Dvorana slavnih

Včeraj sem je padla turca: Malta in Nockalmstrasse. Odhod že ob 06.30 in skok na AC do Gemone del Friuli, tam pa po stari mimo Tolmezza in naprej proti prelazu Monte Croce Carnico in nato nadaljeval po regionalkah do Malte (9 eur ticket), kjer so nastale tele zanimive fotke..., po spustu sem zavil v Gmundu levo proti Krembrucke. Tu me je napadla neizmerna lakota in sem si v eni oštariji privošču "biker's menu", ki je zajemal juho+cordonbleu s krompirčkom+solata+desert za 13 eur. Na koncu spil še eno kofe in napad na nockalmstrasse (8 eur ticket) in naredu spet en par fotk. Nato pa nadaljeval proti Celovcu skozi Feldkirchen. Nato pa čaz Ljubelj proti domu. Na AC med Ljubljano in Vrhniko je vozni pas bil bolj tekoč od prehitevalnega zaradi "idiotskih" avtomobilistov, ker vozijo po prehitevalnem med 95 in 105 Km/h. Zaradi takih nastane zgoščen promet na AC. Drugače se je nabralo 641km. Vreme je bilo čudovito, razen okolica Celovca je bila vročina za crknt. Najpomembneje pa je, da ni bilo nobene gužve po prelazih.

moder 125 ccm ... LJ-.. / 94 ... NASLEDNJIČ BOŠ LEŽAL V JARKU S 380 KG ŽELEZJA IN MESA NA SEBI KER NE BOŠ VEČ IMEL TAKE SREČE Z MOJO DOBRO VOLJO !!! PEZDE MALI : V OVINKU SE NE PREHITEVA STAREJŠIH OD SEBE PO DESNI - NOTRANJI STRANI DESNEGA OVINKA !! pa srečno vožnjo !

Danes sem štartala že malo pred 7h od doma in nafutrala mojitota na omwju na Zaloški.... Potem pa proti Viču - Vrhnika - Logatec... in čez slavnostne ride, ki so zjutraj ob 8h samevale pot sem nadaljevala do Postojne - Razdrtega in prispela v Vipavo, kjer sem si privoščila ledeno kavo pri Marjanci obrnila sem se nazaj, zopet čez Rebernice do Razdrtega nato proti Senožečam... pot sem nadaljevala mimo Divaškega letališča (vsaj mislim :xx: ) čez Vremsko dolino... kar naenkrat tabla Ribnica nč jasn ... no od danes naprej vem, da sta v Sloveniji vsaj dve Ribnici :lol: Potem pa proti Pivki (Mojito je bil že spet pošteno žejen :grim ) - Postojna... malo počitka in razmigavanja na Kalcah potem pa švuuuuuuuus nazaj... sm tko letela čez Vrhniški klanec... da sm števc prebila... se je kazalc kr na lučko za gorivo premaknu :xx: :lol: in po isti poti nazj.... cca 245 km sem pa danes bolj malo slikala, ker sem tooooook letela... sm še žulje dobila "od gasa" :lol: sm hotla slikco prlimat, pa težko z levo roko desno slikam... je vse spackan

Ker je bila včeraj garaža, v kateri je bila Thumperjeva strgana usnjena jakna, zaklenjena, ključ pa v mojem žepu, ki se je potepal po Logarski dolini (na žalost z avtobusom), sem moral danes odpeljati prej omenjeno jakno v Logatec k prijateljevi svakinji, da usnje setavi nazaj v prvotno podobo :grim . Kot je že moja navada, se v tej vročini nerad peljem, zato sem jo po oddaji jakne na servis odkuril domov. Seveda sem se že v krožišču pri MOL-u v Logatcu izgubil in jo ubral proti AC. Tudi drugo krožišče mi je delalo preglavice, zato sem ga zapustil že na prvem izvozu, iz katerega je vodila cesta proti Rakeku. Od tam sem šel mimo Cerkniškega jezera do Bloške police in Nove vasi, od Sodražice in Žlebiča naprej proti Ribnici, kjer sem imel malo daljši postanek pri prijateljici (lubenica, ledena kava, sok). Zanimalo me je, kakšna je cesta od Kočevja do Dvora pri Žužemberku, zato sem naredil še inšpekcijo te ceste. Nadaljeval sem skozi Novo mesto do Cerkelj, kjer sem se izgubil, ko sem iskal Gabry. Tudi, ko sem jo poklical, mi je komaj znala povedati, kje je doma. Nazadnje sem za smer povprašal kar domorodko v eni izmed vasi. Gospa me je bolj natančno napotila v parih besedah, kot prej Gabry v dooooolgem telefonskem pogovoru . Vesela je bila, ko sem prišel, najbrž pa še bolj, ko sem odhajal, hehe. Še ko sem bil na Dolenjskem, me je klical kolega, če grem k njemu na pivo. Seveda je pivo nemogoče zavrniti, zato sem ob 20:20 krenil od tam, se mimogrede ustavil še na črpalki v Kostanjevici na Krki in jo po stranskih cestah mahnil do Mirne peči, kjer sem izkoristil pred enim mesecem kupljeno vinjeto. Ob 21:30 sem že sedel za mizo na vrtu v Sostrem s steklenico hladnega pred seboj. Da ne pozabim, relacija Ljubljana, Logatec, Ljubljana je nanesla ravno 225 kilometrov. LP Robert

O največja zmeda na svetu :lol: že ko sva stala nasproti na semaforju sem ti mahal ko pa sva peljala čez križišče, sem ti kazal da ustavi na parkingu :lol: ni blo radarja, sam hotel sem z tabo rečt besedo dve ^_^ Še zmeraj ne morem verjet, da me nisi prepoznala, glede na to da sva se prejšnji teden 6 dni vozila skupaj :lol:

ja pa kaj je to tazga ce mam kuzija zadej vsi ste se zapicl v moj nahrbtnik

Hola, pišuka, že dolgo nisem nič napisal semle; ampak ja, priznam, velik bolj luštno se je vozit, kot nakladat o vožnji! ampak včerajšnja furca je bla res neki posebnega, po dolgem času sem se šel kmečki turizem... začelo se je že pred nekaj tedni, na parkirišču na ridah, ko nas je en kmet (ja, ime mu je blo kmet, pisal se je pa 2, al neki tacga ) povabil na obisk njegove Njivice ;-) in ker sem bil tale teden frej, sem imel ljubi čas da se grem kmečki turizem tako sva z Lubico štartala takoj po zajtrku, v še znosni vročini, in v elegantnem LS tempu odpeketala proti Njivici, na Krku; za dol sva izbrala zahodno smer, torej skozi ride (kjer nisem videl Gandija čeprav trdi da je bil tam ), Postojno, Ilirsko Bistrico, Reko in čez most na Krk - vožnja je bla en sam užitek, saj je Lubica glih nekaj dni nazaj dobila nove čeveljce ki so držale ko ps ježa in moje preluknjano dirkalno usnje (v katerem me že zvečer zebe) se je tokrat izkazalo, nič mi ni blo vroče, tko da je edino na trenutke zgoščen promet kvaril idilo popolnosti na rampi pred kmetijo (ki se ji reče kamp - ej, ne sprašuj, jst se ne spoznam na kmetijske zadeve ) sem SMSknil kmetu da sem tle, in po nekaj nejevernih odgovorih (a ti to resno?!?!) se je rampa daljinsko dvignila (ja res, noro, kolk avtomatizacije maš zdej na kmetijah, ni za verjet!!) in na drugi strani se mi je že režal kmet po le nekaj sto metrih vijuganja med kmetijskimi poslopji sva parkirala pred njegovo ljubko hišico, kjer naju je pričakala njegova žena (najbrž kmetica2, če lahko ugibam ) Lubico sem parkiral v senčko, se preoblekel v civilko in pol se je začelo... no ja, vsaj jst sem tako mislil . a preden sem smel na plažo, sem mu moral še popraviti računalnik, kar sem naredil tako zelo uspešno, da (skoraj) nič več ne dela no, potem pa smo se odpeljali na samotno plažico in se začeli nastavljati, sončku seveda to smo počeli tako zelo uspešno, da sem prišel domov take barve kot čist nov dojenček ampak med veselim čebljanjem o gospodarskih strojih, traktorjih in dodatkih zanje, čofotanju v morčku in prehranjevanju, nam je čas (pre)hitro mineval no, še tole moram povedat: ko takole potujem po svetu, velikokrat opazim grozote današnje izrojene potrošniške družbe, in tudi tokrat je bilo tako - namreč kmalu za nami sta prišli dve hudo revni deklici, na uč malo pod 20 let, najbrž siroti, ker sta bili čist sami... da sta bili zelo revni se je videlo že po njunih oblekcah, oz v pomanjkanju le-teh, saj sta imeli na sebi le po eno krpico, pa še to sta dali dol, najbrž sta ju prišli oprat, ker nista imeli nič drugega ja, revščina je hudič... in tale današnja družba, bes jo plentaj!! potem se je začel bližat večer, odpravili smo se nazaj na kmetijo, kjer nam je kmetica2 zrihtala odlično večerjico, potem pa še pod tuš, skok v motocote in gasa proti domu - po drugi, vzhodni poti, čez Delnice, Kočevje in Ribnico, kjer naju je, zaradi (pre)poznega odhoda s kmetije, začela lovit tema... potem naju je, mislim da pri Velikih Laščah, prehitel nadobudem dirkač v neki Alfi - bil sem vesel, ker sem mislil da bo zdaj pokazal kako hudo športno potezo, pa je blo vse neki mlačno in na pol, edino omembe vredno je blo sekanje levih ovinkov pa še to mu ni pomagalo... no ja, midva z Lubico se nisva dala motit in sva se lepo pravilno vozila za njim, dokler nama ni na Lavrici ušel, kajti Lubica ne zmore tako hitro voziti skozi naselje... in točno ob 22:00 sem Lubico pobožal pred garažo za nama je bilo nekaj čez 300 uživaških kmjčkov, čudovit dan na kmetiji, kjer sem se v prijetni in zabavni družbi (kot sem že povedal) ne samo sveže prebarval, ampak tudi veliko naučil (npr nisem vedel da majo kmetije morje, pa školjke za večerjo - ja res, ne morš verjet, pišuka!!), pa nasmejal in načvekal hvala vama za res prijeten dan!! PS slikce je pa že kmet objavil, bv da jih še jst

kaj? tam si plac pustu

kratka pamet in kratke varovalke, zmagovalna kombinacija, čudno da nimaš R1 ti tvojim doma buče prodajaj kako so te 2Km od hiše dobili, njim lako tud razložiš da si gume znucal le dvajset metrov predno so te ustavili.in si u resnici zaslužiš pohvalo, ker si bil tako blizu doma. Spisal si 6-10 postov na temo kako zamenjat gume ker ne znaš snet koles, (spet dokaz kratke pameti pa še dveh levih) brez da bi pomislil na najem kombija za 50E na dan in motor naložil, pelal zamenat gume in pokazat na policijo. Prikazana sposobnost reševanja problema ki ga nebi smel met je strašno nizka- zmontirat dB killer samo za policaje je in my opinion totalno pametovanje, kako sm jih najebal, u resnici pa samo še en dokaz za....jep....kratko pamet. meni najprej crkne na levem boku, tam je indikatorje taknilo pri cca 5000, pol sm jo še 3000Km drsal v popoln slick, pol sm jo pa zakuril Še dobro de sm vidu frendovga bemfla...on jo je skuril de je potrgalo tiste zajle not.... a te kamjonske kontinentalke ki jih vsi hvalite tud trajajo tako dolgo? zdej mam za uničt qualifire 2, pol ene sportsmart, ker so že na lagerju..se pravi...s trenutnim tempom pridejo kontinental mord na vrsto enkat konc leta 2014

Že prejšnji večer smo dorekli da zgodaj vstanemo, da ne bomo spet v časovni stiski kot v nedeljo. Ob 8ih smo že jedli zajtrk, ob 9ih smo bili že pred hotelom, pripravljeni za vožnjo. Iz Verone smo štartali proti Roveretu, kjer smo skrenili levo na kavo do Riva Del Garda (Gardsko jezero) Po kavici smo krenili proti Trentu, od tam proti Predazzu do Canazei-ja, čez prelaz Pordoi Naprej do prelaza Falzarego In potem naprej do Cortine d Ampezzo, kjer pa so se že začeli nabirat oblaki. Kmalu so nas ujele prve dežne kaplje, zato smo se ustavili v eni gostilnici ob cesti in počakali da se nevihta zlije. Mal smo pogledali radarsko sliko padavin ,in videli da moramo počakati kakšno urico, da bomo lahko nadaljevali, sicer po mokri cesti, ampak vsaj mi bomo dokaj suhi. Čez kakšno urco smo krenili prelazu Mauria do Tolmezza, potem pa po delno mokrih cestah, v kar spodobnem tempu, do Trbiža, čez Rateče pa smo vstopili v Slovenijo. Zadnji postanek v Kranjski gori, kjer smo zadnjič natočili motorje, in se razšli na svoje konce. Do Ljubljane sem šel po avtocesti, saj je cel čas vreme grozilo da bom moker, dežni kombinezon pa doma. No, imel sem srečo, do doma me dež ni ujel. Pospravil motor v garažo, in šel spat J Števec dnevnih kilometrov je kazal 550 kilometrov. Za zaključek, vsega skupaj je naneslo dobrih 2100 kilometrov, odličnih cest, dobre družbe in odlične zabave. Temu se reče TO JE ŽIVLJENJE! :notworthy:

dns že en dopoldanski fočk. Gume limajo k svina, ma kombinezon pa tud

Živjo maxiscooteristi... Prevozil nekaj čez 340 km po avstrijskih gorskih cestah in sicer Villacher alpen strasse in Goldeck panoramma strasse... - kjer sva ujela še relly starodobnih vozil, zanimiva izkušnja... Vreme v hribih prijetno in odlično, v dolini pa malo manj zaradi 35 stopinj... @pelikan hvala za družbo, bilo je prijetno... Še malo skomin po ODLIČNIH Avstrijskih cestah :kva2: :OK:

Ob vrnitvi domov skoraj točno ob 12-ti uri (časa ne znam popraviti) je "števec pokazal" 41+ km, kar je za zadnji junijski dan by Roberto odlično ... Če koga zanima ... .)

dons okol enajstih je eden stal na ovinku z nekim fotoaparatam, če je slučajno ratala kakšna slikca črne ninje bi prosu da mi jo pošle da lohk dokažem da je biu fočk

th da te nebo kap drugič za njim pa dve okoli kepe pa bo

Najprej tole in pol tole jaz ne vem, kaj hudiča si misliš, ampak tole blodenje, fantaziranje in nadmudrivanje celega sveta je samo dokaz zelo kratke pameti, in ničesar drugega. Če ni za gume, A: se ne vozi, B: tvegaj, in požri posledice. In ko tvegaš, pač tvegaš najmanj da te dobijo. OK, So te dobili. In ti ne ugotoviš, da si jebena stranka, in moraš narest kar so ti naročili, neee, ti si še paaameeeteeeeen. Ti se protiviš in izumljaš toplo vodo. in še grande finale: iKaj bo naslednja tema? kako se izognit kazni zarad preglasnih raufnikov? in kake pizde so policaji, de u bistvu šikanirajo slovenskega veleindustrijalca, ker pišejo kazni lastnikom tako lepih a preglasnih avspuhov? OBUP! Gume. Opozorilce uporabnikom Duhnlopove Roadsmart1. Včeraj sem se prepričal, da ima zadnja RS1 po sredini napete jeklenice. Če delaš burnout, se lahko ta jeklenica odpne, in začne sesuvat motor. Skratka precej nevarno in neprijetno. drugače pa sm bil z njo precej zadovoljen.

V nedeljo je sledila dolga pot proti domu, kjer smo hoteli videti čim več. Štart 7 motorjev iz Riminija proti Forliju, kjer smo se ustaili ob enem bencinskem servisu dotočit gorivo. Ker je bil še zraven bife, smo šli še na kavo in naredit plan kako naprej. Ko smo odhajali, nas je z enim skuterjev zaparkirala ena mami aka MILF in ko se je vrnila ven do skuterja, je moški del družbe začel z Che bella che bella. Mami nas pogleda, pogleda tablice od motorjev, in reče : SLOVENI? In mi vsi v en glas ja ja mami nas pogleda in reče:A u pičku maternu in z polnim gasom odpelje. Uscal smo se od smeha. No od tam smo nadaljevali proti Dicomana, pred Firencami pa smo skrenili na obvoznico, da ne bi rinil direkt v center. Od tam naprej pa čez hribček z prelazom Muraglione Zmeraj bližje smo bili Bologni, čez prelaz Del Giogo, kjer je bilo proti vrhu na cesti pol športni avtov kar jih premore Bologna in okolica, Ferrariji , 911 vseh modelov, Lamboti.Tok eksotike na kupu še nisem videl. Naprej proti Bologni čez prelaz Raticosa, kjer je na vrhu gostilnica ki jo zasedajo motoristi vseh oblik in dimenzij. Mislim da ne rabim razlagat kakšna je cesta do vrha J Pa do Bologne, kjer smo mal lutali po mesti, nakar nehote uletimo v četrt Borgo Panigale ,kjer stoji tovarna Ducati, smo se sam spogledal in mahal z rokami ko zmešani,. Ustavili se nismo ker smo bili že malce v časovni stiski, v planu je bilo da bomo v Veroni do 18 ure. Haha, v Verono smo prišli malce čez 22.uro zvečer, zgleda da smo se preveč izogibal hitrih cest in delal preveč ovinkov. Malce iz Verone smo najdli super hotel Montresor, sicer je zgledal kot da bo nočitev stala celo premoženje, pa je bilo na koncu samo 40 eur po glavi z zajtrkom vred. Odlično. Po 417 prevoženih kilometrih sem sam še padu v pojstlo :lol:

V soboto je padla odločitev ponovit pot do Pieve s.Stefana, štart iz Riminja do Novafeltrije do prelaza Passo della Spino, kjer je bila gorska dirka kakšen teden dni nazaj, vsaj glede na vse bale sena ki so bile ob progi ter sledi gum ob izletih v naravo Na vrhu je restavracija z imenom Stop&Go, z raznovrstno ponudbo. Ko sem videl jedilnik, sem skoraj umrl od smeha Po tem ko smo napolnili želodčke, naprej do Bibbiene, mimo moje hiške sem šel pogledat če oljke uspevajo :grim Čez prelaz Calla in od tam naprej proti Bagno Di Romania-ji, mimo Sarsine do Riminija. Čez dan je naneslo 330 kilometrov.

V četrtek smo ob 7ih zjutraj pristali v Anconi ( vožnja od Zadra traja 9 ur). Od Ancone proti Misanu smo šli po obalni hitri cesti. Malo pred Misanom še en postanek z ekipo hrvaškega Ducati kluba. No, pa smo bili končno pred Misanom, ko smo se po enem križišču spet ustavili, za dogovor kam naprej. Ali direkt proti Misanu na dogodek WDW, ali gremo prej v kamp Misano, kjer je bil nastanjen večji del ekipe. No, padla je odločitev da proti kampU, nakar zajahamo svoje konjičke, in takrat mi je moj Ducati odpovedal poslušnost. Štartam, in čuden zvok, motor komaj obrne, kot da je baterija čisto fuč. Probam ponovno, motor tokrat vžge, ampak tole mi ne da miru. Pogledam na multifunkcijski display, na funkcijo polnenja baterije, ki mi kaže 11,7V. Takoj si rečem, regulator napetosti je šel. Po hitrem pogovoru z ekipo, se odločil it direkt do Misana, kjer je bil na eventu tudi Ducati servis. Vsa sreča si rečem, da ne rabim sredi Italije zdej iskat servisa. Vhod na dogodek Do tam sem se zapeljal do servisne recepcije Tam sem prijaznemu možaku Giancarlu razložil kaj mi ga serje motorček, odprl je delovni nalog, in moj motor so odpeljali za ograjo do servisa. Medtem ko so popravljali motor, sem naredu en krog po štantih, mal pogledu bokse zraven servisnega No, nakar mi zazvoni telefon, in mi javijo da je motor popravljen. Pridem tja, Giancarlo pravi da so zamenjal regulator napetosti, stestirali baterijo, napeli še malo pogonsko verigo, jo namazali in da je stroj spet ready to go! Sam rečem Mille Grazie in letim plačat račun. 107 Eur regler in 30 Eur delo. Pa gratis Ducatijeva mikrofibra brisačka za loščenje Rdeče strele :grim Čista zmaga si rečem, tole je pa bila usluga na nivoju. No potem odbrzim do hotela, kjer sem imel rezervirano sobo, da mi jo Chiarra slučajno ne odda naprej, saj je te dni okoli Riminja povpraševanje po sobah veliko. Najdem hotel brez problema, tkole zgleda od zunaj. Garaža Plačal sobo za 2 osebi, dobil pa 4 ležišča Cena je bila 25 eur na noč po glavi, z vključenim zajtrkom, ki je bil zelo spodoben. Pričakoval sem manj, dobil več, in tudi 2 hčere in mama ki vodijo tale družinski hotel so se maksimalno trudile da bi bilo naše bivanje na čim višjem nivoju. Edina stvar ki je nisem poslikal je mama, ki je imela tattojev in piercingov več kot frontmen skupine White Zombie No 2 dan, se je zavrtelo samo 130 kilometrov, kar je bilo za 38 stopinj čisto dovolj.

Tukajle so moji 6 dnevi vtisi z vožnje na WDW2012 v Misano, natančnejše na Red Planet Štartala sva v sredo 20.6. okoli 13. ure iz Vrhnike proti Zadru, kjer smo bili dogovorjeni z ostalo ekipo iz Ducati kluba Slovenije. Furca se je začela na Vrhniki, proti Postojni, od tam do Ilirske Bistrice, čez Rijeko, do Senja, Karlobaga ter potem do Zadra. Luštnih 330 kilometrov lahkotnem ritmu v super vremenu. Polno natovorjeni Kosilo v Tribanju, mal pred Zadrom V vrsti za trajekt proti Anconi V tole mašino smo se vkrcali Tkole sem zagurtnal in podklocnal motor, da se mi ne bi kdo vozil z njim po trajektu ponoči Naša suita na trajektu z 5 zvezdicami

Hola, evo, večerni fočk - večkraten

Jest sem imel 30 let izpit za B kategorijo, pa sem opravil cel teden predeavanja o ccp in to za B kategorijo...prva bedarija, katera me je vseeno spoznala z dolocenimi novostmi...motor vozil od malih nog...prakticni del me sokiral...poligon mi odpru oci, kolk sem nesiguren na motorju, zaradi predhodnega znanja o voznji motorja, opravil izpit pri 12 uri voznje in to v Ljubljani in ne na kaki ekzoticni lokaciji... samo ker placal obveznih 22 ure, jih tudi do zadnje ure zvozil, na kar se udelezil se nekaj vaj varne voznje na poligonu.... Zato ne razumem, da iscete bliznjice do izpita, v laznjem upanju, da vse znate...strinjam se, da so cene zasoljene in s tem ne pridobis na boljsi kakovosti izobrazevanja, samo roko na srce nekaj je samozavest, drugo pa realna situacija, katera se ti pojavi kot strela z jasnega, ko najmanj pricakujes.... Vsakega zacetnika, ki se pojavi na forumu z vprasanjem, kako cim prej opraviti izpit, bi postavil na realna tla, ne pa da mu delite nasvete, kje so luknje v zakonu in kako se cim ceneje in lazje prebije skozi izpit...sej gre menda za naso varnost in varnot nasih otrok...

KER se vedno trudim za vsak ZAKAJ najti tudi ZATO in KER sem danes kolesaril in KER sem "pokuril" kar precej kalorij in KER je še sobota "po vrhu", bom po zmanjšani "porciji" slanih arašidov takoj sedaj", ob 20.15 uri polizal še en Hoferjev kornet ... Na vago bom stopil šele prihodnji torek, prvič sem pred skoraj dvemi meseci, KATASTROFA, drugič pred enim mesecem, BOLJE in zopet čez 10 (?) dni ... Kaj jem ??? Jem vse razen kruha in sladkarij ... Seveda bom o rezultatu poročal čez 10 dni ... Čez dobrih petnajst minut se bo pričel film "Hary Potter", ki bo za Robertota predvsem neobremenjujoč, ker je "prav isti šmorn" ali se bo Roberto kaj spomnil "za nazaj", ali zelooo verjetno NE ...

Amortizer d.o.o. Obvlada u nulo. In če si vzame čas za inštrukcije, kjub temu,da sem se letos konkretno poglobila v vzmetenje, tudi v notranje komponente, samo gledaš, kaj vse ima za povedat,in kaj vse šteje. Res je, letos sem pozimi nesla servis narest na mojem zadnjem fedru kerje spustil (stock, 25.000 km), pa je kljub temu, da mi je dal malo trše olje noter letos ratal problematičen, ker se kompresije in višine zadi ni dal naštimat na toliko, oz je bilo vse do konca, da bi folgalo prednje vilice, tko da mi je zdej vrgel na tester in zadevo in povečal pritisk plina za kompresijo in spremenil podložke za high speed na batku kompresije in rebounda, tko da imam malo večji razpon uporabnih nastavitev, če bom še hitrejša (cca 2,5 sec hitrejša kot lani, lani ni bilo nobenih problemov). Vzmet je ostala serijska. Trenutno je bil stestiran na Hungaroringu in Pannoniaringu in se obnese odlično, razlika se čuti. BTW, po knjigah in vseh pravilih bi moral moj motor za mojo težo bit čisto drugače nastavljen, celo priporočajo mehkejše vzmeti tako spredaj kot zadaj, pa je mojster rekel, da to ni nič običajnega, da imajo za na pisto velikokrat dirkači čisto mem številke, kot bi pričakoval, odvisno od načina vožnje, da naj se ne sekiram. Da pa bom počasi morala začet razmišljat o nadgradnji, ker dolgo več ne bo šlo kompenzirat geometrijo s prednapetostjo pa kompresijo pa itd. Itak, če je pa mogu met z mano učne ure, pa fedr za moj težk karakter šitmat. Sem bila pa res zelo zelo pozitivno presenečena, ko je videl, da sem se toliko potrudila, da mi je približna jasno kaj kako dela, si je vzel čas in me oborožil z ogromno uporabnimi informacijami, predvsem pa, sem se naučila, da je zadeva še 45x bolj komplicirana, kot se mi je zdelo, pa kaj vse se da s čim popravljat, kaj vse vpliva na zadeve, ufff. Se mi skor zdi, da manj kot veš, lažje ti je

Ista očala je imel "na nosu" tudi 6. septembra 2.009, vendar so se razpolovila ... Sedaj pa moram "prekiniti", ker ste me že ...

Kdo je ta simpatičen fant ne levi strani ekrana ...

Ker me še zmer enmal zebe pr 35+ stopinjah je blo treba mal pečico zalaufat

majst luiggiano si bo treba čas vzet pa narest ni to kr neki,pa da bi kr plačal pa maš izpit jest sem si vzel čas, pa sem imel narejenga v 3 -h tednih A kategorija,lahko pa probaš kje v bosni ali pa srbiji,pa ga maš že v ponedeljek

Haha vsak vikend se ponavlam... Ampak MOTO2 JE ZAKON .

To je pa res nasvet ki ga potrebuje vsak začetnik, čestitke. Za opremo 300€? Dej no... to je nek osnoven znesek za čelado šele. Kar se tiče on/off road prioritet tudi ne moreš govorit za drugega kot zase. Osebno sem zaključil z izpitom pred dvema mesecema in zgodilo se mi je obratno. Cesta je samo medij da pridem do gozda.

Hehehe ne morem verjet Posipam se s pepelom! Ma sem mela v spominu, da si rekel da se ta teden verjetno ne boš nič vozil in nisem niti pomislila da bi lahko bil ti. Se mi je zdelo pa čudno zakaj mi tako veselo maha(š) ^_^ Še dobro da me poznaš in nisi zameril moje "ignorance". Se ti odkupim s pijačko O:-)

js tut jučeri fočk, pa dns bom tut

fočk

fočk

Kdo mi je danes mahal na semaforju pri IUV na Vrhniki? Si nekaj mahal in kazal - predvidevam da na radar? Ker potem sem tole "mahanje" predala naprej - mimovozečim Jah - sem pač zmeda - jaz radarja nisem vidla - kljub gledanju na vse strani kje bi lahko bil skrit - tako da hvala Na Ridah smo na hitro počvekali z Rumenim in Ebony

fočk

sm najprej mislu da ti je gas zaštekal..kr brez premora gor in dol

A je bil ,ja bil je Suzuki na obisku pr men,sm ga mal namoču v morje,prijeten klepet,sploh bilo je fajn

Pa kaj je Kwakarji,zdej boste pa vsako temo zasmetil .....tako se zmerom začne ko se oglasi,kakšen ,ki vozi......

In še zadnja dva dni. Skupinska fura sedmih motorjev - destinacija Verona. Čez Forli na jug in čez passo del Muraglione. V Dicomanu na sever čez Borgo S. Lorenzo in prelaz... Od tam pa na sever do Verone… Kjer smo v predmestju - v kraju Bussolengo (skulptura ob cesti)... prespali v luksuznem hotelu Naslednji dan pa štart - najprej na kafe do Lago di Garda… postroj… ^_^ Canazei… razgled s prelaza Pordoi… Pot na drugi prelaz... Na poti proti prelazu Mauria nas je ujel naliv, zato smo vedrili v neki gostilni in se okrepčali s sendviči za preostalo pot do doma. Čez Tolmeč (Tolmezzo) do Trbiža (Tarvisio) čez Kranjsko Goro, v Lescah na večerjo, da bi se izognili dežju v LJ, potem pa na AC in domov. Od Brezovice do Vrhnike me je napralo za finiš. Lep dopust, le ta vročina ubija - dobrih 300 km na dan je bilo napornih zaradi vsakodnevne brezplačne savne v kombinezonu na okrog 38 C Družba ducatistov pa zelo prijetna in predvsem zabavna! Za spomin in v skušnjavo sem s sabo domov prinesla karto Emilia Romagne – že malo pomečkano in preloženo, malo strgano,... ki mi je odlično služila, ma s še polno neodkritimi deli – čaka na naslednji pobeg v tiste lepe kraje… da se po dolgem in počez prevozi še naslednji kvadrant, dva, tri, deset…

Drugi dan - gremo gasa in na jug - po nehumanem kuhanju čez Verucchio in Novafeltrio :surrender: prestop "meje" in prihod v Toskano… in čez prvi "prelaz" Zgoraj spet gozd in bolj prijazne temperature… in drugi, še malo višji prelaz... pa v dolino mimo čudovitih hiš in pogled na Lago di Montedoglio - tokrat z druge strani... cesta, ki pelje v jezero kako pozorno od njih - se lahko pripelješ naravnost v vodo - paše v tisti nori vročini od jezera na sever čez mestece Pieve S. Stefano... in na sever čez mestece Poppi… Po še eni v seriji nenormalno dobrih cest, ki gre cel čas cez gozd, ki je prav prijetno ohladil do passo della Calla. pogled v dolino… čez mesto S. Sofia in potem na jugovzhod... čez... In od tam čez Sarsino, Novafeltrio in Verucchio nazaj do Riminija vse dni je omamno dišala tale rumena zadevščina - raste vsepovsod… Na žalost pa mi ni uspelo slikat polj cvetičih sončnic - je blo res lepo za videt.

Hja, jaz sem sicer bolj pripaden podjetju, pri katerem kupujem mopede (neodvisno od znamke motorja). Dosedaj sem v 5ih letih motoriranja kupil 3 motorje pri istem podjetju, hotel sem pa danes še četrtega. Ker niso pokazali pravega interesa za (brez sramu lahko povem) zelo dobrega kupca, sem šel k drugemu podjetju in položil aro za KAWIja. To bo moj prvi kawl in sem dobil pošteno ceno, čeprav sem prvič kupoval motor pri njih. V kolikor me nekdo jemlje kot samoumevnega kupca, mi hitro splahni t.i. pripadnost znamki. Predvidevam, da mi bojo sedaj DAMI34 in HyperJack z Mausom na čelu častili pijače do onemoglosti. OK nej vam bo :grim

V petek zjutraj, zajtrk in že plani za furco po Emilia Romagni Z nami je šla tudi motosvetovka Keiko ki je že imela plane za naslednja 2 dni No, štartala sva iz Riminija proti Pesaru, po hitri obalni cesti, malo pred Pesaro, kjer sva zavila proti Urbinu. Naprej proti Urbani-ji proti prelazu Borgo Pace Da o cesti in ovinkih sploh ne govorim, se mi je kar smejalo pod čelado Smejat se nisem nehal tudi na poti na Bocca Trabari-jo in prelepimi razgledi na pokrajimo Potem naprej proti Sansepolcru, mimo Aghiarija, čez Pieve S. Stefano do Chiusi della Verna kjer so se začeli oglašat želodčki. Ustavila sva se v eni domači gostilnici, kje so nama postregli z malce domačimi testeninami Ko sva odhajala je parkplac zasedla grupa bastardov iz Leedsa :grim Potem naprej do Bibbiene, čez prelaz Mandrioli Razgled iz Mandriolija Potem proti Sarsini mimo lušne cerkvice na vrhu enga hribčka Še tole smo šli osvojit Tik pod vrhom Od tam naprej do Maiana, do S.Agate čez S.Leo, kjer sva se malo izgubila do Novefeltrie, mimo San Marina čez Verucchio nazaj do Riminija. Vse skupaj ta dan 380 kilometrov super cest, in prelepe pokrajine. V petek zvečer je sledil še piknik Ducati kluba Slovenije, v kampu Misano Adriatico. Zabava je bila odlična, do o kulinaričnih dobrotah in dobri kapljici niti ne govorim. Seveda ni manjkala tudi harmonika

Še nekaj sem pozabil; velika Varadero nagradna igra. V igri lahko sodelujejo vsi Varaderovci; pogoj za sodelovanju pa je odgovor na preprosto vprašanje: KAKO LAHKO NATEGNEŠ VARADEROVCE DA PRI +30 C NOSIJO ŠTRIKANE KAPE? Najbolj duhovit odgovor bo nagrejen z ekskluzivno Radio City polo majico TIČA VUN (podeljena bo na Varadero štrudlu 2012 - če bo; štrudl ne majica)

Minotaver je legenda..ni fosil

Dej ne kompliciri, vozi se 500km mal bolj počas tam do ene 10.000 obratov al pa še manj pol pa gas do daske. Japonc dela. Druga je če bi kupil Italjana

Ne morem pozabit dogodka iz pred 2 let, ko sem parkiral pred Rotovžem v Lj, pride kelnarca in pravi, JOJ ne tuki parkirat, ker če vas župan vid bo čist znoru, a veste kok je učeri enga nahrulu. Itak, da sem reku, da ga sedaj pa tud slučajno ne bom premaknu, da vidm kako to zgleda, na žalost ne vem čigavo, ga ni blo. Ampak, tko to zgleda - ne me jebat, kam smo pršli

RS1 tud men ble full ušeč, bolj kot RS2, za vse pogoje, le kilometrina jim je bla šibka točka kar pa ima RS2... Zdej trajbam Conti SportAttack II in jih ne morem prehvalit, velik kilometrov deževnih in tudi vročih pa nimam kritike zanje, samo pohvale...

svatbena kola

Tole je s ture na Pavčkove bolnišnice -pohorski gozdovi.. Tale pa pod Vodrižem nekje, izgubiti se itak nimaš kje.