil policaj čist Hrvaški in nič Ameriški in nisem z perom nič rešu,obrnem parkiram na za to določenem parkirišču in zanalašč odpešačim mim njega ^_^ no zdej se ni več prkazu iz klimatizirane kamre Poslikam Hamec in Rudine Ker se mi je od vročine že mal kisal so temu primerne tudi slike Ko se vrnem nazaj na parkirišče....še ena panoramska in krenem proti Hamecu in Rudinam In na poti še en lip pogled na njihovo lipo Hrvatsko Pripeljem se v Hamec,čas za vodo in postanek,kratko kopanje saj je žena bila z močmi na koncu,ja vročina je bla res peklenska -_- Ženko pustim v senčki ,sam pa krenem iskat skrite kotičke lipe naše,saj nism najbolj družaben tip,pa saj to zdaj že veste a ne Pridm v Rudine kjer najdem čoln preklan na pol na plaži kaj majo Hrvati tud kakšnega Martina Krpana Kot,da ne bi bilo dovolj vročine se grem še mal brezpotja,spet se slečem,da če padm ne raztrgam kombinezona,ker so kamni zelo ostri :surrender: Vmes najdem še zapuščen peskokop,seveda je bilo tudi tam mal treba Sem se vmes vgreznu v ta pesek sem se komaj skopal ven .) Ker je blo že vse dodobra pregreto z mano na čelu se odpravim nazaj,poberem ženko in ob vračanju na začetno točko naredim še eno panoramsko Prideva domov,žena leti pod mrzel tuš,ker je morje pretoplo in obleži z glavobolom(ja dobra je ,da prenaša moje avanturistično-extremne izpade)zato pa jo imam tako :wub: Jaz pa odprem pir,pa še enga,pa še enga...... pa ko zaključim z reportažo bom še enga,pa enga pol bom pa kar dva naenkratm in spet bo jutri.... Se še kej oglasim z novimi izpadi :lol: Lp

Kar pogumno. Od Gradčca do Knina se ga da lepo pritiskat. Dve leti nazaj sem zaradi sile razmer kar pošteno ožemal desno ročico. V samem Kninu se nisem zaustavljal, ker se mi je mudilo v Split na trajekt. Sama cesta je v redu z kar precej različnimi ovinki z pisano konfiguracijo terena. Pozdrav izpod vinogradov! Rocky