Dvorana slavnih

BALKAN TUR 4.)DAN ČIST NA KONC Stopića pečina od zunaj....Igorkr je mal bolj začudn gledu,k je mislu,da bomo mogl bežat,saj se je nekdo od pretirano pobožnih spustil v mene,njegov komentar kolegu je bil(jesi li video koju bezobraznu majicu ima)a sm se počutu varnega saj sem imel za podporo bjondo in rjavo čivvavo.....ja so majhne,sam te zlomjo ko šibico Še par slikic iz notranjosti... l Je blo pa v pečini prijetnih 12" ,zunaj 35+ Po ogledu smo imeli še toliko časa da se odpravimo pogledat vodopad v Gostilju,kjer je Yamaha spet suvereno sledila makedamskim klancem in luknjam(IgorKr a si mogoče razmišljal,da bi zamenjal pnevmatike,saj se rajši voziš po terenu kot pa po cest) No slap pr nas se medved tok poščije ,se pravi,da mamo na Kočevskem veliko takih slapov Na poti nazaj prelepa narava in zdej šele razumem prav pomen besede Zlatibor,saj je pokrajina obarvana v zlate trave ,ki prekrivajo večino okolice,kakšni hribi pa nimajo tudi grmička kaj šele drevesa sam zlata travca dokler seže pogled... Nasmejali pa smo se tudi pravopisu,ja tukaj bolj velja....piši kao što govoriš :lol: Tako je minil 4 dan,jutri se odpravimo prot Neumu,zdaj pa spat .)

BALKAN TUR 4.)DAN še zmer Ura je bla čas in odpravil smo se na vlak,sem bil kar navdušen,saj sem se z vlakom vozil nazadnje pri 5 ali 6 letih ,ko je ta še imel potniško relacijo Kočevje -Ljubljana,ki jo spet usposabljajo... Zanimiv zapis v vagonu ...mi smo pa že hotl enga mastnga spustit :evilgrin: in narava,ki nas je spremljala.... Mal treninga.... je bil tok majhen,da je pasal vmes.... Kera je ona res ne vem..... ln še par ambijentnih in skupnih,ja smo srečal motoriste iz Celja,vesela družba z katero smo poklepetali in si privoščili aperitiv iz Slo... l Še ena panoramska in Bina na kolenčku... Ne vem pa kam je un zraven gledu :lol: Ko na Kitajskem... Ko smo pristali pa smo jo vžgal še v Stopićo pečino.Zelo me pozitivno presenečajo tudi vozniki na cesti,ki se ti res lepo umaknejo na rob ceste in največkrat tudi pomahajo z roko,da ti odstopijo prednost,ja kultura je drugačna kot pr nas,ko ti avtomobilisti zapeljejo na sredino sam ,da neb mogel mim.Se pa najde kakšen kreten,ki drvi ko prehiteva po tvojem pasu čelno v tebe,to sva izkusila v Srbiji tako jaz kot IgorKr.Pr men je šlo za mišji qrc pri igorju je bil pa tud mišji predebel in je prišlo do dotika,na srečo se je vse dobro izteklo. ^_^

BALKAN TUR 4.)DAN Zjutraj smo vstali že ob 6h,da užijemo čim več,jaz pa Igor sva bla voznika in sabo sva mela namest kovčkov nežnejši del skupine :yes: Po kavi pa smo tempiral napad na Mokro goro,dA ujamemo vlak za Šargansko osmico in se na poti ustavili poslikat še kaj starega ^_^ In še portret družine Adams :lol: ...čista romantika Ker smo mel do vlaka še 1h časa smo se peljali 3km nazaj prot Zlatiboru in si ogledali še Drven grad,ki je v lasti znanega režiserja Emirja Kosturice... Ti,ti pacek.... ^_^ Pa še dve družinske Pa še par utrinkov vasi pa tud kakšen lep star automobil se je najdu,,,spet

Pri teh temperaturah in cenah naftnih derivatov bodo vtisi dnevnih voženj kmalu samo še za bogataše.... Ker sem mel poln kufr razbeljenega stanovanja, sem se odloču, da grem prečekirat, če Kočevski gasilci pridno gasijo ogenj pri Osilnici....nakoncu ugotovil, da dobro da sploh kej pogasijo, glede na to, da je blo več vode po cesti v ovinkih, kot pa v njihovih cisternah :grrr Kočevje-Dolenja vas-Kočevska reka-Borovec-Osilnica... kočno prijetnih 25stopinj ...pogledujem za reko Kolpo, je bil zgleda Chuck Norris tak žejen, da jo je samo še mal za ribe pustil v kanalih :grim - lepo počasi do Broda na Kolpi, da ne bi slučajno zbudil kakšnega policaja al pa carinika na meji....nimajo glih velik dela...-Štalcarji-Livold, pol pa mučnih 20km s spremstvom policijskega avta pred mano do Kočevja....o ja smrkcov kar mrgoli ..fajn, kr naj delajo red tam kjer je treba :grim Reci piši skromnih 102km Imel bližnje srečanje s tamkajšnimi indijanci, so rekli, da bo huda zima, in da že pripravljajo temelje za šotore.... Naš parkir plac....

Po spustu se v dolini iza čoška naenkrat pojavi vasica Tilmi Kmalu zatem se začne vzpon na prelaz Ouazane - 2.656m Na drugi strani v dolini v vasici Tabanast n Ait Brahim Pred Agoudalom pridrvi mularija žicat. Čaka nas 50km piste čez zloglasni Ouano Kar nekaj km je ležernega začetka Kmalu pa se steptana rdeča zemlja postavi mal pokonci Drugi view z 2.921m visokega Ouana v smeri juga - Msemrirja na koncu doline Dades Najvišje ležeča vasica v Dadesu - Ait Ali Pozni smo. Želva je že v mraku Zadnji žarki dneva

Z odcepa za prelaz Zabel Kratek oddih na 2.375 m Tipična maroška pokrajina v hribih Prva malo večja naselbina na spustu Proti Missourju se pokrajina čedalje bolj ravna Razgled iz bifeja tudi na bljižnji souk Man vs. machine Ostanki vasi pred Mideltom Kazbah kot hotel na vhodu v Midelt

No pa štartimo. Trajekt je pispel do Tangier-Med-a on time, samo ship pilot je bil en vajenc in je z barko pristajal vsaj pol ure. Prvi dan smo v mraku in rahlem rosenju prišli do Chefchouena. Nastanili smo se v Paradorju. Nadaljevali smo s tranzitom skozi Fes in ovinkom čez hrib plutovcev do Taze. Tretji dan Maroka je sledila ogrevalna 292 km etapa čez Mali Atlas od Taze do Midelta preko prelaza Zabel kateri naj bi bil makadamski. Iz Taze sledi takoj vzpon na 1.400 m. Na vseh serpentinah raste grmičevje mete, tako da je dišalo tudi skozi vizir. Po manjši planoti se začne cesta rahlo vzpenjati najprej proti prevalu pri vasi Tamtroucht kjer se dvignemo preko 1.900 m visoko in nato mimo "smučišč" na prelaz Zabel. Na križišču za Zabel smo že 2.100 m visoko. Pesek na uničeni asfaltni podlagi se vije tistih nekaj km na sam prelaz in na drugi strani se takoj spremeni v solidno asfalno cesto v dolino. Ta se najprej strmeje spušča navzdol in kasneje v puščavskem jeziku proti Missourju na 900m skoraj zravna. Veselijo nas prve temperetaure čez 40. V obcestnem lokalu smo se hladili pri 43 st. v senci. Od tam se počasi dvigujemo po ravnem in ozkem asfaltu do Midelta na 1.400 m. Rezervoarje nafilamo do vrha. Prenočimo v Aubergeju Jaafar, kjer z Maretom izprazniva solidno količino stekleničk Special perčka. Trasa dneva Z "dišečih" serpentin proti Tazi Berberska dobrodošlica redkim turistom Proti Tamtrouchtu Cvetočih oleandrov ni zmanjkalo Pogled nazaj v dolino Že blizu 2.000 m proti Jebel Bouiblanu Ko se bližamo smučišču so berberski stani vse redkejši Na koncu jih zamenjajo nomadski pastirji

Vtis iz dvodnevnega potepanja še v video verziji:

BALKAN TUR 3.)DAN Po zajtrku smo jo mahnili proti Zlatiboru in na poti srečvali straaaašneeee napise... :blink: in popolnoma brezhibna vozila..... ter se na poti ustavili v gostilni kod Loja,ki so mi jo preporočili domači motoristi,toda tam nas več ne vidijo.Cene normalne sam hrana obup sm naroču pasulj,pa sem dobu fižolovo juho in namest šinka 3 vretenca na katerih se je držal mal meska,tok za v plombe :grim skratka ne priporočam,priporočam pa gostilno 2km nazaj prot Užicam in to je kod Baja,tam hrana dobro za prespat in normalne cene,no nekoliko višje od njihovega povprečja a za nas še vedno ugodne :yes: pa skoz sveža jagnetinja :yes: ga je IgorKr kar tam prosu za en košček ni zdržal .... Ko smo po cirka 250km prispeli v Zlatibor smo si poiskali prenočišče za dva dni in se takoj odpravili na znamenitosti Zlatibora,odšli smo na Ribiško jezero,ki tudi preskrbuje okoliške prebivalce z vodo in je prepovedano kopanje,a tega ne upošteva nihče razen nas Sej je pogled na naravo fantastičen ampak tud tole ni slabo... To moram poudart drgač me bo IgorKr obesu za jajca....kamor je šel enduro tam je šel tud sport touring :whistle: Dan se je prevesil v večer in odpravil smo se nazaj v Zlatibor,kjer smo si,kot sem omenil zrihtali celo spodnje poslopje hiše za 12€ na osebo,lahko bi imel vsak svojo sobo.Če bo kdo potreboval naslove prenočišč kjer smo se gibal naj mi piše na Pm.Kjer smo spali je blo Top Shit bi rekla bina,res za ta denar je blo v nulo ali do jaja :lol: In če ne veste so Srbi veliko pred svetom.......zakaj? Če je Pfizeer izumil Viagro za moške ,so Srbi že davno izumili Viagro tudi za ženske....ne vrjamete,tu je dokaz čista domača Šljiva Sonce je zatonilo... mi pa smo se počas predali brezskrbnemu spancu,saj nas je zunaj varovala psička Dona ^_^

Odvzem prednosti je vedno takrat, ko mora voznik, ki vozi po glavni cesti z hitrostjo, ki je predpisana s prometnim znakom, zavirati ... basta in PIKA

Kljub nekonkurenčnemu Ducatiju Dovi ne more kaj dosti izgubit. Samo dobi lahko... 1. plača bo pomoje super proti Tech3. 2. Lahko bo razvijal, kar pri yamahi ne dela 3. Yamaha in Honda sta zaprla vrata do 2014 4. Vsi pričakujejo, da bo nekonkurenčen, ker če Rossiju ni ratalo, pol itak ne gre... Konec sezone bo dobil posodobitve, ki če bodo slučajno delale, bo mogoče motor drugo leto bolj vozen. In če mu ratajo boljši rezultati od Rossijevih in Haydnovih se mu bo cena strašansko dvignila. Če pa ne, pol bo pa lepo vlekel plačo dve leti in se probal pogodit še s katero tovarniško ekipo..... Kaj je lepšega, kod da ga že sedaj vsi odpisujejo....ni pritiska.....

Hvala za prijaznost,bom sporoču.Povedu si vse jaz pa dodajam slikce,da potrdim povedano Aja pa Maus v pisarni na Ridah sm ti € pustu :lol: Na OMW-ju srečal še Yamaho 12 in ne vem kuk še,pa Lojza,smo se skup na ride odpelal jest pecivo od Ebony. in še kolenčkanje ......

Dvomim, da boš našel mojo "obsodbo" Stonerjeve odsotnosti. In ja, rs drugače razmiščjam. Saj jaz ne vidin toliko problema v obupnih poskusih športnikov da iz sebe naredijo kriplje, kot v glorifikaciji takega početja. Meni se zdi pisat, "pizda je car de s takim gležnjem popolnoma enako kot bi pisali o lokalnem narkomanu, "matr je zadet ko avjon, je požru že tri grame in litr viskija, pizda je car če še ta litr vodke rukne in ostane na nogah" a ta Rossi? Softić k je takole iz zmagovalnega odra vrgel berglo v folk?

moja razlaga: - če je motorist vsaj malo pameten in izkušen ne bo priletel 90 v križišče če vidi da je možnost da se mu kdo vključi od strani - če je motorist saj malo spreten in res vozi 90 ali vsaj ne 200, brez težav obvozi avto ali se vsaj ustavi če vseeno poči: - če pride policaj, ki ima rad motoriste bo napisal krivdo avtomobilistu - če pride policaj, ki nima rad motoristov bo napisal prevelika hitrost če sta 2 avtomobila bo deljena krivda ali pač kdo od voznikov (voznic) bo bolj simpatičen policajem

Dons biu fočk na ridah! Mal brusu nove gume . . . . Ebony prnesla pecivo . . . . res je blo dobr :notworthy: Spoznal Kmet-a 2 . . . . . aja, pa na ridah si pozabu svojo flašo (šejker) za pijačo!!!! Flaša je pr men . . . . . k boš kej napoti na ride mi sporoč, ti jo prnesem! Aja . . . . .KWAKASAKISTA so pogrešal . . . . .nč ni kwak po ridah . . . . :evilgrin:

Dan 4: Čakala nas je trasa 282km od Midelta do kanjona Dades. Za "ovinkom" je že prva ovira, prečenje okoli 40km polkroga piste Cirque de Jaafar. Zahteven vzpon, spust, prečenje nešteto river bad-ov, možni blatni odseki in še kaj. Kot sem že opisal smo se na 500m odseku matrali 2 uri in pol. Velik vprašaj sta bila še dva naslednja klanca. Je asfalt kot so pisali angleži, ali je tudi tam razrita pista? Šlo je brez problemov. Nekje na sredini tega odseka, sem ne vem zakaj zabluzil, kljub navigaciji, 9km po makadamu po vzporedni dolini. Sem mislil, da je mapa nenatančna. Čarobna beseda - Imilčil, pa smo se hitro sporazumeli, da je treba nazaj do prve vasi in potem na desno. Do Agoudala je letelo, vendar nas je čas že močno priganjal. Odločitev, da 50km piste čez Ouano slikamo res najbolj nujno je rezultiralo prihod v mraku do najožjega dela soteske Dades kjer smo prenočevali. Trasa dneva Začetek piste MH-1 proti Cirque de Jaafar Auberge Jaafar. Kdor misli prenočevati v Mideltu, mu ga močno priporočam. Koordinate: N32 38.712 W4 46.324 Nekaj slik Jaafarja sem že objavil. Tale kaže na stanje piste pred problemom Nr. 1 Sledila je precej bolj mirna vožnja, tudi mimo ceder Vseskozi smo se vozili po obronku tritisočakov Po 40km spet na asfaltu. Se že lažje diha Še predno sem si zaželel "dodatni makadam", smo vozili po ozki dolini po precej zmatrani podlagi. Na veliko mestih je voda odnesla praktično kompletno cesto Pejsaž na prelaz dneva Nr. 2 Na prelazu Timicha. Proti koncu cesta fajn zategne v klanec. Eventuelna pista bi bila hudo razrita

In 4 dan.....http://www.motosvet.com/tabla/topic/35724-balkan-4-dni-2300-km/page__st__15

Z dodatkom kovčka sem končno postal star prdec Dolgo sem se ga otepal!

Še tukaj... za vsak slučaj. Predragi kolegi motoristi (sploh tisti, ki se vozite po mojih krajih) - POZOR!!! Na cesti med Ivančno gorico in Šentvidom pri Stični je 100m od Merkatorja na vrhu hriba ravno v ovinku, kjer je na desni stranska cesta, nekaj razlito po cesti - najverjetneje olje in sicer čez oba voza pasa v dolžini cca 20m. Zadevo so že "sanirali" in jo posuli s tistim prahom/peskom/kajvemkaksereče ampak ni pa nikjer nobene table/opozorila + tega se od daleč ne vidi, ker gre cesta v hrib in ovinek. Zato predlagam, da tam čez peljete malenkost bolj previdno, ker zaščitna ograja ob cesti ne deluje nič kaj udobna. Srečno!

danes prijetnih 140km... dopoldne letanje po Ljubljani sem ter tja, ena kava s Sashom... proti večeru pa en krog mimo Domžal, do Vranskega, nato pa proti Kamniku in Ljubljani... ps. končno sem videl rovte v katerih domuje slavni Wix lp,mz

xt 1200 z

Še moj z750

Ta teden sem se sam odpravil na pot po Balkanu. Prvi dan z Jesenic do Reke in po magistrali do Dubrovnika (800 km). Drugi dan v Trebinje, Nikšić, samostan Ostrog, Podgorica, Lovćen, Budva, Skadarsko jezero, Kotor, Herceg Novi, ter zopet v Dubrovnik. Tretji dan Preko Metkovića v Sarajevo (celo Bosno naliv, ki ga še nisem doživel na motorju). Včeraj pa iz Sarajeva v Zenico, Doboj, Banja Luko, Gradiško, Zagreb nazaj proti Jesenicam. Skupaj je šlo 211 EUR, ter 2300 km, torej cca. 600 na dan.

Nimam ne slik, nimam velik km dones za sabo.... imam pa eeen orng HUD filling ko prvič podrsaš s kolenčkom po asfaltu :yea1: :hooray: začel se je po šihtu ko se je vreme zrihtalo, se zmenim z HyperJackom na kavi na dvoru, pridem pred njim, vidm da ga še ni na dogovorjenem mestu,hitr skočm na ovinke na kar me pred ovinki opozori voznik kemperja da so polcaji(hvala še enkrat-čeprav te verjetno ni tuki) se odločm da kr obrnem da ne razkiram cajta če ne druzga za ubadanje z njimi, obrnem in grem nazaj prot kafiču snamem čelado in se prpele HyperJack na raketi...spijeva kafe,podebatirava o aktualnih temah,vidva plave kako gredo mim, in posprem HyperJacka čez ovinke, polcajev nikjer, prideva do vrha, Jack reče : a si? (podrsov) mu rečem ah kjee.. greva dol on obrne kar naenkrat sem ga zgubu, Hyperjack najbrž nis vedu da bom šu še enkrat čez ovinke,no uglavnem pred v 2.poskusun podrsam čak mal rečem, se prvič ne zavem sploh da sm res, pogledam na kolen, eeee nekej se pozna, in tok je blo lušno da sm mogu še ene 6x im loving it tok o mojih vtisih z današnje 70km izkušnje, cant wait next time srečno

Pravjo, da se bab pa motorjev ne posoja... :grim lp

Pa kakšen AVDIČ zaboga?! Ne delat človeku slabega imena! Avdič (moderator na Radiu 1) ima s tem novinarjem skupno samo ime - obema je ime Denis. Idiotski novinar na posnetku je Denis SARKIČ! Denis Avdič je bil drugače predno je odšel v radijske vode kar nekaj let tudi sam policaj in verjetno še predobro ve kako je v koži policista.

sej med dirko bistveno manj boli...ampak..a je to še šport? meni je do konca blesavo gledat kako tipčki dirkajo par dni po operaciji. Vem da so nori, in da so dirkači športniki, športniki pa po defaultu niso normalni ljudje, majo višji prag bolečine...ampak meni osebno je to kretenizem, ne herojstvo. Če bi s takim gležnjem bežal pred tsunamijem in tekel z Alessandro v naročju, bi bil heroj. Tako pa....Enkat je že uzel dopust, in se spravil k sebi..od njega sem pričakoval več kmečke pameti. Isto mislim o De Punietu, Haslamu, Barberi, Petri Majdič in Chucku Norrisu. Dovi, ti se pa letos prenažri penine, ker drugo leto bo verjetno žeja....

Pred križiščem, če ga je le videt, spustiš gas. Prednost je k****, daje ti občutek veljave in svobode. V resnici pa ima prednost tisti v plehu z airbagom, ne glede kje se pelje. In ja, dostikrat je pred križišči omejitev še znižana na 60 ali 70 - tako si skrajšaš razdaljo ustavljanja in po vsej verjetnosti ne boš nobenga nabasal. Seveda smo pa majmuni, ki spuščamo gas pred križiščem in s tem tvegamo nalet raznih plastičnih projektilov, še vedno manjšina.

A ti ne bi mel tak izraz :lol:

Počak da se kmetica zbudi in skup strokovno ugotoviva v kater rang zbasat take mlade junce....anči žal ne more sodelovati, ker trenutno na dopustu sonči melone.... Še vedno pa prisegam, da je............ 35+ najboljša kvaliteta ......zato maus dej že enkrat svojo rit gor :glare:

Predragi kolegi motoristi (sploh tisti, ki se vozite po mojih krajih) - POZOR!!! Na cesti med Ivančno gorico in Šentvidom pri Stični je 100m od Merkatorja na vrhu hriba ravno v ovinku, kjer je na desni stranska cesta, nekaj razlito po cesti - najverjetneje olje in sicer čez oba voza pasa v dolžini cca 20m. Zadevo so že "sanirali" in jo posuli s tistim prahom/peskom/kajvemkaksereče ampak ni pa nikjer nobene table/opozorila + tega se od daleč ne vidi, ker gre cesta v hrib in ovinek. Zato predlagam, da tam čez peljete malenkost bolj previdno, ker zaščitna ograja ob cesti ne deluje nič kaj udobna. Srečno!

Še slabši so tisti, ki si kupijo vso opremo in mislijo, da zdaj so pa neuničljivi, nope, ni res. Leder le truplo skupaj zadrži, da ga ne razmeče tako zelo.

Mal slab posnetk, ampak lepo vidt da znajo nekateri uživat tut na takih mašincah

včeraj sem malce popeljal ta moped in zapisal nekaj vtisov, če ima kdo željo malce brati http://bluzator.wordpress.com/2012/08/23/honda-vfr1200x-crosstourer-vtisi-po-testni-voznji/ mene ni prepričala, kar pa ne pomeni, da je slaba PS: V4 pa je kar se tiče zmogljivosti, navora in linearnosti naravnost bombastičen lp ž

Tudi jaz upam, da bo Ducati Doviziosi bolj sedel kot Rossiju. Vendar sem prepričan, da Dovi ne bo sedel na istega Ducatija kot ga vozi Rossi letos. V kolikor so pri Ducatiju le uvideli, da ima ta desmosedici preveč pomanjklivosti. Doviju letos Yamaha sede. Ni nujno, da bi na Ducatiju iztržil kaj več kot Rossi. Dejstvo je, da je Ducati lahko hiter le, če se vozi čez "limit" in na tak način se ne osvajajo prvenstva. Stonerju je uspelo samo enkrat, pa je edini, ki je znal ta motor peljat. Vsi se dobro spomnimo kolikokrat je mahal, ko ga je odneslo v pesek in kako je bi izčrpan, ko je končal dirko. Problem Ducatija niso dirkači, ker jih je v preteklih bilo ogromno dobrih. Problem je Filippe Prezioso. Upam, da Audi uspe kaj spremeniti in Dovi naslednjo leto dobi bolj konkurenčen motor. V dobro vseh.

Dobr je tudi nekdo napisal, da je za Dovija win/win pozicija zdej. Če bo slabo odpeljal sezono na Ducu, bo kriv moped, če se bo pa spet vozil okrog prvih mest bo en izmed glavnih pilotov... Jaz upam, da bo spet raztural in pokazal, da pa je iz pravega testa. Glede na to, kak lep prestop je naredil iz tovarniške honde na satelitsko yamaho in vseeno konkuriral, kaže na to, da se zna prilagajat in upam, da mu uspe več kot je Rossiju. Po tem bo upravičena Stonerjeva zgodba. Treba se je prilagoditi mopedu in ne moped prilagajati sebi... Naslednjo sezono navijam za Dovija

Tu policistu vsaka čast. Mogoče, ker je videl, da snema. Miličniki... saj se jih še spomnite?, -kaj bi naredili v takšnem primeru? Po moje bi smrkljo že po parih sekundah izvlekli iz avta in sklofutali, snemalca pa premikastili, da ne bi mogel več niti držati kamere, kaj šele snemati. Mula nekaj v prvi plan postavlja svojo roko... le kaj je hotela s tem povedati? Da, bi jo potem morali kar pustiti na miru?

Jebentiš me že tolk dolg ni blo na ridah ,da sploh ne vem kakšne so.....a so še uvinki

Ja, dokler ima samo en jajca, da take premike stori. Ko bi to prakso uvedli vsi ali večina, pa bi to postala realnost. In to je le začetek tistega o čemer se govori, ko pravimo, da je kapitalistični sistem v krizi in zatonu in da so potrebne temeljne spremembe. Na način, kot ga je napovedoval Holland, bi to šlo dokaj zlahka, evolucijsko. Z trmarjenjem na nadaljnem skubljenju ljudi in nedotakljivosti kapitalističnih veljakov pa bo prej ko slej prišlo do revolucije. Če ne bodo prej sprožili novo svetovno vojno, da bi revolucijo preprečili. Kajti narod je preko potrošniške miselnosti postal že dovolj butast, da je tudi to možno.

Letos prvič nabavil svoj motor...za sabo pa mam 7000 km...in počasi se mi že svita, kaj bo moj naslednji podvig...ena fajn potovalna endurca:)

Dej ne vibriri,da se ti ne bo petka zlomla,a ne vidš ,da vsak dan napišm dnevni vtis lahko ti pa napišem in danes sem bil......če ti bo lažje -_- Drgač pa vzam za živce kej pa ti bo čist vseen kam kej napišm,napišm pa vsak dan dnevni vtis in ne tedenski,če nis opazla!!! Tud tema je o Dolomitih pa se napiše tukaj če si bil v Dolomitih,največkrat -_- tok,da napiš kej lepga ne pa kurcat če si nezadovoljna z sabo Nism pisal nič off topic in res ne vem kaj ima to z dogovarjanjem kam greš na kavo :surrender:

Pejt najprej probat potem pa govori kolk je pista monotona.. 1 ura na polno na Grobniku in boš videl da je neki srat po cesti dolgčas napram tistmu. Da ne govorimo neumno, nevarno, itd..

Ljubezen na prvi pogled, Honda CB1000R

Ker naj bi blo v dolini dns peklensko sva jo mahnila mal višje, kjer je zrak bl mrzu in bl redek, pa da se ne bi sam po kuri drsala sva šla malo v Jodlland gume znucat; Domžale-Mengeš-Kranj-Jezersko (srečala tri kamikaze oziroma oni naju, ki majo več sreče kot pameti, ker d grem jz tkole v nepregleden ovink prehitevat mi bo zihr nekdo nasprot prpelu , ampak če jim paše pa nj a ne)-Železna Kapla-Eberndorf-čez en ful hud most-Volkermarkt-Griffen (ful hudi ostanki trdnjave na hribčku, sm se mi ni dal fotlca vn vlačit)-Sant Andra-Wolfsberg-Deutschlandsberg-Eibiswald (ful huda gorska cestica tam nek okrog, postanek in cookie tajm )-potem pa seveda route 69 (samo tokrat v obratni smeri)-Lavamund-Dravograd-Velenje-Mozirje-na obisk k enmu bmwjašu-Gornji Grad-Črnivec-Kamnik (najprej je Grom dobu za jest potem pa po celem dnevu tud pilota)-Domžale-Lj-Ivančna Gorica-Trebnje-garaža......468km, ni švoh, počas jih bom pa clo nekaj naklepala letos .

6. DAN Ta dan sem štartal iz kampa ob pol devetih. Najprej sem moral pol ure potiskati kolo ven iz kampa po strmem makadamu (na netu ni nikjer pisalo, da je do kampa tako slaba cesta) nato je sledil spust do Ščepan polja. Iz Ščepan polja se je cesta pričela vzpenjati v kanjon Pive. Kmalu so se začeli tuneli, ki so seveda neosvetljeni, nekateri pa dolgi tudi nekaj sto metrov. Samo upal sem, da jih bo čimprej zmanjkalo, ampak tunelov kar ni in ni zmanjkalo. Sploh v dolgih tunelih nisem imel ravno najbolj prijetnega občutka, kajti bila je čista tema, imel sem sicer naglavno svetilko, vendar sem komaj kaj videl. Za elektrarno Mratinje leži ogromno Pivsko jezero, dolgo okoli 50km, jez je visok 220m... No okoli 12. ure sem prišel do odcepa za Durmitor. Sedaj me je čakal najtežji vzpon, vzpon na Durmitorsko sedlo na višini 1907 m. Strmina je največja prvih nekaj kilometrov, na znaku piše naklon 10%, ampak to je povprečni naklon, na posameznih odsekih je naklon zagotovo večji. Ampak vsaj hitro dobivaš višino, mislim, da sem že po nekaj kilometrih pridobil vsaj 500m višinske razlike. Do kraja Trsa na višini 1434 m je sicer bilo 11 km. Tja sem prišel po okoli 2 urah vzpona, tam pojedel postrv s krompirjem in okoli tretje ure krenil naprej. Do vrha sem moral premagati še okoli 500 m višinske razlike, mogoče celo malo več, ker je cesta dvakrat šla celo malo dol. Sicer kake hude strmine ni bilo več, se je pa cesta vlekla kot kurja čreva. No vseeno sem malo pred 18. uro prišel na Sedlo 1907 m visoko. Gor je bilo že pošteno hladno, tudi zaradi vetra, tako da se gor nisem ravno dolgo zadrževal. Spustil sem se proti Žabljaku, vmes se ustavil pri nekem kmetu, kupil nekaj sira malo podebatiral in kmalu sem prispel v kamp Ivan Do. Kamp leži skoraj ob Črnem jezeru z lepim razgledom na okoliške gore. V kampu so bili večinoma samo Čehi, Poljaki in Francozi, nekaj pa je bilo tudi Slovencev. V Žabljaku sem ostal 2 dni, tudi zaradi dobre družbe v kampu... Naslednji dan sem se povzpel na Savin kuk, ker nisem imel primerne obutve sem šel gor z sedežnico, ki pelje skoraj do vrha, do višine 2200m. Tako, da do vrha ni bilo več daleč. Zanimivo je, da so gor v hribih skoraj izključno tujci, domačinov sploh ni. Tudi lastnik kampa, ki leži takorekoč ob vznožju gora še nikdar v življenju ni bil na nobenem vrhu, niti ni vedel kateri vrh je najvišji...Sestopil sem peš in zaradi tega so me potem še dva dni bolele noge, vidi se, da hoje nisem ravno vajen, mogoče pa tudi zaradi neprimerne obutve. Kajti po vseh dnevih kolesarjenja nisem čutil nobenih bolečin ali "musklfibra" zaradi kolesarjenja. Torej 6. dan sem šel iz Ščepan polja do Žabljaka, naredil sem 88 km, povprečje je bilo 13km/h, ve se zakaj Skupaj je bilo vseh kilometrov do sem 851.

5. DAN Tudi ta dan sem štartal zgodaj, malo po 6. uri. Šele sedaj zjutraj se je dobro videla vsa razsežnost teh kupov smeti in človeške nemarnosti. Tudi kravja okostja in že dolgo mrtve razpadajoče živali ob cesti tu niso redek prizor. Dan prej sem si v Nevesinjah pozabil napolniti plastenke z vodo, sedaj pa sem bil v dilemi ali naj nadaljujem brez vode in upam, da jo čimprej najdem ali pa grem 5 km nazaj v Nevesinje. Odločil sem se, da grem nazaj, tako sem izgubil kake pol ure, samo vodo je pač treba imeti vedno ob sebi. Ko sem prečkal Nevesinjsko polje je cesta zavila v neko dolino s suho rečno strugo. Zdelo se mi je, da se cesta rahlo spušča vendar tega zaradi močnega nasprotnega vetra ni bilo čutiti in takšna vožnja je zmeraj mučna. Vseskozi je bilo ob in na cesti vsepolno krav, tako vse do mesta Gačko, tu je bil ogromen peskokop in termoelektrarna. Tu sem se ustavil na eno pivo, v trgovini kupil nekaj zaloge in šel naprej. Iz Gačkega se je cesta začela ponovno vzpenjati proti kraju Čemerno v Bosanskih planinah, prelaz je na višini 1293 m. Nato je sledil dolg spust v Sutjesko, znano po partizanski bitki in spomeniku, ki spominja nanjo. Nato je zopet sledil precej strm in dolg vzpon nato pa spet spust proti Brodu. Od tam pa je še 16 km do Ščepan polja - mejnega prehoda s Črno goro. Na Ščepan polju je bilo sicer spet precej vroče vendar nič hujšega, vseskozi prej pa je bilo zaradi višine itak prav prijetno. Pravzaprav od Mostarja dalje nisem več čutil nobene hude vročine. V kamp Grab, ki leži kakih 8 km iz Ščepan polja sem prišel okrog 19. ure. Tu je sicer kup kampov, večinoma so to kampi namenjeni raftingu. V kampu kjer sem prespal sta bila poleg vseh raftarjev večinoma Francozov še dva motorista s Poljske. Vsega skupaj je bilo ta dan 155 km.

4. DAN 4. dan sem štartal ob 6. uri. Šel sem do kraja Ljubuški, nato pa zavil proti Mostarju do kraja Čitluk, kjer sem se nato spustil v dolino Neretve pri kraju Biletiči polje. Nato sem pot nadaljeval po dolini Neretve proti Mostarju (to pot so mi svetovali domačini in izkazala se je za najbolj optimalno, ker mi je prihranila en vzpon:). Pa tudi dan prej iz Imotskega so mi dobro svetovali, da sem izbral prehod Dolnji Vinjani, na zemljevidu ta pot zgleda sicer malo daljša, vendar se ogneš vzponu na skoraj 800 m nad morjem. 4 km pred Mostarjem sem zavil za Blagaj, kjer je par kampov. V kamp sem prispel okrog 11. ure. Do kampa sem prevozil tisti dan 72 km z povprečjem 21 km/h. V kampu sem se nato umil, malo spočil, zaplaval v sicer mrzli reki Buni, spil 2 pivi... Tu sem mislil prespati, ker sem vedel, da me naslednji dan čaka težak vzpon na Grebak visok 1040 m. Ker je bilo zelo vroče (v kampu so izmerili 41°C), prave sence za postavitev šotora pa nikjer, sem se okoli tretje ure popoldan oločil, da kar krenem naprej. Par kilometrov stran je zelo zanimiv izvir reke Bune - Buna Vrelo, tu namreč reka Buna priteče kar naenkrat izpod stene na plano. In to ne majhen potočič ampak kot prava reka. Ko sem si to ogledal sem se še vstavil v trgovini, kupil nekaj živeža in ob 16. uri krenil navzgor. Najprej je sledil okoli 3 do 4 km dolg vzpon z naklonom 6 - 8% po pobočju. Nato je cesta zavila na drugo stran hriba, kjer se je cesta začela še bolj strmo vzpenjati. Po nekaj kilometrih je strmina popustila in sledila je dolga ovinkasta cesta, ki je kar ni bilo konec. Tu me je en voznik tovornjaka malo "nategnil" malo nižje, ko je bila še strmina največja me je prehitel z nekim malim tovornjačkom z odprto havbo:), malo višje pa se je ustavil na pivu. Tam je rekel, da je samo še malo strmine, nato pa, da se cesta poravna, skratka v 20 min bi moral biti v kraju Nevesinje. No v resnici sem bil tam čez kako uro in pol:) No kakorkoli že, bolj ko sem lezel v hrib bolj sveže je postajajo, tako čas kot višina sta delala zame:), proti vrhu je bil že prijeten hlad. Vrh sem dosegel okoli 19. ure, torej po nekako treh urah vzpona, sledil je kratek spust do Nevesinja. Tam sem bil že pošteno lačen in obilno porcijo jagnjetine sem zmazal v nekaj minutah vse skupaj zalil s pivom Jelen (bil sem namreč že v Republiki Srbski - tam Ožujskega ali pa Karlovačkega pač ni več Ker se je že spuščala noč sem hitro krenil naprej in 4 km ven iz Nevesinj, na Nevesinjskem polju prespal. Noč je bila sicer kar hladna, malo se je pač že poznala višina, kajti Nevesinje ležijo precej visoko. Neverjetno koliko smeti je bilo tu, polje je sicer ogromno, ampak zgleda, da domačini smeti odlagajo kar v naravi... 4. dan skupaj naredil 118 km, povprečna je bila 16,6.

Pred par dnevi sem se vrnil s kolesarske ture po bivši Jugi. Mislim, da je celotna trasa zanimiva in poznana tudi med motoristi. In ker bi utegnilo koga zanimati ali pa bo morda našel celo navdih za naslednje kolesarske podvige sem se odločil, da na kratko opišem to kar lepo turo oz. že kar avanturo po Jugi. Vsega skupaj sem naredil 1000 km v sedmih dneh. Koliko je bilo višincev ne vem, ker nimam števca, vsekakor pa ogromno. Mogoče najprej malo o razlogih za takšen dopust. Najprej je seveda to, da rad kolesarim, sicer se tega nebi lotil. Malo je seveda tudi izziva, predvsem pa želja prekolesariti oz. videti bivšo jugo še z kolesa oz. bolj od blizu. Mislim, de je kolo idealno za to. Kolo je stari Scott Purgatory, star okoli 15 let, ki mi že dolgo zvesto služi in tudi tokrat ni bilo prav nobenih težav niti defekta ne. 1. DAN Torej štartal sem 4. avgusta malo pred šesto uro iz Krškega. Nato mimo Novega mesta na Vahto, v Metliko, tam sem prestopil mejo in ob 12 uri sem bil že v Karlovcu. Od Karlovca proti Plitvicam se mi je zdelo, da se cesta ves čas vzpenenja ampak neke blazne višinske razlike pa ni bilo ker je bilo na vsake toliko spet malo dol pa gor itd. Na poti proti Plitvicam sem se ustavil v mestu Slunj in si ogledal tiste znane slapove in mline na Slunjščici. Tako sem v kamp Korana, ki se nahaja malo pred Plitvicami prišel okoli 19. ure. Tam sem postavil šotor, z nekim Slovakom, ki je potoval z Burgmanom na obalo spil pivo in šel spat. Ta dan sem naredil 170 km, povprečna je bila 18,7 km/h kar je glede na razgiban teren, zaradi raznih ogledov in okoli 20 kg prtljage nekako kar normalno povprečje. 2. DAN Drugi dan sem štartal malo po sedmi uri. Cesta se je še kako uro kar vzpenjala, tako sem prišel na Vratnik 782 m visoko, nato nekaj časa malo gor pa dol pa spet gor na nek prelaz visok 723 m (tako je označeno na zemljevidu), potem pa se je cesta začela spuščati proti mestu Gračac. Tu sem imel vseskozi močan veter v prsa, tako, da se mi je zdelo, da gre komaj kaj hitreje kot prej gor. Samo mesto je zgledalo zelo zanemarjeno in prazno, precej je bilo podrtij, ampak hrvaške zastave so pa visele iz vsake hiše in podrtije. Kasneje sem namreč izvedel, da je to nedeljo bila ravno 17. obletnica Oluje, zato tudi takšna gneča proti Kninu kjer je bila velika proslava. Tudi ob cesti proti Kninu je bilo vse polno smeti, na postajališčih pa smrdelo, da mi je šlo na bruhanje zato se tam sploh nisem več ustavljal. Na koncu je sledil dolg spust v Knin, cesta je je vseskozi spuščala po pobočju vsaj 5 km, brez enega ovinka, samo končni spust v Knin je bil ovinkast. V Knin sem prispel ob 18. uri. Tam sem v neki gostilni pojedel porcijo odojka, ker pa se mi je soba zdela predraga sem sem se odločil, da krenem malo naprej in najdem primeren prostor za kampiranje. Par km naprej sem zagledal pod sabo ribnik in neke šotore, ko se se sustil dol sem ugotovil, da so to ribiči ne pa kaki popotniki. Mesto je bilo idealno ker sem se lahko še okopal in malo zaplaval v čisti in ravno prav sveži vodi. Ta dan sem naredil 157 km, povprečna je bila 18 km/h. 3. DAN Ta dan sem štartal šele malo pred osmo zjutraj, prijazna mož in žena sicer domačina iz Knina , ki sta ravno tako prespala ob ribniku sta mi skuhala kavo in debatirali smo kakšno uro preden sem se poslovil in šel dalje. Vedel sem, da sedaj sledi dolg vzpon, kajti če je slo prejšnji dan na koncu dol bo šlo sedaj gor . Kakih 35 km naprej od Knina leži Peručko jezero, malo pred tem jezerom sem na nekem parkirišču dohitel Francoza, ki z biciklom potuje na Kitajsko. Iz Normandije do sem je potoval že 3 tedne. Rekel je, da je šel tudi skozi Slovenijo, na Korensko sedlo je bicikel moral riniti. S sabo je namreč vlačil 50 kg prtjage, v Švici je prečil prelaz visok 2400 m, v Knin pa se je spustil iz Bosanske strani, kar pomeni, da se je povzpel preko 1000 m visoko, in v tej vročini mi je rekel, da je prejšnji dan med vzponom spil skoraj 10l vode:). Nekaj časa sva vozila skupaj nato pa se je on spustil k jezeru, jaz pa sem nadaljeval proti Sinju. Od Sinja naprej sem vozil po Sinjskem polju do mesta Trilj, nato je sledil vzpon, cesta se je vseskozi vzpenjala do kraja Lovreć se je malo poravnala, na koncu pa je sledil hiter in strm spust po serpetinah v Imotski, mesto blizu meje z BiH. V Imotski sem prišel okoli 19. ure. V Imotsku sta znani naravni znamenitosti Crveno in Modro jezero. Posebnost je to, da ti dve jezeri ležita v več sto metrov globokih kotanjah, kjer voda ne more odtekati. Gladina se ves čas spreminja, v modrem jezeru sem opazil kopalce, do jezera namreč vodi pot. Ob mojem času je bila gladina jezera globoko spodaj. Medtem ko je crvenno jezero praktično nedostopno zaradi navpičnih sten okoli njega. Ko sem si na hitro ogledal ti dve jezeri sem krenil proti Bosni, ko sem bil na meji se je že znočilo. Nato sem vozil vseskozi skozi naselja z javno razsvetljavo in ko je bilo vasi konec sem se zakampiral na neki gozdni jasi. Tako sem tretji dan naredil 158 km, povprečna je bila kot ponavadi 18 km/h.