Dvorana slavnih

Norc! ........... ........... Z malce zamude objavljam včerajšnje vtise. MiDge me je povabil da mu delam družbo na furi, ki jo je splaniral pri severnih sosedih. Seveda se v tej vročini tako dobri ponudbi nisem mogla upreti Dobila sva se že zjutraj, v Ljubljani z namenom da čim prej prideva čim višje in se tako izgoneva vročini. Ha. Sva se malo uštela :grrr Od LJ sva šibala kar po AC do Kranja, tam ven in že malo pred Predvorom naletela na zaporo. Ob čakanju na vročini nisva mogla ugotoviti zakaj pravzaprav stojimo. Čez nekaj časa smo odpeljali naprej, a kmalu za tem sva ugotovila, da gre ravno tisti dan tam trasa kolesarskega Maratona Alpe. Po kar nekaj kilometrih vozakanja v koloni sva se odločla da narediva eno pavzo ob cesti. Sva nekaj popila, malo čvekala in šla naprej v upanju, da je mogoče cilj že kje v bližini - seveda ni bi Vmes se je večina najinih sotrpinov motoristov vračala nazaj. Eden od njih se je celo ustavil in nama povedal, da nadaljujejo gor čez Jezersko in potem nazaj čez Pavličevo sedlo - hvala! Zato sva se odločla da narediva en krajši postanek še pri Planšarskem jezeru zgoraj... Potem se je nekako dalo priti do vrha, sicer pa so že kmalu zavili s ceste dol, tako da sva lahko spet malo pospešila tempo. Od tam na severozahod in čez Celovec ob Vrbskem jezeru (Klagenfurt am Wörthersee) in še naprej na severozahod do Himmelberga, kjer sva (če se prav spomnim) pomalicala, od tam na sever in po plačilu polovične cene - 8 EUR za oba na Nockalmstrasse... V dolini sva spet nardila eno pavzo za pit ker je bilo čisto preveč vroče. Potem sva šibala na jug in v Sovodnji (Gmünd) nazaj na sever, osvojit cesto, po kateri konec aprila s puncami nismo prišle do konca (ker je bila še zaprta)... Včeraj tudi na drugo stran tunela Zgoraj je bilo prav prijetno hladno - se je pasalo shladit! Kako se mi je vrtelo tam gor Nazaj grede sva se ravno malo uštela in sva mogla spet čakat... Ma tudi teh 20 min v fajn družbi hitro mine ^_^ Vračala sva se seveda čez Sovodenj in mimo Miljskega jezera (Millstätter See) kjer sva si privoščla še eno pavzo in osvežitev. Od tam pa mimo Afritzer See... do Beljaka (Villach) pogledat če je Korensko že odprto - seveda ni. Zato sva jo ubrala proti vzhodu mimo Borovelj (Ferlach) in čez Ljubelj nazaj v Slovenijo, za Tržičem pa kar na AC. MiDge se je poslovil v LJ, jaz pa sem nadaljevala do Logatca, tam ven in čez Ride nazaj do mojih. Vsega skupaj dobrih 570 km. Luštna fura :yes: In nisva kopirala od Schultza je naredil pot preden je prebral uni potopis... ^_^

kr naenkrat pa vsi vidte sam še "zajčice". A vam je vročina v glavo stopla?

Zdej si bom jst en blond rep naroču na ebay-ju in prilepil na čelado. Mogoče me pol ne boste tko grobo prehiteval.

Franc moj GPS je preveč (Nuvi 255) osnoven in mi ne omogoča zapisa. Razen če jaz ne znam tega ven dobit, ampak dvomim. Imam pa GPS koordinate za večino poti in bom dodal ob priliki, ampak jih moram prej ročno pretipkat sem gor iz GPS-a. Glede slik: očitno moj brskalnik ni zastarel ker zmer fajn potegne ....tretji dan enduriranja se je spet zgodaj začel. Svetloba jutra me je že ob 6ih zbudila v viseči mreži, v kateri sem res super spal. Pa sem se kar spakiral, pofruštkal in hop na motor. Tak princip nočevanja je odličen, poleg tega pa ni veliko prtljage, saj ne rabiš niti šotora niti ležalne potloge, ki vzame precej placa. Tale mreža in poletna spalka pa mi vzamejo skupno le 2 litra volumna in 1,5 kg mase. Prav fino pa se moto oprema posuši pod tole strehco, da ponoči rosa ne ponagaja. Turistična raja je takrat še spala, tako da sem od Bovca do Kobarida odvozil večji del po makadamu ob Soči, brez da bi koga srečal na poti. Makadam se je začel pri prečkanju tele brvi Lep razgled pri prečkanju, sonce je še vedno precej nizko, tko da vsepovsod senca in prijeten hlad za razliko od popoldnaskih 34 stopinj. Slap nekje na pol poti proti Kobaridu Z vrha je bolj viden, globok pa je cca 6-8 metrov Jutranja meglica se še dviga iz vode Koordinate ki mi jih je dal Mac, so padale ena za drugo kot za stavo. Napoleonov most Uspel pa sem najti tudi že dolgo željeno destinacijo in sicer zgornji bazen pretočne HE Avče na vrhu Kanalskega Vrha, od kjer se razprostira lep razgled Nekaj info o ČHE Avče: http://www.seng.si/che_avce/ http://www.hse-invest.si/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=43 Naprej sem se iz Banjške planote spustil v Čepovansko dolino. Prvič me je pot zanesla tja in zaradi same lokacije in slabe povezave, se je čez te kraje peljal malokdo. Zelo lepo in enkrat bi rad prevozil celo dolino do vrha. Tole je zanimiv del poti, velik spust in dolg vzpon. To pot sem izbral, ker pelje proti kraju po katerem je imenovan Trnovski gozd. Zame je bil že to dovolj dober razlog za vožnjo čez Trnovo. Po dolgem vzponu naletim še na tale pogled In trud se kmalu poplača: Od Trnovega naprej proti Podkraju The End.

Včeraj sem se na motor spravla šele dopoldne - smer proti severovzhodu. Najprej čez Postojno in Ride do Logatca in Vrhnike, tam na AC do LJ, ven za Trzin in čez Mengeš do Kamnika - na obisk. Po prijetnem klepetu in odličnem kosilu seveda nisem mogla še domov, zaradi vročine se mi je zahotelo malo ohladitve in sem se spomnila na Rakitno - tja s svojim motorjem še nisem šla. Iz Kamnika sem čez Mengeš in LJ šibala do Vrhnike, potem pa čez Bistro in Borovnico. Vmes sem pogledala karto - me je matral firbec ali je una cesta, označena z rumeno dejansko asfaltirana v celoti, ali je še vedno makadam, ko imam v spominu iz otroštva. Seveda je zmagal ženski firbec, zato sem nadaljevala čez Jezero in Ig do Iške vasi, na koncu pa desno gor v hrib. No cesta se konča v Gornjem Igu... od tam naprej je še vedno makadam. Sem raje obrnila in se z veseljem šla še enkrat hladit po cesti skozi gozd - mmm kako je pasalo Potem pa nazaj čez Jezero in čez Preserje gor na Rakitno, mimo jezera - ker je bila gužva se mi ni dalo ustavljat - naprej na jug... spet po gozdu in hladu po lepo zaviti cesti čez Gorenje Otave do Cerknice in Unca, od tam pa čez Planinsko polje... in Postojno nazaj do mojih. Ležernih 260 km-jev. Danes pa spet šele dopoldanski štart (v tej vročini me daje huda jutranja lenoba ) in ker se nikakor nisem mogla odločit v katero smer it da se izognem nevihtam. In sem šla - do Postojne in potem desno čez AC in vzporedno z njo do Slivic, potem pa čez Sodražico in Ribnico, pred Kočevjem levo in čez Smuko in naprej mimo teh lepotcev... čez Dvor mimo zidanic... čez Novo mesto in Ratež z manjšim ovinkom do Otočca... nato čez Šentjernej in Kostanjevico na Krki do Brežic in Krškega. Tukaj sem že začela opazovat črne oblake, ki so se bližali z juga. Sem upala da mi bo uspelo ubežat - ob Savi mimo Brestaniškega gradu (grad Rajhenburg)... čez Sevnico in Zidani Most. Kmalu za tem, ko sem prečkala Savo v Podkraju je začelo padat. Ker sem upala da bo samo par kapljic in ker se mi ni dalo oblačit zgornjega dela dežne podloge, ki sem jo celo imela s seboj, sem se še nekaj časa vozila. Pri odcepu za Savo in mostu sem se ustavla ker nisem skoraj nič več vidla :grrr Tam je že vedril en motorist iz tistih krajev. Počakala sva da se je zlilo, jaz sem si končno navlekla nase dežno podlogo, si privoščla malco, malo sva čvekala in ko je bilo ta hujše mimo sva štartala vsak v svojo smer. No - po cca 2 kilometrih se je spet uscalo kot iz škafa sem lahko čofotala z nogami v škornjih Ker se mi ni dalo vedrit pod kakšno streho in ker sem bila že od prej tako ali tako čisto premočena, sem pač nadaljevala bolj počasi - do Litije, kjer sem se "prilepla" na en avto in za njim potem vozila do uvoza na obvoznico, tam je tudi končno nehalo padat Po AC do Vrhnike, tam ven in čez Logatec in Planino nazaj do mojih. Dobrih 350 km.

Tkole smo pa včeri skor 10min stal pr 38 stopinjah, makaronarjem se je mal skisalo pod piskri pa so pomešal kje kdo stoji "a je 5 pred 9 a za 9 " jih je Bobo rihtal k v vrtcu :D

In še zadnja na najini destinaciji, kar se tiče Dainese prodajalnih štacun, je bila Ski&Moto Store; dejansko prava D-Store štacuna, torej trgovina, kjer prodajajo izključno Dainese opremo in nič drugega. Za moje pojme najbolje založena kar se tudi spodobi za tako trgovino. Dejansko sem lahko probal 4 tipe enodelnih kombinezonov v svoji velikosti. In ne boste verjeli "mlad" prodajalec celo zna angleško! Po moje je bil to prvi od "stotih", ki sva jih srečala. Vse pohvale. Trgovina trenutno nima nobenih popustov in je kar se tiče cene 200€ draži od Alternative_Moto za kombinezon ki bi mi ga lahko tam zrihtali. So redne cene, take kot pišejo na Dainese intranetni strani. Je pa to TO! Še slikce:

Tretja je bila ne boste verjeli 2 muhi na en mah očitno neka nova v nakupovalnem centru Citta_Fiera: Mega Moto Expert, cilj pa je bila štacuna Mega_InterSport. Ta Mega_Moto_Expert je imala celo v dveh štukih in več kot vse tri skupaj. Ja, MotoCharlie in še ene 2 sta tam. V Čarliju si je moja kupili prvič Sidi škornje, ker jih pri nas ni bilo na zalogi. Evo slike od Mega_Moto_Expert:

Ne samo to, tudi pizdarije delajo in prekoračujejo pooblastila. Nekateri. Zadnji meni znani primer se mi zdi res zrcalo kretenizma. Pri hišni preiskavi zbrcati malega pinča, ki je samo šel mimo po hodniku pove dovolj o osebi v uniformi. K sreči so bili ostali prisotni z nekaj več sive tvarine v glavi in so bumbarja ustavili. Pa ne sedaj, da to zvračam na vse policaje. Še zdaleč ne. Imam z njimi osebno le dobre izkušnje. A tudi med njimi so kreteni in tega se je treba zavedati. Zato jih tudi pod razno ne zagovarjam kar tako pavšalno na pamet. Konec koncev uniforma in njena moč privlači marsikaterega psihopata. Recimo Vilmeka.

Bemtiš, da jo grem koj dat v tank torbico! (sicer je tud lizat dobr, ampak z žlico se ga več poje) :grrr

Ja. Ampak ga moraš plačat (celega)... S tem izposojanjem je tako. Tisti (turisti) ki si izposodijo motor na raznih otokih ipd. ponavadi vzamejo motor zato, da ležerno lažje vidijo tisto, kar jim organizirana zadeva ne omogoča. Kdor pa si (v večini) sposodi težak motocikel "doma" v Slo, ga hoče sprobati, kako se odziva na gas, na bremze, kako se založi itd. itd... Hudič pa je, ko je treba zadevo ustaviti, odviti, založiti (& zvoziti)..... Meni je že veliko tipov reklo - na motor, pa pejt na džiro. O.K. Če ga daš do morja in nazaj. Za par kilometrov.... Hvala! Zakaj? Zato, ker rabiš nekaj časa, da ga osvojiš. (Pa ne mi reč't, da to ni res.) Pa tudi, če bi šel, bi zadevo postopoma sprobal v mejah "tolerance". Kdor ga pa zarenta, da okusi slast motociklizma - to je druga pesem... V negativnem smislu! No, pa smo pri tistem, o katerem sem malo prej govoril; "Ustaviti, odviti, založiti ipd......" In vsak, ki nima motorja in hoče motorizem doživeti v enem dnevu, se mu slabo piše! Vzemite(mo) to na znanje.

...kamjoni..... pa čs :xx:

eh ne...... Letosnja Monza ne odpadla ker Preperelli ni mel gun ki bi zdrzale vec kot 10 krogov. pac se zgodi da kiksnejo. spomnimo se ameriske dirke F1, ko je kiksnil michelin in so dirkali samo ferrari jordan in minardi. pa je bla gumarska vojna na visku. prav to je bil vzrok, da so elastiko nagegovali tolk casa de je pocla. Letosnje gume so izkoreninile petkove highside in Simoncellistyle pizdarije v prvem krogu. po moje so bol varne kot lani. je pa dejstvo da so to ukazali kravatarji. Bridgestone mora ubogati, ceprav misli drugace.

Pravilno bi bilo zamenjati zadnjo vzmet IN ustrezno prilagoditi amortizer .... D.

V SBK tudi vozijo jurja, pa ne padajo kosi kolma od gum!

Po trgovini Ski&Moto (odprta do se mi zdi 18:30) store sva se vrnila nazaj v Citta_Fiera (odprta do 21:30). Tko, da priporočam Ski&Moto, če želite probati izključno Dainese opremo na enem mestu; imajo dosti številk na zalogi. Mega_Moto_Expert pa ima dosti od mešanega kot so, nalepke, kovčkov, rezervnih delov, aftermarket stvari, motorje, itd. ala naš TC_moto... vendar veliko večji.

Kot sem rekel v istem centru je še štacuna Mega_InterSport, ki prodaja tudi del Dainese opreme. Je pa še 1x do 2x večji kot naš Hervis oz. Intersport.

Zdaj vsaj vemo zakaj je tudi SPies popusto zadnjih par krogov...škoda, da so mu zaradi gum splavale stopničke po vodi

Kaj pa razumeš pod 'generalka'? Meni je to vedno pomenilo menjavanje batov, obročkov, glavnih in ojničnih ležajev, glavne gredi, honanje cilindra, ... D.

Bolj ko to sliko gledam, manj mi je jasno. Al ti nas mal farbaš, pa ta tvoja frau ne flanca ampak puli, al pa je na nek čuden nam neviden način podšprajcana. Ker po vsej logiki bi morala na rit past. Kaj ima to s skunteristi? N'č, ke oni pa res niso besed vredni! :grim

Ah dej no, kaj pa guma ve kaj je to 200 kubikov

Lansko leto so vozili še 800 kubične agregate, letos pa 1000.

Vem, da moram zaspati....da bom lažje vstala ob 4 zjutraj...a ne morem... Malo prej sem govorila z očetom po mobitelu, ki je prvič po skoraj 8 mesecih izrazil željo da bi me rad obiskal v Mariboru... Čutila sem da mu je hudo, saj sem bila nazadnje doma 2 junija... Med pogovorom me je presenetil ko je dejal:" Arena te posluša..." Solze so mi šle v oči, stisnilo me je pri srcu.... saj je Arena edina od vseh žrebičkov pri hiši, ki je nisem videla odraščati do konca...Zdaj je že več kot leto stara kobila.... Tisti večer, ko je ARENA zagledala luč sveta v naši štali, je bil zelo žalosten.... Ni in ni hotela vstati, pomagala sta ji ati in hčerka enega najbolj poznanih pokojnih rejcev konj v Komendi... Vseh 6 otrok smo hodili okrog štale (hleva) in govorili...daj potrudi se, daj vstani...saj je prvih pol ure zelo pomembnih za žrebička.... In kot po čudežu se je končno postavila z vsemi štirimi na noge in od tistega dneva je bila naša ljubljenka, saj smo se prvič tako bali za življenje žrebička... Lansko poletje sva se z Areno sprehajali po travniku lepo počasi, sem in tja me je pocukala za trenirko...a ona je moj glas zelo dobro poznala, saj sem ji šepetala, ko je bila še tako krhla in tako slaba... Kadar pridem domov,grem Areno takoj obiskat v štalo, takrat kar stoji ko me zagleda, obstane in me posluša...spomni se me.... Kakorkoli spat bo treba, konec tedna pa bom domače res presenetila...

Zakaj pa ne ukrepamo, dokler se bomo samo tukaj pogovarjali ne bo nič bolje, se zmenmo pa vsi na ceste in delamo še mi zastoje, kot kamionarji, drugače kot je videti gremo u k....c, na vseh področjih, dost je hlapčevstva, naredmo že kaj, preden bo prepozno

Za po tvojem peskovniku lahko ti organiziraš furo, da nam jo pošteno razkažeš. -- ...drugi dan tripa sem štartal zgodaj pred osmo odvozil že tale del: Pred mano pa tole: Sem bil še malo zgoden in je rosa po travi kar nagajala pri vzponu, tko da je blo treba po drugi poti... Tacajt se je že peklensko ogrelo, in pri spustu nazaj v dolino sem že ene 3x zakuhal, tko da sem se brez pomislekov vrgel med ribe v Nadižo Z Tmincem Nejcom (hvala stari za vso gostoljubje, čas in vse dobrote) sva potem še skočila do Žlejžna na razgledno točko Komuna Don pierino, z njihovega dvorišča imajo najlepši razgled na Tolmin iz Čadrga. Kasneje popoldne slučajno našel res super kamp ob Soči Zato spet v vodo, ker je blo vroče k v peklu Ker je blo še dost časa smo se zmenili še za en skok v hribe za ta dan Na pol poti Malo višje: Na vrhu Hey folks!!! Check out my crazy view Po res polnem dnevu veličastnih lepot, se potešen vrnem v kamp, jasno sledi spet skok v Sočo, kar s tega kamna Ker imajo v kampu priročne kamine na plin ali oglje, na voljo za brezplačno uporabo, sem si privoščil še piknik. Seveda sem moral še prej v nabavo in po velikem naključju pred marketom v Bovcu srečam Mac-a, zagriženega ADV riderja, s katerim sva se že pol leta dogovarjala za eno enduro furo po njihovih koncih. Seveda se zmeniva za pir in debato po pikniku... Tačas sem si umirjeno privoščil fini piknik, ampak od vse vročine tistega dneva, nisem pojedel niti polovico kar je na mizi. Pira pa ni nič ostalo. Potem sem se vrnil v center na pivo. Mac sicer ni imel časa za furo naslednji dan, si je pa zato vzel čas in mi priporočil nekaj tras za naslednji dan. Koordinate so šibale v GPS kot za stavo. Hvala za pomoč in pivo Mac!

Najprej je bilo onesnaževanje, sedaj preveč kubikov, nato bo preveč konjev, bla bla bla...vreča izgovorov je zaradi cesarjeve požrešnosti neusahljiva. Davek na luksuz. Želodec se mi obrača. Zame ni noben luksuz, če mi ni treba doma strehe prenavljat in si zato lahko privoščim motor. Če si pa lastim 3 vile in 2 jahti, pa OK...je luksuz. Vse, kar se ne vklaplja v koncept gnitja v službi in ždetja doma, je postal človekov privilegij in LUKSUZ. Škoda besed. Sem prepričan, da nas velik % crkuje in se odpoveduje marsičem, da lahko furamo svojo strast - od česar si tudi država vzame lep kos. Čez čas te bojo obdavčili, ker ti 3je regrati poganjajo uzadi za bajto in to je seveda luksuz. BANANA REPUBLIKA!

Dnevi konec junija so že tradicionalno rezervirani za Dolomite. Čekiranje vremena že nekaj dni prej in prisotnost nervoze, če vreme ne kaže dobro. Štart v nedeljo šele ob 10,00 uri ker je odločitev padla na hitro. Vreme za ponedeljek ni kazalo najbolje in zato so bile v igri različne poti. V nedeljo po že uvoženi poti čez Hermagor, Lienz, Toblach. Nekaj kilometrov pred Brunicom zavijem na Kronplatz preko passo Erbe do Brixena napej do Vipitena, na Jaufenpass do Merana čep Gampen pas (Passo Palade) do Fonda. V Fondu ogled mesta in slikanje že lansko leto opažene velike zastekljene uro sredi trga. Z mojim "trotl" aparatom se žal ni dalo fino slikat mehanizma ure, ki go poganjajo vodni curki. Ogled Canyona Rio Sass prestavljen na drugič. Ponedeljek v prvem planu Passo Gavia in Stelvio ter Švica. Malo pred vrhom Gavia je začelo rositi in ker so nasproti vozili brez "dežjakov" mi ni bilo kaj dosti mar. In res spust v Bormio je bil že obsijan s soncem. V Bormiu pa odločanje ali prosti Livignu, da si natočim najcenejši bencin in naprej v Švico ali pa direkt na Stelvio in od tam spust preko Umbrailpass v Švico. Pogled v nebo in odločitev pade, direkt na Stelvio ker je bil obsijan s soncem in ker me je zelo mikala cesta tja gor. Da bi zavila na Umbrailpass mi še na misel ni prišlo, ker so se v tej smeri zgrinjali grozeči črni oblaki. Pa se odločim še za prehod preko Passo di Resia in v Švico. Ja pa ja, tam me je že pred mejo začel prat dež in zato samo postanek za slikanje znamenitega zvonika v Rezijskem jezeru. Preostane mi samo še pot proti Meranu in na Gampen pass na Mendelpass proti Ori do Cavalesa. V torek pa že vrnitev domov in pot brez posebnosti, le mogoče to, da sem se v Sillianu odločila, da zavijem levo v dolino proti Kötschach-Mauthen. Pa mi ni bilo žal, ker je to lepa panoramska cesta z mnogo počivališči. Sicer so omejitve skozi naselja, je bila pa vsaj prilika da pofirbcam, kako imajo zrihtane hiše in kmerije. No mimogrede sem bila v Hermagoru in potem doma.

Si si vsaj fotoshooting Salome ogledal? :grim

zadnja zavora ma precej problemov..... mao poglej po netu...... med drugim maš tud eno 'original' rešitev od aprilie...., ki pri nas ni delovala..... zdej, pr naš smo zadevo rešil tako (mislm, če dela b.p. 2 sezoni nej bi blo ok?), da smo odzračili lajtungo tako, da smo namesto vzvoda, ki pritiska na batek črpalke uporabili modificiran šraufciger. (ok, odrezan vrh ) s katerim smo šele dosegli celoten pomik batka črpalke..... original vzvod očitno ne pomakne batka do konca in je tako odzračitev tako-tako.... kwa veš, mogoče ti pomaga.........

Ciljal sem na Andro82.ta

pri GS-u ti ni treba nič menjat

Sam tekmovanja za GUZE ne bo ne.....

Četrtek: Brestanica-LJ... dolga zgodba, ki se vleče iz izleta na Kolpo Petek: Po šihtu jo pljunem skozi Kočevje, Delnice, Krk, Cres na Mali lošinj. Sobota: Z Titanikom iz Nerezin nazaj na cres. Se je pasal spet malo natauhat. Nedelja: Po roštiljadi v najhujši vročini dvignem sidro in se odpeljem nazaj domov. Proti delnicam se savnam v koloni za tovornjakom. Drugače fura čista klasika cca 4,5 ure. Danes: Lj-Trojane-Letuš-Velenje in nazaj domov. Stare rokavice so spustile dušo pri 90K km. Zaradi novih fašem še dva žulja. Prste imam spet čisto črne. Jutri: Ni plana, ampak ker ima Japanska Buba prvi rojstni dan jo je treba nekam pelat.

Naj še jaz napišem nekaj o gumah . Do sedaj sem redno vozil na Dunlop gpr 100 gumah, ker so prva vgradnja za ta skuter in sem z njimi čisto in zelo zadovoljen,letos sem pa predolgo čakal in ko sem obiskal vulkanizerja glej zlomka Dunlop gpr 100 gum nikjer več na zalogi in to po celi Evropi,prve pošilke naj bi prišle šele konec julija nič prej, kaj pa zdaj.Pa sem se odločil in po raznoraznih primerjavah in priporočilih za znamko Bridgestone battlax sc r katere ni bilo problema dobaviti.Cena za komplet prednje in zadnje gume je 180 eurov kar je primerljivo z Dunlop ozirome kakšen euro ceneje, pa še montaža in centriranje 18 eurov ,da se razumemo kolesa sem odmontiral odnesel do mojstra vulkanizerja in nazaj montiral sam.Je pa res da so gume za eno številko manjše kolo kar občutno cenejše pa ne verjamem, da porabijo toliko gume manj pri izdelavi. Sedaj pa prvi vtisi , na gumah je bilo za pol kilograma reklam zato so bili prvi kilometri še posebno spolski ,no potem pa so se le začele kazati prave lastnosti gum, gume so mehkejše od prejšnjh in še posebno sprednja daje izredno dobere povratne informacije in občutke, na večkratnem preizkušanju ustavljanja z velikih hitrosti daje kar nekaj procentov večji zavorni učinek, v nagib pade hitreje od prejšnih gum, krožnico ovinka pa potem uzame po občutku nekoliko bolj na dolgo ,se hitro privadiš. Nagib do tačk motorja pride kar sam od sebe pa občutek pravi, da bi šlo še dlje. Toliko o suhi cesti, kako pa v dežju no sem kar hitro doživel konkretne nevihte in nadaljno deževje ,pa so me gume spet zelo pozitivno presenetile držijo, da je veselje tako da sem po tisočprevoženih kilometrih z njimi zelo zelo zadovoljen. Ker pa je zmeraj še nekaj slabih lastnosti naj še o tem nekaj povem, gume so mehkejše kar pomeni (pa tudi drugi isto pravijo) da bo skupna kilometrina gum kar nekaj krajša, druga slabost, ki to je ali pa ni sprednja guma proizvaja proti prejšni sprednji gumi kar velik hrup še posebaj ob zaviranju, kar je verjetno povezano z obliko profila dezena gume, pri vulkanizerju sem dvakrat pogledal če je smer vrtenja gume in platišča pravilna, pač optična prevara Dunlop gpr 100 se skozi celotno življensko obdobje zelo enakomerno obrablja in enakomerno drži,zato pričakujem še posebej po začetnem navdušenju, da bo tudi z Bridgestone battlax sc r tako. Če bodo kakšna presenečenja bom pa poročal. Še to do sedaj sem vedno menjal gume v kompletu to pomeni prednjo in zadnjo istočastno ,prednja izrabljena ob straneh do indikatorjev ali še malo več, zadnja pa izrabljena vedno tako , da bi bil potreben že kakšne vzgojne klofute. Toliko lep pozdrav .Mavti

da te ne bo kdo slisal... konji v SI merskem sistemu ne obstajajo... in tudi biki ne...

Vrt uspeva dobro in trava še ni za kositi ...

pondelkou :yawn: .. ta je zihr najjaći :yawn:

Zdravo Spet je padla skupaj z Bojanom ena lepa dnevna tura po Avstriji, ogled 2 rudniških rovov - Terra Mystica in Terra Montana... Stopinj zunaj krepko čez 30, notri v rovih pa odličnih 8 stopinj, za shladiti se, pa še najboljša restavracija daleč daleč naokoli v kraju Bleiberg - restaurant Holder, katero toplo priporočam..., (odlična res odlična hrana - vonj in kvaliteta domačnosti.. .) Skratka odlična tura Kranj - Hrušica - Kranjska Gora - Trbiž ( Italija ) - proti Avstriji - Bad Bleiberg... Še malo slik

Franc js uporabljam shrani.si, tam shranim slike, pol pa samo linke za forum sem prenašam in gre hitro. Ta podaljšan vikend je bil enduraško obarvan... Od tule prišel Sem dol naprej Po vzhodnem delu proti Čepovanu: Opuščeni zaselki... Po 5 urah makadama prispel v smaragdno dolino Hudičev most Fearless mouse came to visit... Tik pred sončnim zahodom... ...sir iz Čadrga za likuf prvega dne.

ok zmenen

Se mi je osebno že zgodilo ja. Pa še dišal je takole na en meter po alkoholnih hlapih, mogoče zato imel privide. Ampak, ker sem vedel, da si je "prekršek" izmislil sem bil precej odločen, tako da je na koncu popustil. Bilo pred leti, je pa trdil da sem zavil čez dvojno polno črto (Ja, zavijal sem pa desno ... )

še ena bu...ala...motor mu poplesuje po vsakem speljevanju, pred semaforjem pa vse počez...

Že prejšnji večer smo dorekli da zgodaj vstanemo, da ne bomo spet v časovni stiski kot v nedeljo. Ob 8ih smo že jedli zajtrk, ob 9ih smo bili že pred hotelom, pripravljeni za vožnjo. Iz Verone smo štartali proti Roveretu, kjer smo skrenili levo na kavo do Riva Del Garda (Gardsko jezero) Po kavici smo krenili proti Trentu, od tam proti Predazzu do Canazei-ja, čez prelaz Pordoi Naprej do prelaza Falzarego In potem naprej do Cortine d Ampezzo, kjer pa so se že začeli nabirat oblaki. Kmalu so nas ujele prve dežne kaplje, zato smo se ustavili v eni gostilnici ob cesti in počakali da se nevihta zlije. Mal smo pogledali radarsko sliko padavin ,in videli da moramo počakati kakšno urico, da bomo lahko nadaljevali, sicer po mokri cesti, ampak vsaj mi bomo dokaj suhi. Čez kakšno urco smo krenili prelazu Mauria do Tolmezza, potem pa po delno mokrih cestah, v kar spodobnem tempu, do Trbiža, čez Rateče pa smo vstopili v Slovenijo. Zadnji postanek v Kranjski gori, kjer smo zadnjič natočili motorje, in se razšli na svoje konce. Do Ljubljane sem šel po avtocesti, saj je cel čas vreme grozilo da bom moker, dežni kombinezon pa doma. No, imel sem srečo, do doma me dež ni ujel. Pospravil motor v garažo, in šel spat J Števec dnevnih kilometrov je kazal 550 kilometrov. Za zaključek, vsega skupaj je naneslo dobrih 2100 kilometrov, odličnih cest, dobre družbe in odlične zabave. Temu se reče TO JE ŽIVLJENJE! :notworthy:

Tukajle so moji 6 dnevi vtisi z vožnje na WDW2012 v Misano, natančnejše na Red Planet Štartala sva v sredo 20.6. okoli 13. ure iz Vrhnike proti Zadru, kjer smo bili dogovorjeni z ostalo ekipo iz Ducati kluba Slovenije. Furca se je začela na Vrhniki, proti Postojni, od tam do Ilirske Bistrice, čez Rijeko, do Senja, Karlobaga ter potem do Zadra. Luštnih 330 kilometrov lahkotnem ritmu v super vremenu. Polno natovorjeni Kosilo v Tribanju, mal pred Zadrom V vrsti za trajekt proti Anconi V tole mašino smo se vkrcali Tkole sem zagurtnal in podklocnal motor, da se mi ne bi kdo vozil z njim po trajektu ponoči Naša suita na trajektu z 5 zvezdicami

mi pa od 17h pa do 18h, je rekel domačin da so bili slovenci že tam v nedeljo

Pred dnevi smo se v klubu dogovorili, da gremo na prvomajsko vožnjo. Zbralo se nas je pet iz kluba in trije padalci, vsega skupaj nas je bilo osem ljudi :grim in štiri ženske . Ob 8:15 smo krenili s črpalke v Fužinah na AC proti NM, kjer sem spregledal tablo o zapori ceste čez Gorjance zaradi neke cestne dirke. Odpeljali smo se po obvozu do Semiča, kjer smo spremenili potni načrt in nadajevali proti Črnomlju in ne proti Vinici. Po prečkanju meje smo v Bosancih obrnili levo proti Karlovcu in nato do Krnjaka, kjer smo zavili levo proti Kladuši. Ob 11:45 smo se že razpakirali pri Abidu, ki peče blazno dobre "light" odojke. Pošteno smo se podprli, da smo komaj nadaljevali pot proti Cazinu in Bihaću. Opazil sem, da so bosanci čisto znoreli, v vsakem kraju so namontirali radarje ob cestah, ki merijo v obe smeri. En od njih me je celo spekel, na srečo od spredaj, ostali so bili pa deležni iztegnjenega sredinca . Po kuhanju na meji med BiH ter HR pri Bihaću smo se odpeljali še na bivše vojaško letališče Željava, da si pogledamo to čudo, ki ga je zgradila jugoslovanska armada; ljudska sem nalašč izpustil. Odšli smo v rov, nažalost samo tako daleč, kot je segla dnevna svetloba. Pri odhodu nas je ustavil hrvaški policist in povprašal kaj smo počeli. Zadovoljil se je z odgovorom o ogledu letališča. Na kraj dogodka ga je najbrž privabil klic kakšnega vaščana ali pa hrumenje naših motorjev, ko smo se preganjali po pisti :yes: . Sledila je pot do Korenice, kjer sem zopet tankal. Odpravili smo se proti Gospiću in se nato ustavili na vrhu Velebita, od koder je prekrasen razgled na morje in otoke. Spustili smo se do Karlobaga, kjer smo se v senci gostinskega vrta ohladili s pijačo. Sledil je najbolj živahen odsek naše poti, ki je vodil proti Reki. V Senju je zopet sledilo polnjenje rezervoarjev, da se do doma ne bi bilo več treba ustavljati. Seveda smo se, ker se nam ni mudilo domov :beer1: . Še pred Novim Vinodolskim je bil spet naslednji postanek za čvek in pijačo, hehe. Ker smo hoteli priti še za dne domov smo se v trdi temi odpravili od tam proti Reki in nato meji na Jelšanah. Ob 22:58 ni bilo na postojnskem OMV-ju nobenega motorja parkiranega, prav tako slabih deset minut kasneje nikogar na ridah . Sledil je še postanek pri kolegu na pivu in piškotih ter odhod domov, tokrat po AC, ker se nam ni dalo zafrkavat po stari cesti od Logatca do Ljubljane. Domov sva se z ženo privlekla zgodaj zjutraj, mislim, da je bila ura ena . Da ne pozabim, nabralo se je 672,1 km, kot jih je naračunala garminova teta.

:grrr samo za tebe i30, na vlko: Fighting online is like running on special olympics. Even if you win, you are still retarded.

Mater , ste diplomirali z mazanjem "ketne" ! Isti ste kot nedeljski "pucarji" avtov! Jaz sem na 21tkm dolgi eni turi namazal verigo kakih 10X z motornim oljem in nekajkrat s pudrom za ritko po puščavi Gobi. To je to! Ketna ima sedaj kakih 35 tkm in jo lahko kdorkoli pride pogledat. Držala bo še kakih 10 tkm potem pa nov "zac " torej oba zobčenika in veriga. Stručkotom pa povem še to: pozabili ste upoštevat še nadmorsko višino in relativno zračno vlažnost ter težo voznika in barvo čelade! Rajši se več vozite pa manj debatirajte! Ker "ketne " vam bodo večini držale trudi brez mazanja....celo življenje!!

Za prvi odgovor velik +. Vsi jamrajo, pri Joe Penjasu (Podhod pod nebotičnikom) še nisem dobil da ne bi mogel parkirat. Vedno je vse fraj. Pred šolami, faxi pa tako al tako ne dajejo lisic ipd, ker niso javne površine. V LJ pa je fax res na 100m. Tukaj naj se javi tisti, ki v LJ ni moral parkirat. Pa da ne bo pomote se strinjam, da je parkirnih mest glede na % motoristov malo, in da znajo komplicirat, samo eni so res parkirali ko buteljni po sredi pločnikov, tipa poglej mene mam motor, kolk sm qul. Je že res da tudi mestni redarji niso gladki, samo jbg če Zoki reče hočem 5mio od takih neumnosti, ji nekje morjo nabrat. LP

CB 650. Taka jaz, bedak, pa sm z nje nardo hardtail chopperja. kot olajševalno okoliščino navajam, da sm meu 16-17 let. . . .