Dvorana slavnih

Ali si bil … ma ko jebe ali si tukaj ali ne ampak tako kretenske vožnje kot sta jo uprizarjala dva voznika potovalnih krav s sopotnicami, mb tablicami in očitno brez vsakega občutka za vožnjo pa nisem videl že od kar pomnim. V petek okoli poldneva na relaciji med Slunjem in Zadrom sta uprizorila vožnjo na nivoju 90 letnih babic z dioptrijo cocacola podnov. Zadnja leta se prav čudim, ko berem prijave na motosvetu, kako nekateri vsakodnevno nabašejo na nesposobne voznike, ki delajo pizdarije, izsiljujejo, vijugajo levo desno, obračajo polkrožno in kaj vem kaj še vse. Sem bil prepričan, da je to odvisno od tega kako ima človek poštimano v glavi, na cesto ne grem dirkat in ni panike če moram kdaj malo bremzati in če ne morem prehiteti ravno tisto sekundo ko se pripeljem za avto in nekih dram sploh nisem več doživljal. Pa očitno temu ni tako in se na cesti najdejo ljudje, ki tam nimajo kaj početi. Tema dvema voznikoma bi rad sporočil, da naj si raje omislijo avtodom. Sodobni avtodomi brez težav dosegajo takšne hitrosti s katerimi sta s svojimi popularnimi kravami ovirala promet. Imajo tudi žmigavce in so verjetno lažje dosegljivi kot na vajinih kravah saj jih niti enkrat nista uporabila. Zaradi štirih koles so v ovinku tudi malo bolj stabilni ker vijuganje kot sta ga uprizorila na izvozu iz hitre ceste je dostojno hudo nalitega štajerca po večdnevni čagi. Sodobni avtodomi so celo dovolj močni za kakšno prehitevanje počasnejših vozil česar vajine naložene kravetine očitno ne zmorejo saj potrebujeta za prehitevanje očitno približno toliko kot polno naložen boing 747 za vzlet. Predvsem pa ko zavijajo s ceste to storijo tako, da se ne ustavijo sredi pasu in potem pri 5km/h na uro počasi odmotajo na ogromno parkirišče. Res tako grozne vožnje nisem videl že zelo dolgo. Me ne čudi, da se zadnja leta pobijajo razni 50+ letniki, ker če so njihove sposobnosti podobne temu, je to zrelo za odpis. Če ste v tej skupini in ste naredili izpit pred 30 leti in si po kakšnih 25 letih spet omislili motor za zdravljenje krize srednjih let ne misliti, da znate voziti in vam iskreno polagam na dušo, da se udeležite kakšnega tečaja varne vožnje ali pa raje prodajte te vaše krave in naredite uslugo vaši družini (ali pa tudi ne).

Včeraj opravljena vsakoletna tura na GG: Maribor-Dravograd-Völkermarkt-Brückl-St.Veit-Feldkirchen-Osojsko jezero-Spittal-Obervellach-Winklern-Heiligenblut-Grossglockner (prevožen v obe smeri)-Lienz-prelaz Gailberg-Kötschach-Mauthen-Arnoldstein-Rožna dolina-Lavamünd-Maribor. Vremenska napoved za včeraj je bila zelo dobra, a do Beljaka nič ni kazalo na to: oblačno, megleno (ponekod rahlo rosenje iz megle) in precej hladno (okoli 15 stopinj). V Beljaku pa se je nebo odprlo in ves čas popolnoma jasno in niti ne prevroče. Jasno, na GG tako in tako ni bilo vroče (17 stopinj), pa še rahel veter je pihal ves čas. Na GG pa seveda klasika: vse vrste vozil (kolesarji, traktorji, osebni avtomobili, avtodomi, avtobusi,.. .) in pa seveda ogromno motoristov. Kolikor sem uspel videti registracij med vožnjo in na pakirišču na Franz Joseph Höhe, jih je bila skoraj polovica iz Italije (jasno, imajo počitnice). Ne glede na to, je bila vožnja v obe smeri pravi užitek, saj na cesti sploh ni bilo čutiti te gneče in je vožnja potekala v glavnem tekoče (tudi avtomobilistim so me presenetili, saj se jih je večina umikala ob rob ceste ali pa so upočasnili vožnjo, da je bilo prehitevanje neproblematično). Na poti tja in nazaj naletel na štiri radarske kontrole (na srečo so vse imele opravka z drugimi prehitrimi vozniki), zato se je resnično dobro voziti po omejitvah. Za primerjavo ledenika sem prilepil dve sliki: prva je bila posneta 2008 (isto v avgustu), druga pa včeraj. Presodite sami.

Kar se tiče IP-ja in sledljivosti. Najdeš kolega v tujini, pošlješ video clip, on naloži na youtube. Kar se tiče digitalnega podpisa kamere je to en BS, res pa je da navadno sam video vsebuje podatek s čim je bil video posnet, pa še to samo po modelu. Itak pa te noben ne bo preganjal, tudi če daš ime in priimek zraven.

Poved tedna: Zaradi namere o spremembi himne nam je bonitetna hiša Dumb & Dumber dvignila oceno z WTF na WTF+.

Mene so pa začuda pr mir pustil (in to v obe smeri) .....morbit zato, k sm občutljivo robo vozila .

Balkan 5 dni 2305km, kaj čem napisat? super!

danes sem se šou en malo zgubit z motorjem.... kar mi je tudi uspelo... tja čez Kojco pristna narava in kmetije, občasen čudovit razgled in prava brezčasnost...

Al ne vidiš, al se delaš trapastega? Kenny ima Suzuki GSX-R 1000 no, bo imel 1x, če mu bo punca sploh pustila, če mu ni že pobegnila, ker skoz kle gor visi!

Kdo je to reku? Jaz mam 2x kratke-bele (moder premaz na žarnici), 2x dolge bele (moder premaz na žarnici), 2x pozicijske bele (moder premaz na žarnici), pa na tehničnem tud pisknu ni... To je pa to k si bil trezen, ker če bi vsaj nekaj napihal, žarnic tud hmerk ne bi imel

Našo pot je opisal že Schultz, dodajam le še nekaj fotk z včerajšnjega potepanja... Vtisi: čudovito!

Fer bi blo, da lahko snemas....ker so eni tok naduti, da kaze s prstom na svoj znak in govori, da bo tko k je on reku, tud ce ni res. Drgac pa....dej hitr naloz na youtube, da vidmo kaj si posnel. :grim

Ahh sej nima smisla, ju3 se bo sigurno spet kakšen našel, ki si bo zakon v svoji glavi po svoje zapisal...in spet se bo ponovila zgodba ...spet bo šlo 10strani nabijanj kaj lahko in kaj ne....

une bele pegaso trail an avtonetu so uvožene policijske iz italije in so bolj slabo ohranjene.

p.s. pozabil še dodati...nič se ni vtaknil v izpuh, pač je šel lepo po pravilih pregledat cel motor...pri izpuhu se je pa pravljica končala...težko zgrešiš tisto luknjo na GP proju... Jaz gledam na izpuh brez dušilca kot na tisto malo rezervo katera te lahko reši, pred "gluhimi" osebami v avtomobilu, da ne pride do kakšnih težav...vsi vemo kaj se lahko zgodi. In če sem zaradi tega kriminalec....? Pa bi se še dalo o tem debatirat, ampak škoda časa in tipkovnice... Ne se tolk sekirat tistih par let da boste šli lahko delat izpit bo pa ja hitro minilo ...

Jure Lampe 041 680 585

AA Superbike 2nd qualifying 1:29.415 MARKO JERMAN !!!

na Grobniku že laufajo prve kvalifikacije za jutrišnje dirke: http://www.vola-racing.com/circuitpro/grabarsports/

Sem bil to sredo gor z mojo boljšo polovico. Ob 6.00 sva že krenila iz Trebnjega, da sva bila ob 8.30 pri jezu Kölnbrein (ne vem zakaj vsi pravijo Maltatal, ker je to samo eden od krajev, ki jih srečaš na poti proti jezu). Še nobene gužve, sončno vreme z slabimi 20 stopinjami C, izredno lepa cesta. Na poti proti Nockalmstrasse sva se ustavila še pri slapu, v parku oslov (blizu mesta Gmünd) in seveda v Porschejevem muzeju (V mestu Gmünd). Ko sva šla ob opoldne po tej cesti je že začelo rahlo pripekati in tudi malo več prometa je bilo. Vendar vse v mejah normale oz. ob vožnji po svežem gorskem zraku in občudovanju narave pozabiš na vse drugo. Vse je bilo vredno vsakega € ker sva res veliko videla in uživala. Ko sva se popoldan vrnila je bilo na števcu 505 kilometrov. Naslednji vikend pa na Grossglockner :-) LP M

Tudi mene začuda, sm šel kr v 6. prestavi mimo njih da ni blo preglasno drgač pa prov lepo te blo srečat! Pa del poti odpelat skupi

Počena ma tri hrbtna vretenca. Pade, obleži na tleh, se komi premika te kekci ameriški ga pa primejo nosjo k vrečo cementa do nosil, tale zdravniška pomoč bi pa lahk bila malo boljša, upam da mu niso naredil še več škode.

Ne vem, ne bi rekel ... Če so na pozicijah "sami pizduni" (pa res težko verjamem, da je 100% ljudi v politiki pizdunov), to samo pomeni, da so vsi ostali, "pravičniki", "poštenjaki", "normalni", ene navadne šleve šlevaste ... kar je samo po sebi dovolj zgovorno - enostavno pomeni, da si boljšega niti ne zaslužijo, kot da jim vladajo pizduni.

Ne zgledam samo jaz pijan... zadnjič sem se prou zasekiral

In kako ti je blo, ko si pihu? A je mu zaštopanga???? Kwa nisi vedu da so plave žarnce njihov izzum? če jih hočeš met, moraš plačat uporabo patenta,oziroma izzuma!

jaz sem dobil že 2x to pošto domov da morem poslat račun, ali bla bla... vendar sem naslednji dan dobil zadevo domov, tako da mi ni jasno zakaj sploh pošiljajo pošto če potem vseeno brez kakšnega dokazila pošljejo naprej...

Še malo za konec, po dveh dnevih v Žabljaku sem se odpravil proti Podgorici. Ker sem se želel ogniti kanjonu Morače sem se spustil V Šavnik, tu je res letelo (tudi 75 km/h , nato pa je zopet sledil vzpon do višine 1400m, ko sem to premagal pa sem bil dokončno rešen hribov . Nato se je cesta celih 20 km spuščala proti Nikšiču, nato pa je bilo do Nikšiča vseskozi rahlo navzdol. Tudi od nikšica do Podgorice je bila ravnina ali pa navzdol. Po 140 km sem okoli pete popoldan prispel do Podgorice. Vsega skupaj je naneslo ravno malo več kot 1000 km. S tem se je kolesarski del potovanja končal. Naslednji dan sem šel na vlak za Beograd, kjer sem ostal nekaj dni, ampak to ne spada več v to temo:) Kaj reči za konec, srečal sem veliko zanimivih in prijaznih ljudi. Tudi precej motoristov iz Slovenije, pa kolesarjev itd... Od blizu videl kako ljudje živijo po teh krajih, njihov način življenja... Z zdravjem nisem imel nikakršnih težav, noge so mi odlično služile, in dokler bo tako je prav, da se jih tudi uporablja:) Edino zaradi klime, ki je bila v sobi v Podgorici me je potem naslednji dan na vlaku za Beograd malo bolelo oko in grlo, sicer pa nič resnega. To je na kratko to, če koga karkoli zanima naj kar vpraša. Lp

6. DAN Ta dan sem štartal iz kampa ob pol devetih. Najprej sem moral pol ure potiskati kolo ven iz kampa po strmem makadamu (na netu ni nikjer pisalo, da je do kampa tako slaba cesta) nato je sledil spust do Ščepan polja. Iz Ščepan polja se je cesta pričela vzpenjati v kanjon Pive. Kmalu so se začeli tuneli, ki so seveda neosvetljeni, nekateri pa dolgi tudi nekaj sto metrov. Samo upal sem, da jih bo čimprej zmanjkalo, ampak tunelov kar ni in ni zmanjkalo. Sploh v dolgih tunelih nisem imel ravno najbolj prijetnega občutka, kajti bila je čista tema, imel sem sicer naglavno svetilko, vendar sem komaj kaj videl. Za elektrarno Mratinje leži ogromno Pivsko jezero, dolgo okoli 50km, jez je visok 220m... No okoli 12. ure sem prišel do odcepa za Durmitor. Sedaj me je čakal najtežji vzpon, vzpon na Durmitorsko sedlo na višini 1907 m. Strmina je največja prvih nekaj kilometrov, na znaku piše naklon 10%, ampak to je povprečni naklon, na posameznih odsekih je naklon zagotovo večji. Ampak vsaj hitro dobivaš višino, mislim, da sem že po nekaj kilometrih pridobil vsaj 500m višinske razlike. Do kraja Trsa na višini 1434 m je sicer bilo 11 km. Tja sem prišel po okoli 2 urah vzpona, tam pojedel postrv s krompirjem in okoli tretje ure krenil naprej. Do vrha sem moral premagati še okoli 500 m višinske razlike, mogoče celo malo več, ker je cesta dvakrat šla celo malo dol. Sicer kake hude strmine ni bilo več, se je pa cesta vlekla kot kurja čreva. No vseeno sem malo pred 18. uro prišel na Sedlo 1907 m visoko. Gor je bilo že pošteno hladno, tudi zaradi vetra, tako da se gor nisem ravno dolgo zadrževal. Spustil sem se proti Žabljaku, vmes se ustavil pri nekem kmetu, kupil nekaj sira malo podebatiral in kmalu sem prispel v kamp Ivan Do. Kamp leži skoraj ob Črnem jezeru z lepim razgledom na okoliške gore. V kampu so bili večinoma samo Čehi, Poljaki in Francozi, nekaj pa je bilo tudi Slovencev. V Žabljaku sem ostal 2 dni, tudi zaradi dobre družbe v kampu... Naslednji dan sem se povzpel na Savin kuk, ker nisem imel primerne obutve sem šel gor z sedežnico, ki pelje skoraj do vrha, do višine 2200m. Tako, da do vrha ni bilo več daleč. Zanimivo je, da so gor v hribih skoraj izključno tujci, domačinov sploh ni. Tudi lastnik kampa, ki leži takorekoč ob vznožju gora še nikdar v življenju ni bil na nobenem vrhu, niti ni vedel kateri vrh je najvišji...Sestopil sem peš in zaradi tega so me potem še dva dni bolele noge, vidi se, da hoje nisem ravno vajen, mogoče pa tudi zaradi neprimerne obutve. Kajti po vseh dnevih kolesarjenja nisem čutil nobenih bolečin ali "musklfibra" zaradi kolesarjenja. Torej 6. dan sem šel iz Ščepan polja do Žabljaka, naredil sem 88 km, povprečje je bilo 13km/h, ve se zakaj Skupaj je bilo vseh kilometrov do sem 851.

Ker sem zmeraj rad slikal, sem verjetno slikal tudi "jugo valove" v kampu Čikat. Med preiskovanjem mojih dokumentov v "ta velikem" računalniku nisem našel ničesar, našel sem na na CD-ju, na katerem piše: Grooslockner, Maltatal, Lošinj / 2.008 ...

5. DAN Tudi ta dan sem štartal zgodaj, malo po 6. uri. Šele sedaj zjutraj se je dobro videla vsa razsežnost teh kupov smeti in človeške nemarnosti. Tudi kravja okostja in že dolgo mrtve razpadajoče živali ob cesti tu niso redek prizor. Dan prej sem si v Nevesinjah pozabil napolniti plastenke z vodo, sedaj pa sem bil v dilemi ali naj nadaljujem brez vode in upam, da jo čimprej najdem ali pa grem 5 km nazaj v Nevesinje. Odločil sem se, da grem nazaj, tako sem izgubil kake pol ure, samo vodo je pač treba imeti vedno ob sebi. Ko sem prečkal Nevesinjsko polje je cesta zavila v neko dolino s suho rečno strugo. Zdelo se mi je, da se cesta rahlo spušča vendar tega zaradi močnega nasprotnega vetra ni bilo čutiti in takšna vožnja je zmeraj mučna. Vseskozi je bilo ob in na cesti vsepolno krav, tako vse do mesta Gačko, tu je bil ogromen peskokop in termoelektrarna. Tu sem se ustavil na eno pivo, v trgovini kupil nekaj zaloge in šel naprej. Iz Gačkega se je cesta začela ponovno vzpenjati proti kraju Čemerno v Bosanskih planinah, prelaz je na višini 1293 m. Nato je sledil dolg spust v Sutjesko, znano po partizanski bitki in spomeniku, ki spominja nanjo. Nato je zopet sledil precej strm in dolg vzpon nato pa spet spust proti Brodu. Od tam pa je še 16 km do Ščepan polja - mejnega prehoda s Črno goro. Na Ščepan polju je bilo sicer spet precej vroče vendar nič hujšega, vseskozi prej pa je bilo zaradi višine itak prav prijetno. Pravzaprav od Mostarja dalje nisem več čutil nobene hude vročine. V kamp Grab, ki leži kakih 8 km iz Ščepan polja sem prišel okrog 19. ure. Tu je sicer kup kampov, večinoma so to kampi namenjeni raftingu. V kampu kjer sem prespal sta bila poleg vseh raftarjev večinoma Francozov še dva motorista s Poljske. Vsega skupaj je bilo ta dan 155 km.

4. DAN 4. dan sem štartal ob 6. uri. Šel sem do kraja Ljubuški, nato pa zavil proti Mostarju do kraja Čitluk, kjer sem se nato spustil v dolino Neretve pri kraju Biletiči polje. Nato sem pot nadaljeval po dolini Neretve proti Mostarju (to pot so mi svetovali domačini in izkazala se je za najbolj optimalno, ker mi je prihranila en vzpon:). Pa tudi dan prej iz Imotskega so mi dobro svetovali, da sem izbral prehod Dolnji Vinjani, na zemljevidu ta pot zgleda sicer malo daljša, vendar se ogneš vzponu na skoraj 800 m nad morjem. 4 km pred Mostarjem sem zavil za Blagaj, kjer je par kampov. V kamp sem prispel okrog 11. ure. Do kampa sem prevozil tisti dan 72 km z povprečjem 21 km/h. V kampu sem se nato umil, malo spočil, zaplaval v sicer mrzli reki Buni, spil 2 pivi... Tu sem mislil prespati, ker sem vedel, da me naslednji dan čaka težak vzpon na Grebak visok 1040 m. Ker je bilo zelo vroče (v kampu so izmerili 41°C), prave sence za postavitev šotora pa nikjer, sem se okoli tretje ure popoldan oločil, da kar krenem naprej. Par kilometrov stran je zelo zanimiv izvir reke Bune - Buna Vrelo, tu namreč reka Buna priteče kar naenkrat izpod stene na plano. In to ne majhen potočič ampak kot prava reka. Ko sem si to ogledal sem se še vstavil v trgovini, kupil nekaj živeža in ob 16. uri krenil navzgor. Najprej je sledil okoli 3 do 4 km dolg vzpon z naklonom 6 - 8% po pobočju. Nato je cesta zavila na drugo stran hriba, kjer se je cesta začela še bolj strmo vzpenjati. Po nekaj kilometrih je strmina popustila in sledila je dolga ovinkasta cesta, ki je kar ni bilo konec. Tu me je en voznik tovornjaka malo "nategnil" malo nižje, ko je bila še strmina največja me je prehitel z nekim malim tovornjačkom z odprto havbo:), malo višje pa se je ustavil na pivu. Tam je rekel, da je samo še malo strmine, nato pa, da se cesta poravna, skratka v 20 min bi moral biti v kraju Nevesinje. No v resnici sem bil tam čez kako uro in pol:) No kakorkoli že, bolj ko sem lezel v hrib bolj sveže je postajajo, tako čas kot višina sta delala zame:), proti vrhu je bil že prijeten hlad. Vrh sem dosegel okoli 19. ure, torej po nekako treh urah vzpona, sledil je kratek spust do Nevesinja. Tam sem bil že pošteno lačen in obilno porcijo jagnjetine sem zmazal v nekaj minutah vse skupaj zalil s pivom Jelen (bil sem namreč že v Republiki Srbski - tam Ožujskega ali pa Karlovačkega pač ni več Ker se je že spuščala noč sem hitro krenil naprej in 4 km ven iz Nevesinj, na Nevesinjskem polju prespal. Noč je bila sicer kar hladna, malo se je pač že poznala višina, kajti Nevesinje ležijo precej visoko. Neverjetno koliko smeti je bilo tu, polje je sicer ogromno, ampak zgleda, da domačini smeti odlagajo kar v naravi... 4. dan skupaj naredil 118 km, povprečna je bila 16,6.

Pred par dnevi sem se vrnil s kolesarske ture po bivši Jugi. Mislim, da je celotna trasa zanimiva in poznana tudi med motoristi. In ker bi utegnilo koga zanimati ali pa bo morda našel celo navdih za naslednje kolesarske podvige sem se odločil, da na kratko opišem to kar lepo turo oz. že kar avanturo po Jugi. Vsega skupaj sem naredil 1000 km v sedmih dneh. Koliko je bilo višincev ne vem, ker nimam števca, vsekakor pa ogromno. Mogoče najprej malo o razlogih za takšen dopust. Najprej je seveda to, da rad kolesarim, sicer se tega nebi lotil. Malo je seveda tudi izziva, predvsem pa želja prekolesariti oz. videti bivšo jugo še z kolesa oz. bolj od blizu. Mislim, de je kolo idealno za to. Kolo je stari Scott Purgatory, star okoli 15 let, ki mi že dolgo zvesto služi in tudi tokrat ni bilo prav nobenih težav niti defekta ne. 1. DAN Torej štartal sem 4. avgusta malo pred šesto uro iz Krškega. Nato mimo Novega mesta na Vahto, v Metliko, tam sem prestopil mejo in ob 12 uri sem bil že v Karlovcu. Od Karlovca proti Plitvicam se mi je zdelo, da se cesta ves čas vzpenenja ampak neke blazne višinske razlike pa ni bilo ker je bilo na vsake toliko spet malo dol pa gor itd. Na poti proti Plitvicam sem se ustavil v mestu Slunj in si ogledal tiste znane slapove in mline na Slunjščici. Tako sem v kamp Korana, ki se nahaja malo pred Plitvicami prišel okoli 19. ure. Tam sem postavil šotor, z nekim Slovakom, ki je potoval z Burgmanom na obalo spil pivo in šel spat. Ta dan sem naredil 170 km, povprečna je bila 18,7 km/h kar je glede na razgiban teren, zaradi raznih ogledov in okoli 20 kg prtljage nekako kar normalno povprečje. 2. DAN Drugi dan sem štartal malo po sedmi uri. Cesta se je še kako uro kar vzpenjala, tako sem prišel na Vratnik 782 m visoko, nato nekaj časa malo gor pa dol pa spet gor na nek prelaz visok 723 m (tako je označeno na zemljevidu), potem pa se je cesta začela spuščati proti mestu Gračac. Tu sem imel vseskozi močan veter v prsa, tako, da se mi je zdelo, da gre komaj kaj hitreje kot prej gor. Samo mesto je zgledalo zelo zanemarjeno in prazno, precej je bilo podrtij, ampak hrvaške zastave so pa visele iz vsake hiše in podrtije. Kasneje sem namreč izvedel, da je to nedeljo bila ravno 17. obletnica Oluje, zato tudi takšna gneča proti Kninu kjer je bila velika proslava. Tudi ob cesti proti Kninu je bilo vse polno smeti, na postajališčih pa smrdelo, da mi je šlo na bruhanje zato se tam sploh nisem več ustavljal. Na koncu je sledil dolg spust v Knin, cesta je je vseskozi spuščala po pobočju vsaj 5 km, brez enega ovinka, samo končni spust v Knin je bil ovinkast. V Knin sem prispel ob 18. uri. Tam sem v neki gostilni pojedel porcijo odojka, ker pa se mi je soba zdela predraga sem sem se odločil, da krenem malo naprej in najdem primeren prostor za kampiranje. Par km naprej sem zagledal pod sabo ribnik in neke šotore, ko se se sustil dol sem ugotovil, da so to ribiči ne pa kaki popotniki. Mesto je bilo idealno ker sem se lahko še okopal in malo zaplaval v čisti in ravno prav sveži vodi. Ta dan sem naredil 157 km, povprečna je bila 18 km/h. 3. DAN Ta dan sem štartal šele malo pred osmo zjutraj, prijazna mož in žena sicer domačina iz Knina , ki sta ravno tako prespala ob ribniku sta mi skuhala kavo in debatirali smo kakšno uro preden sem se poslovil in šel dalje. Vedel sem, da sedaj sledi dolg vzpon, kajti če je slo prejšnji dan na koncu dol bo šlo sedaj gor . Kakih 35 km naprej od Knina leži Peručko jezero, malo pred tem jezerom sem na nekem parkirišču dohitel Francoza, ki z biciklom potuje na Kitajsko. Iz Normandije do sem je potoval že 3 tedne. Rekel je, da je šel tudi skozi Slovenijo, na Korensko sedlo je bicikel moral riniti. S sabo je namreč vlačil 50 kg prtjage, v Švici je prečil prelaz visok 2400 m, v Knin pa se je spustil iz Bosanske strani, kar pomeni, da se je povzpel preko 1000 m visoko, in v tej vročini mi je rekel, da je prejšnji dan med vzponom spil skoraj 10l vode:). Nekaj časa sva vozila skupaj nato pa se je on spustil k jezeru, jaz pa sem nadaljeval proti Sinju. Od Sinja naprej sem vozil po Sinjskem polju do mesta Trilj, nato je sledil vzpon, cesta se je vseskozi vzpenjala do kraja Lovreć se je malo poravnala, na koncu pa je sledil hiter in strm spust po serpetinah v Imotski, mesto blizu meje z BiH. V Imotski sem prišel okoli 19. ure. V Imotsku sta znani naravni znamenitosti Crveno in Modro jezero. Posebnost je to, da ti dve jezeri ležita v več sto metrov globokih kotanjah, kjer voda ne more odtekati. Gladina se ves čas spreminja, v modrem jezeru sem opazil kopalce, do jezera namreč vodi pot. Ob mojem času je bila gladina jezera globoko spodaj. Medtem ko je crvenno jezero praktično nedostopno zaradi navpičnih sten okoli njega. Ko sem si na hitro ogledal ti dve jezeri sem krenil proti Bosni, ko sem bil na meji se je že znočilo. Nato sem vozil vseskozi skozi naselja z javno razsvetljavo in ko je bilo vasi konec sem se zakampiral na neki gozdni jasi. Tako sem tretji dan naredil 158 km, povprečna je bila kot ponavadi 18 km/h.

No včeraj je padla spet ena maratonska turca. S Keiko in Danielo smo se dobili na OMV Fernetiči in jo mahnili....jah,...v Dolomite za začetek....logično. In sledil je skok na AC do Tolmezza (5,90 eur). Nato pa po regionalki v Sappado, kjer je bil kofitajm s kramljanjem kje nas bodo vodile nadaljne poti. Po cca. 30 minutni pavzi smo osedlali konje in odpeketali naprej v Auronzo di Cadore (fotoseššon na jezu), nato pa čez prelaz Tre Croci v Cortino. Tam itak kot vedno prometna zmeda, samo smo se kar hitro prebili mimo tistih oplehovanih štirikolesnih kišt naprej čez prelaz Giau. Tu sem prvič v sedmih letih videl, da ni bilo več tistih ciganov gor, ki hočejo podpis za komune in potem te ciganijo še za 5 eurov. Po kratki pavzi in fotoseššonih smo nadaljevali v dolino in čez prelaz Fedaia v Canazei. Naši konji so bili en malo žejni pa smo šli na Agipovo pumpo po drago krmo (1,89eur). Po rifornimentu pa smo pičili čez prelaz Pordoi v Arabbo. Tu pa smo bili še mi malo lačni pa smo si prvoščli pizzatajm in to še ravno pravi čas, ker kuhar od 14.30 pa tja do šestih gre počivat in če zamudiš.......si lačen. Pisala se 15.30 ko smo ponovno osedlali konje in šli čez prelaz Campolongo v Corvaro, od tu pa po regionalki proti Brunicu. Pred Brunicom v enem naselju, ki se ne spomnem imena smo zavili desno proti Kromplatzu in čez prelaz Furcia v Valdaora. Od tu naprej pa po poti, ki je vodila čez prelaz Stalle. Pred vzponom smo spoznali, da smo zamudili 15 minut in tako smo pač čakali skoraj pol ure za zeleno luč. Nato pa 10 sekund pred zelenim semaforjem je bilo vzdušje kot na Moto GP...vsi črmlji, vse čebele, vsi sršeni, aja in drek pumpe, pripravljeni za štart in ko se je prižgala zelena..........gaaaas in dolge luči. Sledil je vzpon...na sredini poti takoj izven tunela so gledalci (krave), ki navijajo kdo boprvi na vrhu. Gor pa samo fotoseššon ina gas dalje proti Lienzu. Od tu pa v Oderbrauburg, kjer smo tankali in naredili predzadnjo pavzo. Nato pa pičili proti Špitalu in v Greifenburgu zavili za Weisbriach in po lepih ovinkih prišli v Hermagor. Tu pa naprej za Korensko sedlo. V Arnoldsteinu nas je ujela tema in kar je pri tem pozitivnega je bili frišen zrak in da sem vidu, da mi crknila en od žarnic pri obratomerju (se vidi samo polovica števca). Nato pa še naskok Korenskega in naprej v Kranjsko goro, kjer smo naredili še zadnjo pavzo. Nato pa po glavni do Jesenic in od tu pa AC in gas proti domu. Domov sem pripeketal prijetno utrujen ob 22.45, vreme je bilo v redu, fajn družba, na števcu se je obrnilo 766 km.

Še več kot strokovnjak je.Osebno zaupam le njemu-veliko izkušenj tako osebnih kot od prijateljev

ker ima zelo občutljiva črevca. Predno je šel na bolniško, je u Španiji kozlal u čelado, in bil vseeno tretji. Ljub prostovoljni odsotnosti z treh dirki in padcem je bil 9krat na podiju od teha 5 zmag. in končal četrti v prvenstvu. Na Ducatiju. z blesavim prednjem koncem. 2009 je bla prva sezona z enakimi gumami za vse. . Si predstavlate kako zmagoslavje bi blo, če Rossi letos to lahko ponovil?5 zmag in še 4 stopničke?!?!?! Sezona ki jo Ducatisti lahk sam sanjajo. Stonerja se pa označi kot simulanta/hipohondra. stvar je čist simpl. Rossi je podpisal za Ducati in popušil big time. Stoner se je preselil k Hondi in od prvega treninga dalje nabijal cel svet. Lani Lorenzo v resnici ni imel resnih šans.

Hja čuj, takoj ko sem zagledal tebe, sem kelnarci kričal eno kavo, da ko bi parkiral, te bi že čakala na mizi, kurc pas me zajebal in sem jo moral sam spit

sj ne fehtam .. sami me prosjo, če čm kavo ... v vsaki gostilini me uprašajo, kaj si želim :lol: ... ampak, včasih me pol nategnejo in morm plačat

termosko s kavo mej s sabo

tok lepe reportaže kt Susko ne morm narest .. slika un ki si ne more zapomnt :lol: (hechec) jaz učer .. zjutraj skok na Grobnik, kjer sem se Gročknu, potem skok do kala, kjer sem se Počknu, nato do rid, kjer sem se Fokčnu ... prou fajn mi je blo ... kok km ... pojma nimam

si lastnik srednje velikega brenčala..ampak ti se kr ustav a si zihr? k sm dons pršu so vsi pobegnil..pa sej sm se stuširal že enkrat ta teden...

Sej je prou, red more bit! :grrr Drgač pa lešnik, ti se kr ustau... sm pa ke se sicer najde kšn manijak k mu iz kolena iskrce šibajo (ne vem, a ma šibice namest kit), eni iztirjenci pozdravlajo s fakičem, sm pa ke tut smrdi po zapaljenih kosih mrtve kure in prašiča ... drgač se pa lah zgodi, da tut na kšnga normalnga naletiš ^_^ ^_^

Evo fantje, tukaj imate pilota ki pove kaj si misli in ne misli na to kako bo stvar izpadla, da si bo pridobil čimveč navijačev,...skratka iz ene strani pohvale vredno! Seveda so bile besede ostre, glede tega, da se je Rossi samo pritoževal in nič naredil absolutno preostre in ne preveč osnovane, vendar spomnite se kaj je Rossi govoril glede Stonerja, da zmaguje zaradi motorja, da ga ne zna razvijati, da ga bo sam v 80 sekundah naredil zmagovalnega (ok, to ni bil on...)....skratka tudi popolnoma neutemeljeno in žaljivo....torej....a so te besede res tako preostre? Je pa tudi lepo Stoner povedal da mu je dirkanje še vedno v veliko veselje, da pa mu pač ni všeč vse kar se odzadaj dogaja...(in fant verjemite da razmere veliko bolje pozna kot mi....in sigurno ve veliko "pikantnih", ki niso dostopne javnosti....)...je pač take sorte in se je umaknil...po mojem mnenju hvale vredno da si je to upal narediti...

capirossi mu je naredil motor ane? ja zato je pa bil capirossi v prvenstvu 7. 200 točk zadaj in veliko slabši kot sezono poprej... ker mu je on naredil super ducatija, ki se je kar sam peljal... ducatija je takrat dobrega naredil stoner, pa reči kar hočeš... ostali so se vozili daleč daleč zadaj... pa daj se 1x že sprijazni.. nikol ne pozabiš povedat, kako dober motor ima stoner.. lorenzo ima pa tricikel ane? in ne govori prehitro, da nebo prvak, ker nikoli neveš kdaj mu zapaše, da bo! lepo da praviš, da je stoner pičkica... ampak verjemi, da če je kdo koga postavil na realna tla je bil to ducati, ki je na realna tla postavil rossija, ki je mislil, da je car, pa 10x boljši od stonerja, potem pa je ugotovil, da ni niti bleda senca stonerja na ducatiju... da govoriš nesmisle dokazuje tudi to, da praviš, da če bi bil stoner tolk na tleh, kot rossi bla bla... od kje pa je prišlo rolling stoner in ostali podobni? bedak... samo stoner je vsaj padal, zato ker je šel 10x čez mejo, pa delal za tiste zmage, ki jih je dobil nemogoče... rossi se pa strese po tem, ko se pelje na enem 2. al pa 3. mestu od ducatijev.... stoner je dokazal, da je dec, ko je oženil takole babo, ji naštepal otroka, pa še kakšnega ji bo, pa ji postavil hišo pa nevem kaj... s čim se pa lahko pohvali rossi? z nekaj skrivnostnimi puncami, ki se skrivajo pred javnostjo, ker itak to kar vsi mislijo, da so niso in pa seveda s 100 miljonsko utajo davkov... bravo rossi... če mu ne paše, pač nebo več dirkal... kaj se vtikate v kr neki... kako dober je je pa itak že dokazal... in z ducatijem in s hondo... da je pa boljši od rossija pa rezultati sami govorijo.... s tem, da je večinoma vozil na precej slabšem motociklu... če je bil pa boljši, kot pa rossi v zgodnjih dvejsetih, pa itak nebomo nikoli vedeli, pa itak ni važno, ker nima nobenga smisla... kar je pa povedal v temle intervjuju je pa vse čist lepo res in nevem kaj se pritožuješ... rečte kr hočte, ampak dejstvo je eno in nihče ga ne more spremenit: ROSSI JE ZAJEBAL DUCATI S TEM, DA NI NAREDIL NIČ, RAZEN UNIČIL TISTO, KAR SO PREJ IMELI IN POTEM SPIZDIL.... dejstvo je, da yamaha ni bila kanta in da so imeli potencial... yamaha v osnovi ni bila slab motocikel... zato mu je pač uspelo... ducati pač ni imel takega potenciala... lahko bi začeli na novo in takoj vse spremenili in naredili čisto novo reč, ampak rossi tja ni prišel s takimi obljubami in zato tega niso naredili... potem pa je rossi začel hinavit in hotel ravno to... filozofiji sta se preveč razlikovali in zato so naredili najslabše, kar so lahko... ubrali neko srednjo pot in vse zajebali... me prav zanima, kako bi bilo tebi v službi, ko bi vedno znova dokazal, da znaš bolje od tvojega sodelavca, pa bi ga vsi nevem kako hvalili, tebe pa imeli za idiota, za povrhu vsega bi pa tvoj sodelavec dobival še 3x večjo plačo za 6x manj narenejega... točno zato je nehal... dobro da imamo tebe, da nam to vse poveš iz prve roke

kaj naj rečem bilo je super za prvič vreme družba top!! ta mesec vsaj še 1x dol :grim nekaj malega slik 3 sem si sposodil iz hr foruma!!

Ja :grim

Torej namensko zavajaš folk? Ta je še slabša. Beg pred policijo se NIKOLI ne konča dobro. Vem iz izkušenj. Nihče ni omenjal prepira, le popravil sem tvoj fakt.

Ker gre za hujši prekršek, ti v primeru neveljavnosti izpita ali v primeru, da izpita SPLOH nimaš lahko zaplenijo vozilo in verjemi, da ti ga bodo. Ne širi krive vere.

Evo, Varadero s potovalnim računalnikom :lol: .

Vprašaj tele stare maherje,ki se vozijo malo dlje, kot pa da delajo kroge okoli Celja, pa razna zimska rajanja itd...

Ja če bi ti prdnil, bi verjetno kožo lahko vrgel samo še stran. Pri nas se pa hitro zlufta.

Dej ne kompliciri, vozi se 500km mal bolj počas tam do ene 10.000 obratov al pa še manj pol pa gas do daske. Japonc dela. Druga je če bi kupil Italjana

Pa še moja pot.. O prvem resnem motorju - to je bil BMW R65 letnik '83, sem povedal že zgoraj. Po kakem letu si je oče kupil BMW K 100, letnik '84 in tako sem občasno vozil tudi tega. Za današnje standarde precej neroden in težak motor, vendar pa z zanimivo in praktično neuničljivo tehniko (že z elektronskim vbrizgom). Ciklistika ni tako dobra, verjetno tudi zaradi precej ozkih gum za današnje standarde motor daje občutek da v določenem trenutku naenkrat "pade" v ovinek. Prehod v nagib ni mehak, ampak nenaden, kar zahteva kar nekaj privajanja. Skratka, ni motor ki bi si ga želel, kljub temu pa se številni strici iz Nemčije z njimi še vedno prevažajo po celi Evropi. Naslednji je bil spet BMW, tokrat rdeč R 1100 RS, letnik 1994. To pa je bila že povsem druga zgodba. Ta motor je imel verjetno najboljše zavore kar sem jih vozil na kateremkoli motorju (Brembo), z ABS. Najlepši stvari pa sta bili udobje in lega na cesti. Udobje zato, ker je motor zelo prilagodljiv - možno je nastaviti višino sedeža, višino vetrobrana, naklon in celo odmik ročic. Poleg tega je imel serijsko gretje ročk. Lega na cesti pa je tudi za današnje čase zelo dobra - motor je dopuščal precej globoke nagibe in je - kot večina novih BMWjev - preprosto vlival zaupanje. Izredno kvaliteten je bil sistem kovčkov, o takšnem lahko GIVI samo sanja. Prodal sem ga pri blizu 80.000 km. Brez vsakih okvar, sklopka pa je na koncu res rahlo drsela in bi bila potrebna zamenjave. Tedaj me je pot vodila v supersport vode. Ker sem se imel namen potikati po krajih kot sta Grobnik in Mobikrog (ki je bil takrat v polnem zagonu), sem izbral Kawa Ninjo ZX-6r '99. Zeleno seveda. Zabaven motor, treba ga je bilo sicer gnati v visoke vrtljaje, tako kot vse šestotake, vendar pa se je prikupil z svojim posebnim Kawa zvokom in obilo zabave po ovinkih. Po nekaj letih in pri cca. 54.000 km je začel kazati znake manjše kompresije, bil bi čas menjave batnih obročkov. Verjetno predvsem zaradi preganjanja po Mobikrogu. Pa sem naredil preskok nekaj razredov višje in kupil dve leti staro CBR 1100 XX letnik '02. Občutek vožnje pri XXi je bil v primerjavi z Ninjo podoben preskok, kot bi se iz športnega kupeja presedel v Mercedes razreda S. Udobje (vzmetenje, mehko razvijanje moči) se mi je zdelo vrhunsko. Malo manj vrhunsko je bilo drsanje tačk, izpuha in spodnjega dela oklepa ob tla ob ostrejšem polaganju ovinkov. Ampak ta motor pač ni narejen za to. Potovalno udobje je bilo za enega odlično, za dva pa s serijskim vetrobranom malo manj zaradi vrtinčenja zraka med čeladama. Menda se da to rešiti z višjo "šipo". Tudi kakovost izdelave je bila na že na prvi otip na precej višjem nivoju kot na Kawi in primerljiva z BMWjem. Skratka, motor s katerim sem v tistem času z veseljem delal letno blizu 20.000 km. XXa je nedvomno eden motorjev, ki bi jih brez pomisleka ponovno imel. Izrednih stroškov z njo nisem imel, poleg rednih servisov in potrošnega materiala (veriga + zobniki) sem menjal le še napenjalec verige. Žal sva po dveh letih druženja naletela na oljni madež, sledil je padec in moto kariera je bila za nekaj mesecev zamrznjena. Naslednje leto sem bil zaradi nakupa prvega stanovanja prisiljen v prodajo, in sledil je štiriletni premor. Vendar ko imaš motorje resnično v krvi, veš, da se boš takoj ko bodo pogoji, ponovno podal na dve kolesi.. Se nadaljuje...