Dvorana slavnih

Skoču na Mangart pa še na Lago di Predil pa še v Sočo blizu Trente

Današnja furca . Brez vsakega plana. 580 km.

Nedelja...19.08.2012 Ni neka hude omembe vredna tura, je bila pa nadvse zanimiva....haha, še zdej se mi smeji :grim Z Boštjanom Babičem-mojstrom fotografije sva se odpravila na dva najbolj zame zanimiva Dvorska ovinka, nista prehitra, ampak z bližnjo okolico fantastična za slikat...nismo neki hudi pozerji, ampak sam ljudje z takšnimi in drugačnimi hobiji motociklizem/fotografija. In tukaj se začne zabava, nekajkrat jaz gor-dol po cesti, Boštjan slika, opravim svoj del posla, in se na cesto spravi Boštjan...slikamo slikamo, dokler se ne pripeljeta policaja katera sta pozabila gledati na cesto, saj sem mislil, da bosta zaradi firbca kaj se dogaja padla skozi okno avtomobila...sem se jima samo nasmehnem in slikam dalje....nakar se nam čez 5min pridruži Cofko...padeva v debato....a glej ga zlomka, policaja se vračata, vklopita smernik in se sredi ovinka ustavita pol avta na cesti pol avtomobila na šodru...sovoznik skoči ven, in sprašuje kaj se dogaja....odgovorim, da uživamo lep dan...pa malo slikamo motoriste. Voznik prižge sigalizacijske luči avtomobila in vse skupaj izgleda kot aretacija največjih kriminalcev na svetu...nikakor jim nismo mogli razložiti, da enostavno užiwamo...malo gledamo in slikamo...policaj nas vedno bolj prepričuje, da oviramo promet in da smo moteči osebki za prihajajoča vozila...mu lepo razložim, da delamo še bolje, saj tako stimuliramo njihov živčni sistem, da so še malo bolj pozorni na okolico okoli sebe....ampak ne, za policaja je bilo to oviranje voznikov....se pravi, da bi morali na Ridah naredit aretacijo z dvemi kombiji ker ovirajo promet z slikanjem....bučke! No uglavnem, nismo se hoteli kregati, smo rekli, da gremo dalje, da ne rabijo preveč skrbet...očitno nam niso verjeli, ker so čakali z loparčkom v roki v naslednjem ovinku, slučajno če bi kdo pripeljal prehitro....(kot da je mogoče zvozit tist ovinek z več kot 90 :glare: ) Naredili nova spoznanstva spili pijačo in se vsak po svoje podali novim dogodivščinam naproti 80km ...KWAK ....še 1x hvala Boštjanu za super slike ....... KWAK ofenziva!

danes sem se šou en malo zgubit z motorjem.... kar mi je tudi uspelo... tja čez Kojco pristna narava in kmetije, občasen čudovit razgled in prava brezčasnost...

Ali si bil … ma ko jebe ali si tukaj ali ne ampak tako kretenske vožnje kot sta jo uprizarjala dva voznika potovalnih krav s sopotnicami, mb tablicami in očitno brez vsakega občutka za vožnjo pa nisem videl že od kar pomnim. V petek okoli poldneva na relaciji med Slunjem in Zadrom sta uprizorila vožnjo na nivoju 90 letnih babic z dioptrijo cocacola podnov. Zadnja leta se prav čudim, ko berem prijave na motosvetu, kako nekateri vsakodnevno nabašejo na nesposobne voznike, ki delajo pizdarije, izsiljujejo, vijugajo levo desno, obračajo polkrožno in kaj vem kaj še vse. Sem bil prepričan, da je to odvisno od tega kako ima človek poštimano v glavi, na cesto ne grem dirkat in ni panike če moram kdaj malo bremzati in če ne morem prehiteti ravno tisto sekundo ko se pripeljem za avto in nekih dram sploh nisem več doživljal. Pa očitno temu ni tako in se na cesti najdejo ljudje, ki tam nimajo kaj početi. Tema dvema voznikoma bi rad sporočil, da naj si raje omislijo avtodom. Sodobni avtodomi brez težav dosegajo takšne hitrosti s katerimi sta s svojimi popularnimi kravami ovirala promet. Imajo tudi žmigavce in so verjetno lažje dosegljivi kot na vajinih kravah saj jih niti enkrat nista uporabila. Zaradi štirih koles so v ovinku tudi malo bolj stabilni ker vijuganje kot sta ga uprizorila na izvozu iz hitre ceste je dostojno hudo nalitega štajerca po večdnevni čagi. Sodobni avtodomi so celo dovolj močni za kakšno prehitevanje počasnejših vozil česar vajine naložene kravetine očitno ne zmorejo saj potrebujeta za prehitevanje očitno približno toliko kot polno naložen boing 747 za vzlet. Predvsem pa ko zavijajo s ceste to storijo tako, da se ne ustavijo sredi pasu in potem pri 5km/h na uro počasi odmotajo na ogromno parkirišče. Res tako grozne vožnje nisem videl že zelo dolgo. Me ne čudi, da se zadnja leta pobijajo razni 50+ letniki, ker če so njihove sposobnosti podobne temu, je to zrelo za odpis. Če ste v tej skupini in ste naredili izpit pred 30 leti in si po kakšnih 25 letih spet omislili motor za zdravljenje krize srednjih let ne misliti, da znate voziti in vam iskreno polagam na dušo, da se udeležite kakšnega tečaja varne vožnje ali pa raje prodajte te vaše krave in naredite uslugo vaši družini (ali pa tudi ne).

Našo pot je opisal že Schultz, dodajam le še nekaj fotk z včerajšnjega potepanja... Vtisi: čudovito!

Evo pa še moja dogodivščina. Ni slik, ni šokantnih novic, preprosto ugotovitev, da dobri ljudje še živijo. Dopust sem preživel na Hvaru. V ponedeljek 13.8. okrog 18.00 ure prispem iz Sučuraja v Drvenik. Pogled na dnevni števec kilometrov in kazalček za gorivo hitro da informacijo "ni treba tankat do Udbine". Krenem po magistrali vse do Vrat Jadrana se povzpnem in zapeljem skozi Liko. Vmes se stemni, postane hladneje in poraba je v okviru pričakovanega. Pri smerokazu "Udbina desno" zavijem v vas in pri črpalki presenečen ugotovim, da je zaprta (v časih pred avtocesto in obvoznico je poleti delala vse noči). Zraven črpalke gostilna z nekaj parkiranimi vozili in kar živahnim prometom. Zapeljem na parkirišče in ogovorim prvega človeka za katerega sem smatral, da mi bo lahko pomagal. Izkaže se, da ni domačin, hkrati pa se pojavi domačin, ki povpraša kaj je narobe. Povem mu, da sem skoraj na nuli. Nasmehne se in reče, da sta v radiju 30 km dve črpalki. Ena nazaj proti Gračcu, druga naprej v Korenici. Povem, da ne bo šlo saj sem že 60 kilometrov na rezervi. Ponudi mi pomoč, tako da bi poklical kolega, za katerega ve, da ima vedno kakšno kantico bencina v avtu. Pristanem. Sedeva v gostilno in čakava, popijem espreso, človek pa odvrne pijačo in pove, da je ravno popil svoj čaj in da mu zadošča. Kolega s kantico prispe do naju. Tudi njemu ponudim pijačo in tudi on jo zavrne. Vse skupaj mi je bilo že malo čudno, vendar je ves čas potekal sproščen pogovor, v katerem smo izmenjali "zgodovino",kje kdo kaj dela in je delal. Po kakšni urici kramljanja plačam mojo kavo. S človekom stopim do njegovega avta, kjer mi pokaže 5l kantico goriva. Povem, da imam samo še 30 kun ali pa evre. Na to mojo izjavo se samo nasmehne in pomenljivo pokima proti tanku. Odprem, on iztoči tistih 5 litrov. Tiščim mu evre v roko, on pa jih ne vzame. Pove mi, da v Liki živijo dobri ljudje in da njemu 50 kun ne pomeni nič ter da je vesel da me je spoznal. Še enkrat se zahvalim in mu dam vizitko, za vsak slučaj, če se slučajno znajde v bližini. Natovorim opremo na sebe, vžgem, se s pogledom in kretnjo glave še enkrat zahvalim. V slovo mi pomahata, nakar odpeljem. V Korenici natočim gorivo in vidim, da ne bi uspel brez njune pomoči. Preostanek poti domov se sprašujem kakšne ljudi sem spoznal?? Dobre! LP Bajsi p.s.: nekih naukov ne mislim deliti, ampak vseeno se mi je zdelo, da moram zgodbo obelodaniti, saj mi še po nekaj dneh vedno ne da mira in si mislim, da sem srečal ljudi, ki živijo zadovoljni in srečni, ter to srečo nesebično delijo.

Ker naj bi blo v dolini dns peklensko sva jo mahnila mal višje, kjer je zrak bl mrzu in bl redek, pa da se ne bi sam po kuri drsala sva šla malo v Jodlland gume znucat; Domžale-Mengeš-Kranj-Jezersko (srečala tri kamikaze oziroma oni naju, ki majo več sreče kot pameti, ker d grem jz tkole v nepregleden ovink prehitevat mi bo zihr nekdo nasprot prpelu , ampak če jim paše pa nj a ne)-Železna Kapla-Eberndorf-čez en ful hud most-Volkermarkt-Griffen (ful hudi ostanki trdnjave na hribčku, sm se mi ni dal fotlca vn vlačit)-Sant Andra-Wolfsberg-Deutschlandsberg-Eibiswald (ful huda gorska cestica tam nek okrog, postanek in cookie tajm )-potem pa seveda route 69 (samo tokrat v obratni smeri)-Lavamund-Dravograd-Velenje-Mozirje-na obisk k enmu bmwjašu-Gornji Grad-Črnivec-Kamnik (najprej je Grom dobu za jest potem pa po celem dnevu tud pilota)-Domžale-Lj-Ivančna Gorica-Trebnje-garaža......468km, ni švoh, počas jih bom pa clo nekaj naklepala letos .

Pet dni prijetnega vijuganja po The magistrali do Trogirja in nazaj. Morje prijetno toplo, v kolonah na poti proti domu pa prevroče ... Lukovo "Makini" pred Makino v Vodicah Trogir in Primošten Hacienda Jadrija Na poti proti domu je Honda malo umrla, sva delali gnečo v gneči (po posegu je oživela in me pripeljala do Ljubljane ;-))

Živjo! Ne vem, če sem ravno v pravo temo začela tipakarit... Mene muči ideja: z motorjem bi se rada odpravila do Kuvajta in seveda nazaj. Glede na to, da vozim lepega nagca, verjamem, da bi bilo pametneje zajahat kako endura kobilico. Seveda bi pa raje šla s trenutnim izbrancem, Kot drugo me zanima, ali je kdo od tu že vozil po bližnjem vzhodu. Nekje do turške meje mi viamichelin vrže ven večino avtocest, motorwayev itd. Dalje vem le, da me čaka še vsaj cca. nadaljna 2 jurčka po Iraku. Bi bila zelo zelo vesela vsakega nasveta- na kaj naj se pripravim, kje se lahko naučim zamenjat kak filter, gumo zaflikat itd. Man stuff skratka. Planiram odrinit septembra 2013. Daleč ali pa tudi ne. Hvaležna In ne smejte se mi Živim zato, da uresničujem sanje

Včeraj sem bil gor. Vreme je blo super. Videl sem kar nekaj slovenskih tablic.

Možnost za Rossija, da bo višje kot 10? Sej vem, sej vem, sam mal heca more bit.. Sm mal razočaran ker ne bo Nickya, sem upal da se bo pripeljal danes ka kakšno solidno mesto..

Danes si je Roberto kupil eno VVEELLIIKKOO "igračo", ki je ne rabi niti zaradi telefoniranja, niti zardi kamere ali foto aparata, da o GPS-u "sploh ne govorimo", temveč je bo uporabil za učenje nečesa, kar bi bilo pred njegovo nesrečo za njega "prava mala malica" sedaj pa bo trajalo "malo" dlje, "najvažnejše" pa je, "da dogaja" ... .) Cena ????? SITNICA by sir Oliver & Alan Ford, nič več in nič manj kot 1 € , s potrdilom (?), da sem "zaposlen" na Hidriji ..

No včeraj je padla spet ena maratonska turca. S Keiko in Danielo smo se dobili na OMV Fernetiči in jo mahnili....jah,...v Dolomite za začetek....logično. In sledil je skok na AC do Tolmezza (5,90 eur). Nato pa po regionalki v Sappado, kjer je bil kofitajm s kramljanjem kje nas bodo vodile nadaljne poti. Po cca. 30 minutni pavzi smo osedlali konje in odpeketali naprej v Auronzo di Cadore (fotoseššon na jezu), nato pa čez prelaz Tre Croci v Cortino. Tam itak kot vedno prometna zmeda, samo smo se kar hitro prebili mimo tistih oplehovanih štirikolesnih kišt naprej čez prelaz Giau. Tu sem prvič v sedmih letih videl, da ni bilo več tistih ciganov gor, ki hočejo podpis za komune in potem te ciganijo še za 5 eurov. Po kratki pavzi in fotoseššonih smo nadaljevali v dolino in čez prelaz Fedaia v Canazei. Naši konji so bili en malo žejni pa smo šli na Agipovo pumpo po drago krmo (1,89eur). Po rifornimentu pa smo pičili čez prelaz Pordoi v Arabbo. Tu pa smo bili še mi malo lačni pa smo si prvoščli pizzatajm in to še ravno pravi čas, ker kuhar od 14.30 pa tja do šestih gre počivat in če zamudiš.......si lačen. Pisala se 15.30 ko smo ponovno osedlali konje in šli čez prelaz Campolongo v Corvaro, od tu pa po regionalki proti Brunicu. Pred Brunicom v enem naselju, ki se ne spomnem imena smo zavili desno proti Kromplatzu in čez prelaz Furcia v Valdaora. Od tu naprej pa po poti, ki je vodila čez prelaz Stalle. Pred vzponom smo spoznali, da smo zamudili 15 minut in tako smo pač čakali skoraj pol ure za zeleno luč. Nato pa 10 sekund pred zelenim semaforjem je bilo vzdušje kot na Moto GP...vsi črmlji, vse čebele, vsi sršeni, aja in drek pumpe, pripravljeni za štart in ko se je prižgala zelena..........gaaaas in dolge luči. Sledil je vzpon...na sredini poti takoj izven tunela so gledalci (krave), ki navijajo kdo boprvi na vrhu. Gor pa samo fotoseššon ina gas dalje proti Lienzu. Od tu pa v Oderbrauburg, kjer smo tankali in naredili predzadnjo pavzo. Nato pa pičili proti Špitalu in v Greifenburgu zavili za Weisbriach in po lepih ovinkih prišli v Hermagor. Tu pa naprej za Korensko sedlo. V Arnoldsteinu nas je ujela tema in kar je pri tem pozitivnega je bili frišen zrak in da sem vidu, da mi crknila en od žarnic pri obratomerju (se vidi samo polovica števca). Nato pa še naskok Korenskega in naprej v Kranjsko goro, kjer smo naredili še zadnjo pavzo. Nato pa po glavni do Jesenic in od tu pa AC in gas proti domu. Domov sem pripeketal prijetno utrujen ob 22.45, vreme je bilo v redu, fajn družba, na števcu se je obrnilo 766 km.

Hola, dopust = lenoba, vsaj pri meni in kar se tiče tipkanja po računalu, je velik bolj fletno bit z živimi ljudmi zato sem se moral kar malce prisiliti, da spet kaj napišem (u bistvu samo zato, da ne bi kdo mislu da sem mogoče umru ) včeraj me je prijazno topel, ne prevroč sonček zvabil na nov izletek, tokrat sva z Lubico zavila proti mojemu slapu na drugi strani Sella Nevee, da mal prečekiram kako je stanje, k nč ne dežuje žal ne vem kako je stanje, saj sva se ustavila že pri Rabeljskem jezeru, ker so nad zadnjih nekaj kmjčkov viseli temni, težki dežni oblaki ampak nč hudga, sem imel pa zato čas za malce daljše čofotanje v idealno hladnem jezeru, ki se je končalo šele s prihodom tistih črnih oblakov, ki sem jim nato svež ko rožica zadnji hip ušel in se ustavil šele v Kobaridu, kjer sem končno sprobal slavne (in res dobre) kobariške štruklje, mmmmm; po osvežilnem čofotanju so pasali ko ata na mamo na poti domov še skokec popraskat kolenčka in počvekat s prjatli na ridah, ko se je začela tema spuščati proti nižinam pa domov - zaključek: dopust je res zayebana stvar, če ne bi imel ušes bi mi šla glava na pol, tako širok nasmešek sem prinesel domov

Sva se s tad3y-om dogovorila, da skočiva enkrat nekam malo bolj visoko. Sprva so bile ideje samo določen vrh, na koncu pa je prišla ideja in prilika, 2 dni, da malo več vidiva. 1. dan http://goo.gl/maps/tQ1mu Kreneva malo pred 9:00 iz Novega mesta, do Bič-a po stari cesti, nato naprej po AC do Kranja. Mimo Jezerskega, v Avstrijo. Znana cesta, postanek, sendvič, malo gor - dol in naprej... En postane tudi žejen, nekako mu 91 ne paše Namen je bil vrnitev v Slovenijo skozi Ljubelj, naprej mimo Kranjske gore, malo čez Italijo - Trbiž (res malo) in v Beljak Cesta Trbiž, do mejnega prehoda z AU, dokaj široka, zelo lepa, omejitev 50 km/h ? Mejni prehod IT / AU Po kaj v Beljak, po rumenjak? Nee... k Lojzu seveda. Pot sva nadaljevala čez Korensko sedlo v konkreten hrib in naprej v Bohinjsko Bistrico kjer sva prespala. 2. dan http://goo.gl/maps/So6z4 Iz Bohinjske Bistice spet nazaj mimo Bleda, na AC čez (meni vedno mračne) Jesenice, naprej skozi Mojstrano, v Kranjski gori levo za Bovec. Ja... pa seveda čez Vršič Zdej, da bi kar krenila mimo desnega odcepa pred Bovcem? To bi bil greh! Za zihr pogledava še zemljevid, Garminu ni vedno za zaupat. V hrib po tejle cesti... Skozi take predorčke... Kam drugam, kot na MANGART! Samo do kjer zmore motor Ko prideš na vrh, obvezno desno na tole pečino... Iz nje pogled na Italijo. Pot naju je vodila do Mosta na Soči. Naprej skozi Idrijo... Seveda še postanek na Ridah Najino pozno kosilo, ob 17h, fruštek bil isti dan ob 8h zjutraj, kaj pa vmes? Ob taki pokrajini in na motorju ni lakote Še malo užitka do Unca, potem pa na dolgočasno avtocesto do domuuuuu Sončni zahod v Novem mestu. Yeah! Zakon! Skupno število kilometrčkov pa je bilo nekje 880

Kje so časi Juliana in Randya, ko sta vsaj opazila kaj se dogaja na stezi. Žal Gaber in Skubic, boljše da se držita drugih služb, sej razumem, da ni preprosto, samo dretje brezveze, ponavljanje teksta, ustvarjanje drame in komentarji, pri katerih se včasih vprašaš če je kateri že sploh videl motor na 3m je res brezvezno in primerljivo kmetiji in drugim brezveznim zadevam. Žal nimam drugega programa, ki bi prenašal dirke, tako da... bomo pač na mute gledali. Še Niko s svojim zaspanim tonom je bil veliko bolj zanimiv!

Ja okoli 16.00 je bilo policajev kot dreka, so res začel malo pretiravati zadnje čase... :closedeyes:

1. Če padeš, se pobereš in se pelješ naprej. 2. Dežja nihče nikoli ne planira, dež pride, ko ga RES ne rabiš. Zato v kufer VEDNO deževnika! 3. Ko dežuje, se pač pelješ pa je. Nix komplicirat.

slik nažalost ni kaj dosti nastalo pa vseeno.....včeraj iz velenja čez črno na koroškem,mežico,vrbsko jezero,celovec, kranjska gora,vršič,bovec,kobarid,tolmin,bled in na jezersko. Odlična tura, bil sem pa presenetljivo fejst utrujen (ne fizično) ampak psihično:) zgleda da koncentracija naredi svoje. Sem pa videl ogromno motoristov tak da je leva taca bla povsod drgje kot na belanc:)

V glavnem lep vikend na avstrijskem koroškem je za nama , bilo je lepo in vreme je služilo , lepe ceste , nekaj tudi prometa , v celoti pa fino , kakor že ugotovljeno v nekaj prejšnjih postih , ceste niso ravno dirkaške narave , je pa okolica toliko lepša in asfalt tako dober da se izplača. Prenočila sva v Berghotelu pri jezu (dobra arhitektura) , in prijazni ljudje , če bi bil sam ne bi spal gor (ni poceni) , tako pa sem bil z boljšo polovico in sva se malo pocrkljala , ker se odkar imava najino punčko le redko uspeva kam sama spravit za cel vikend . Hvala vsem za napotke , če pa od ostalih koga kaj zanima , pa le na plano z vprašanji ... lp Blaž

Uff same hude ritke na kupu!!

Kenny a v gardalandu si bil?

Šasija Corvette je končana točno po dvajsetih dneh. Sestavljena je iz 178 sestavnih delov, od katerih samo "zadnja os" (?) ni bila barvana, vse ostalo sem tudi barval. 20 dni NI 20 ur ... O:-)

Zakonodaja dvomim, da se bo spremenila ker je včasih že veljalo tako, da je obstajala avtomatska domneva, da če ne izdaš kdo je vozil, da dobi kazen lastnik vozila. To je šlo na ustavno sodišče in ustavno sodišče je to določbo razveljavilo, ker je protiustavna. Od takrat naprej velja določba, ki se je prenesla tudi v nov paket prometne zakonodaje leta 2010, ki se glasi: (1) Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Ta določba ni protiustavna, ker lastnika vozila ne sili, da se izpove zoper svoje bližnje, ampak mu omogoča vse vrste dokazovanja, da on tega prekrška ni storil, brez da bi se moral izpovedati zoper svoje bližnje (npr. predloži letalsko vozovnico da je bil takrat nekje drugje). Ravno ta možnost, da so podane lastniku splošne možnosti dokazovanja, da prekrška ni storil je razlog, da je sodišče takšno določbo pustilo v veljavi. Tu ne gre za to, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, ampak zgolj za to, da izkaže razumen dvom glede tega da je on vozil. S tem je zadoščeno načelu sorazmernosti, ki pač dovoljuje določen poseg v pravice posameznika za namen varovanja ostalih udeležencev v prometu, itd.. Ker načeloma velja, da obrnjeno dokazno breme ni dopustno (torej da mora obdolženec nekaj dokazovati), ampak v tem primeru zaradi zgoraj omenjenega je. Mora pa obdolženec imeti možnost dokazati oziroma izkazati razumen dvom, da ni on vozil, brez da se izpove zoper bližnje. In to ta določba omogoča. Skratka zaradi vsega navedenega se mi sprememba, ki bi kar avtomatsko določila da je storilec prekška lasnik, brez možnosti, da dokaže nasprotno, ali ki bi ga silila v izpoved zoper svoje bližnje, ne zdi verjetna. Če pa bo sprejeta, bo pa najverjetneje spet padla na ustavnem sodišču. Še ena ustavna odločba na to temo: U-I-295-05 --> http://odlocitve.us-.../U-I-295-05.pdf

To se popolnoma strinjam, AMPAK!! Če nimaš s seboj deževnika in veš da boš moker ko cucek, takrat pride najbolj v špil tisto o sproščenosti in tako naprej. Ko postajaš vedno bolj moker, po možnosti te rahlo zebe itd, takrat je zelo pomembno, da se probaš sprostit in ne divjaš niti ne "zmrzneš na balanci". Pač se sprijazniš z dejstvom, da se boš sušil neomejeno količino časa in to je to. In si za naslednjič obljubiš najboljšo možno deževnik opremo. Če smo že pri tem, NUJNO KUPI DOBRO VIDNO DEŽEVNIK OPREMO!

V osnovi velja, da pač malo zmanjšaš in ne pretiravaš ne z bremzanjem, niti s pospeševanjem. Drugače pa voziš kot prej, par km/h pač manj pa je. To kar si pa ti naredil, je pa v osnovi največja neumnost, kar jih lahko. V dežju pač moraš biti sproščen (jebiga, če boš moker, se boš že posušil.. nekoč) kolikor si pač lahko v taki situaciji. Malo se spomni kako gre to pijančkom. Bolj ko si mehek, boljše gre. In to bi bilo to. Aja, pa ne pozabi si vsake toliko malo obrisat vizirja.

vozi se po mokrem, dežju, na mestih, kjer lahko varno bremzaš, poskusi z bremzanjem, najprej zadnja bremza in spremljaj občutke, kdaj zablokira, nato previdno poskusi še s sprednjo bremzo, ponavljaj to in utrjuj, da približno dobiš nek občutek, koliko gume držijo. Na podlagi tega potem pretvarjaj, koliko je to nagiba in boš presenečen, kolk "hitro! se da pelat v mokrem

Ker sem zmeraj rad slikal, sem verjetno slikal tudi "jugo valove" v kampu Čikat. Med preiskovanjem mojih dokumentov v "ta velikem" računalniku nisem našel ničesar, našel sem na na CD-ju, na katerem piše: Grooslockner, Maltatal, Lošinj / 2.008 ...

Ja kaj zdaj!!??!! Sj do konc ulice pa nazaj sn prišo!

Matr mal gledam včerajšnje grobniške kvalifikacijske čase iz AA, fak hudo ga letijo. Sploh klasa Superstock 1000, 4je pod 1.30, vsi skupaj v 2 desetinkah. More pit peklensko dons dol, in vremensko in tko :grim Upam da bo kakšna reportaža iz prve roke danes tukaj AA SBK - 1st + 2nd Qualifying Practice.pdf AA SSt 600 - 1st + 2nd Qualifying Practice.pdf AA SStk 1000 - 1st + 2nd Qualifying Practice.pdf

wtf? jaz tega nebi javno pisal :grrr

SSTTRAAAAAAAAASSNNOOOOO!! sam to bom za zdej napisala aja, pa TOP SHIT! he he he, reportaza pa se sledi!!

malo zmanjšat hitrost, dosti več previdnosti in predvidevat reakcije drugih udeležecev v prometu seveda pa brez strahu, zelo važno pa je povečat varnostno razdaljo, vožnja sama je ravno tako užitek skoraj kot po suhi cesti konec maja smo bili po srbiji romuniji in bolgariji sedem dni in samo en dan brez dežja bilo vseeno fajn in zanimiva izkušnja, kako hitro se da pripravit za dežno vožnjo veliko užitkov po suhem in mokrem

Sam ko pa pod ritjo zaropota pozabiš na vse tegobe

No čeprav sem nov vam še jast mojo lubico pokažem ;P

... in tudi zvok ... Še vedno se spomnim, kako sem v kampu Čikat na Malem Lošinju v vetrovnem (jugo) dnevu s precej velikim valovi šel sedet na "skale" tik ob morju, ter gledal in poslušal valove, ki so "butali" ob obalo ...

Včeraj popoldne sva z mojo drago in obema "flokijema" šla (se peljala) na ranč, kjer me je najprej presenetil totem , ki je "zrasel" med "najino odsotnostjo" ...

BMW je pri 70 K km šele ulaufan

To mu jih je tašča sešila, k ji je enkrat dal za pelat

pr nas je bila obrnjena situacija. zena kupila motor, on pa doma. potem je sel pa izpit delat, da mi lahko sledi! mislim, da uzivava, saj za uzitke je treba kdaj placat...mislim stroske motorja..

No ta srečnica v Kopru sem JAZ Za paket sem vedela,ampak,ko sem ga odprla sem ostala kr tiho in po pravici povedano,mi je šlo na jok.... Cela tvoja zgodba in vse kar narediš nam,ko pišeš svoje občutke...No tako, po dolgih 10 letih,ki z srcem in dušo posvečam svojo ljubezen do motorjev tam,kjer mi je drugi dom...V trgovini....na žalost mojih delodajalcev in hude krize,ki je napadla Italijo,pač moram z Oktobrom ostati doma...ja dobila sem odpoved. Tako,da mi je kr hudo,ker bom zapustila MOJE DELO,MOJO TRGOVINO,... Malo nas je,ki v službo hodimo srečni in pač temu se bom mogla zdaj prilagoditi in počakati na 'proložnost'... Ampak,tako....tvoji posti,tvoja volja in tvoj pogum...potolaži vse nas,ki smo živi in zdravi SAMO zgubili službo...Tako,da Robi,HVALA;HVALA;HVALA iz srca in vedi,da sem situacijo vzela takole: Kaj pa vem,morda je v moji prihodnjosti začrtano še kaj lepšega...a bom morala prodajati Ducati-je ???? Vidiš,to je ena izmed že BOLJŠIH varjant:) In slikica prispele pošiljke :

ja to je pa moja mamika

Še nekaj fotk iz tro-dnevnega potepanja po Dolomitih.... Pa še to.....sploh ni važno koliko jih prefuraš, ampak kako in kaj imaš od tega.....moje skromno mnenje Pa srečno.....na dolgih ali kratkih ! Lp

Gotovo, pravi asi sedijo na kaktusih. Močno razmišljam, da bi postal pusi. Te slikce so prav navdihujoče.

Leo Vince Gp Pro brez DB killerja je ZAKONNNNN včeraj tako preživel božanskih pet uric.....

He,he, to bo še smeha ,ko bo srečala tako fejst fanta , da ne bo nič pomagalo ,pa sranje se bo s skuterjem pripeljal in kar naenkrat bo skuter oh in sploh , bo še ata gledal in razmišljal da bi ga imel

kri ni voda

Ja jaz te pa za razliko od drugih razumem. Sem malo preletel par njihovih motoforumov in prebral komentarje na njihovih spletnih medijih - ni za pričakovat, da ti bodo hrvaški motoristi dajali za hladno pivo vsakič ko te bodo srečali. PS: žal sem zopet dobil (sam za sebe) potrditev, da so ti zbori (pa naj bodo pri nas ali v tujini) ene same moto veselice (da ne rečem pijanke) ... Primer: že ob prihodu te ponavadi silijo z limoncami, travarico, borovničkami ... tako, za podlago ... Dopuščam možnost, da je dandanašnji kaj drugače, ker me na zborih ni bilo že 20 let, ampak dvomim ...

Po noči ščurkov sem se malo manj polomljen kakor Baba počasi sestavil, da smo šli nazaj do Choum-a in potem zahodno do Ben Amire drugega največjega monolita na svetu za Ulurujem (Ayers rock) v Avstraliji. Trasa Down town Zouerat Brez salona Mercedesev ne gre. A ne? Nakupovalno središče. Mi je en policaj težil, če imam "autorizacjon" za slikat. Sem se mu prijazno režal nazaj (kot naši politiki) in mu rekel, da ga nič ne razumem Pa je prisopihal verjetno najdaljši vlak na svetu: Nouadhibou - Zouerat S tremi lokomotivami ... ... dolg več kot 3 km Botique v Choumu Restavracija od zunaj ... ... in od znotraj ni veliko gostov Je se standardno z rokami Že mala flaška soka naredi veselje Sledi največkrat mesne gostje na mojem krožniku Večerni camping na vrhu sipine pri Ben Amiri