Dvorana slavnih

Končno malo predaha in časa za lenarjenje. Ob tako lepem vremenu ni časa, da bi človek sedel za računalnikom in tapkal opise zadnje poti. Tole deževno nedeljo izkoristim, da opišem kje sem se potikala z bivšima sodelavcema. Mislim pa, da počasi "zastrupljam" že moje nove sodelavce in nekateri že hitijo delat izpit za motor :naughty: . V petek zjutraj smo se dobili na OMW-jevi črpali v Lescah in krenili proti Salzburgu. No seveda... prej smo mogli naredit še ovinek do Bischoshofna in si ob vznožju ogledat skakalnico in se je tako izpolnila želja moških dveh predstavnikov poti. V Hallein smo si šli ogledat rudnik soli. Kaj naj rečem o tem rudniku ... turistična atrakcija, kaj pa drugega. V rudnik se zapelješ na vlakcu podobni zadevi, v globino se spustiš po dveh drčah in po slani vodi se zapelješ s splavom in prikažejo tri ali štiri krajše filmčke. O samem pridobivanju ali prikazu pridobivanja soli pa nič. Na koncu sicer dobiš manjšo dozico soli in za vse to odšteješ 18,00 EUR , je bil pa sicer zabaven spust po drči. Od Halleina smo se potem zapeljali proti Königssee in si potem v okolici poiskali prenočišče. Drugo jutro smo se "dajali" okoli tega ali si gremo ogledat Orlovo gnezdo ali ne. Na glasovanju "dva za in ena proti" smo si šli ogledat še to turistično atrakcijo, čeprav bi jaz rajši naredila 300 - 400 km več tisti dan in prihranila 15,50 EUR na vstopnini. Predno se nam je uspelo zopet vrnit v dolino se je ura nagibala že čez eno popoldan. Potem pa hitro po zamišljeni in mnogo skrajšani poti do Wallgava. Čas nas je tako preganjal, da ni bilo časa za postanke in dokumentirat poti s fotkami, pri tem sem (priznam) stalno vihala nos in se jezila na fanta, ker sedaj zaradi ogleda Orlovega gnezda ni bilo časa za postanke. Peljali pa smo se ob prelepem Achenskem jezeru, zanimiva mi je bila tudi Nemška alpska cesta, ki teče ob reki Isar, na tej pa je bilo zaradi vročine polno kopalcev. Dolina ob reki Isar me je pritegnila, zaradi same narave in tekoče reke med tistimi hribi, polna je nanosa belega proda in v tisti vročini bi mi res sedlo, da bi se tam malo ohladila. Pod večer smo prispeli v Wallgau, ki je idiličen turistični kraj z značilnimi hišami v tirolskem stilu. V nedeljo zjutraj smo si najprej šli ogledat sotesko, ki je v bližini kraja Mittenwald. Sotesko sem odkrila, ko sem "guglala" po zemljevidu in pripravljala plan tega potovanja. Za ogled soteske smo porabili skoraj dve uri pa smo si ogledali krajšo varianto. Je pa zanimiva, ker so visoko nad sotesko sprehajaš po kovinskih mostičkih in je bilo vredno ogleda. Od tu smo pot nadaljevali proti Walchensee in Kochelsee in ker je bila nedelja so bile kolone avtomobilov, ki so hiteli proti jezeroma, ob jezeru pa je bilo že tudi polno kopalcev. Od Kochelsee smo potem zavili proti Garmisch-Partenkirchru čez Fernpass proti Inssbrucu. Ustavili smo se v Watenssu pri tovarni Swarovski in naslednjič ko bom šla v tiste konce si bom planirala ogled muzeja kristalov Swarovski. Prenočili smo že na znanem kraju v Hotelu Sonnwend v Neudorfu, ki je idilični letoviški kraj s smučišči in z manjšim jezercem ter vse v tirolskem stilu, veliko lesnih gankov, veliko rož, veliko lesa in vse lepo urejeno. V ponedeljek zjutraj smo zopet dali na glasovanje ali si gremo ogledat muzej starodobnih motorjev, ki smo ga po naključno odkrili na poti od Watensa do Neudorfa. Fanta sta bila seveda za starodobne motorje jaz pa sem se odločila, da jo nazaj proti domu mahnem sama. Mikal me je tudi Glokner, fantoma pa ni dišal ta predlog. In tako sem jo pičila po Gerlosstrasse, vendar ne mimo Krimmlskih slapov, temveč po eni obvozni cesti in se tako izognila cestnini, ki jo pobirajo na tej cesti. Na Gloknerju pa mi je čas ušel iz rok, saj se kar nisem mogla nehat potikat tam gor, ko sem pa že enkrat plačala 22,00 EUR :wacko: za to cesto. Bilo je luštno čeprav je bilo celo pot vroče in nič ni pomagalo, da sem imela odprte vse zračnike na obleki. Na nekaterih odsekih so bile ceste polne avtomobilov, kar je pomenilo, da nismo mogli potovat s tako hitrostjo. Junija če je lepo vreme je bol prijetno flankirat z motorjem, pa še hitreje prideš na želeni cilj. Bi bila pa velika škoda če se nebi izkoristilo tega vremena, pa kaj če je celo pot curljalo in kapljalo od nas.

BALKAN TUR 5.)DAN PREDN ZASPIMO Eno čist naskrivaj sm pa stisnu Smo mel pa srečo,se je mim z ženo prpeljal Slovenc,kateri je ponudil pomoč,a ko je videl mojo stvaritev je videl da je vse pod kontrolo in je odpeljal naprej :grim Pa smo končno pešli še mi,da zaključmo teh borih 30km do Neuma. Bil je dan poln neprijetnih kratkih dogodkov,prazen prtljažnik na katerem bi mogla biti spalka ampak ni,ni :closedeyes: Z Igorjem sva šla za vsak slučaj par ovinkov nazaj in glej ga zlomka tud to se je srečno končal najdla,prvezala in odpeketala in končno Neum,zdaj bo Kmetica 2 srečna,saj Neum je bila njena želja,pa prstaci pa....... Pripeljali smo se točno do tam kot smo želeli,zadnja gostilna na desni proti Dubrovniku ime je Orka,tam srečal spet slovenca,ki nam je na poti ponudil pomoč s katerim sva rešla še zadnjo tegobo Bine(zvita belanca v križu)..dec je mel imbuse,stena je bla blizu in krmilo kmalo ravno.... Zatem smo si končno privoščili zasluženo večerjo saj je bil za nami težak a prijeten dan.Seveda smo si privoščili prstace,jastoga,biftek,testenine frutidi mare,3xgoveja juha,orado,6xpir,2xcocacola,voda,2x sok pa kratki program pa je naneslo 130€,kar je zelo pocen za naročeno :OK: priporočam toplo. Aja pa blo je mnjammmmm V isti gostilni smo pa srečal še enega motosvetovca,ki se nam je pridružil,natakar nam je poštimal tudi prenočišče.Prijazno nas je prišla iskat njegova žena in odpeljala na mesto,imeli smo tudi garažo za motorje,klimo,ki swm jo res potreboval saj mi je počas začel na tečn vlečt :glare: Vine se nam je pridružil tudi pri prenočišču .Stuširal smo se,spil en pirček in se odpravl na ogled mestnega središča in kdo je šel z največjim motorjem.....ja logično ...najmanjša :grim A ga kdo prepozna motosvetovca.. In tako smo zaključili še 5 dan naše sage,Kmetica 2 je bila srečna in posledično sem to srečo občutil pred spanjem pa lahko noč

Dan 7: Zjutraj se je veter polegel. Razmere bodo vsaj dopoldne še solidne. Lažjo pisto MS-7 in s tem 120 km po puščavi se bo dalo na komot prevozit. Z nekaj pripetljaji smo okoli poldneva že srkali kolo v Basbasovem Foum Zgouidu. Nisem se mogel zadržati, da ne bi Daretu poslal vsaj Sms Nadaljevali smo po asfaltu in spet v zelo močnem vetru kateri je debelo na odsekih nosil pesek čez cesto relativno zgodaj pripeljali v Tato. Na mapi spodaj se vidi meja z Alžirijo. Morali bi se voziti vzporedno z mejo vsaj do suhega Lac Irikija in Mrimine. Po bolj optimistični varianti pa po Draa vse do točno južno od Tate, potem pa navzgor. Za ta zadnji odsek bi rabili vsaj flašo wiskija, mogoče šteko Marlboro, da bi podkupili maroško vojsko, da ga dovoli odvozit. So se pa vse piste MS-6, MS-7, MS-8 vozile na Dakar rallyih. Trasa dneva Na začetku zelo širok in very bumpy del MS-7 Se spremeni v ozko pisto s peščenimi in river bad prehodi Ko Ktm zakuha, je treba mal počit Odnešene ceste nobeden ne popravlja Mi proti Foum Zgouidu, kamela proti Zagori Tudi takole je v puščavi Res pravi plac za parkiranje Po 120 km prašine se je prilegla mrzla pijača. Basbas je bil z odgovorom na Sms prepozen, da bi razložil kje se da spit mrzlo pivo Glavni trg je bil zaradi peklenske vročine skoraj čisto prazen

BALKAN TUR 5.)DAN VEDNO ŠE :grim Tako smo jo na kofeinu ucvrl naprej prot dolini reke Neretve...in vmes je dogajal Vmes smo tud srečal čist taprav motor z vso pripadajočo Bosansko motoristično opremo :blink: Neretva ko morje.... Pred vsem so me fascinirale ceste,ki so proti Srbskim Ameriške res se vidi razlika ko prestopiš mejo in spet so nas spremljali prelepi hribi in doline po katerih se vije reka Neretva,prav tako pa so nas spremljale tudi policijske kontrole katere se ni mogel ognit naš daso IgorKr. No ni bilo strašno,zmenil se je dokaj ugodno. Se mi zdi pri teh južnih policajih,da se prov po glavi mahne če mu malca pobegne.... Zelo zanimiva mi je bila tudi temperaturna razlika ko smo se prebijal mim Jahorine,saj je bilo na vrhu 15stopinj,spodaj pa 36 in to vse na parih km Na tej razgledni točki pa smo srečali tudi Bosanskega motorista,ki nam je prijazno svetoval ,kar mi je že garmin povedu ^_^ pa naprej prot Neumu... 30km pred Neumu pa akumolacijsko jezero za Hidroelektrarno...res veliko ^_^ Na žalost pa se nam je na poti zgodila nesreča v kateri je bila udeležena naša Binca no vse se je dobro končalo,Bina je bila obtolčena a cela in pozitivna kar je bilo v tistem času in vročini res pomembno slik tega dogodka ni ker je bila na mestu policija in ne bi bilo primerno,da izivam še kaj večjo kazen oz. slabo voljo. Ja ni šlo brez policije,ker je bil avto ,ki je bil udeležen udesa službeno vozilo,so pa slike male kawe....pred operacijo in po operaciji Na levi design by BinaBana in ustvarjanje novga designa... In končni izdelek novega designa ki smo ga družno poimenovali Design by Kmet2 in Če je komu všeč Design by Kmet2 mi kar pište na pm,v kovčku mam še srebrn NASA tape in čist navadno rjavo žico ter kombinirke sm zelo ugodn,sam za jest mi dajte :lol:

BALKAN TUR 5.)DAN z zakasnitvijo No in tako smo se odpravl iz Zlatibora proti Neumu,zjutraj smo spakiral,BinaBana se je od žalosti metala po tleh,IgorKr se je zagledal v kovček in ugotovil,da nam je zmanjkal šljive,Kmetica2 pa je žalostno zrla v.....ne vem kaj Kot ponavadi na naši turi nas je spremljala neokrjena narava Naša četica se vozi strumno in veselo čez Drino prot Sarajevu ^_^ Če bi mel krila.... in trdnjava nad Sarajevom Ker smo že šli čez Sarajevo ni šlo mim Baščaršije,kjer je bil parkiran ob nas tudi Buldog slovenske registracije....na sliki oranžen oz. zlat tank in še poziranje IgorKr ni hotu nobenga pretepst,tok stoji ker ga je pičla osa v roko in jo ni mogu dat bolj zraven teleščka ja še dobr da smo ga mel sabo je vsepovsod malo bolj na široko taval :lol: pred minaretom in obvezna kavica ^_^ Še mal Sarajeva... in mal Slovenije

Dan 9: Upam, da ni preveč dolgčas. Sej bodo še fejst fotke :grim Je pa res, da se v pogojih, ko se po zraku valjajo tone prašnih delcev, iz slik se ne da delat čudežev. Iz Amtoudija smo šli spet mal vozit off-road in to kontra kakor sem vozil lani, od spodaj navzgor po Igmirju na MA-2. Spet je sledilo presenečenje in to v negativnem smislu. Od Igmirja navzdol do prve vasi, po najlepšem delu, zopet nov širok makadam. Ostanke posekanih palm so zmetali kar za cesto. Shame. Od Izerbija naprej je cesta spet asfaltna. Po postanku v Tafroutu smo ubrali po severnem grebenu v smeri Ait Bahe. Fenomenalni razgled in nešteto ovinkov vse dokler se nismo spustili na ravnino. Spodaj je spet začelo nemogoče žgati. Pri meni je termometer pokazal tudi 48 stopinj. Dobesedno se na ustnicah čuti vsako povišanje za pol stopinje. Sem pa tja je potegnil še razbeljen fen s temperaturo preko 50 stopinj. Ne ostane nič drugega, da zapreš vizir in s tem preprečiš premočno izsuševanje. Srkanje vode iz camel-backa nič ne koristi. Kopaš se v lastnem zosu V Taroudantu, v samem centru najdemo hotel z zelo zmogljivo klimo. Ohlajali smo se s 16 stopinjami in mrzlim pivom. Trasa dneva S spodnje strani vhod v Igmir Nov makadamski odsek in golosek drevoreda palm Že rinemo iz kanjona po serpentinah navkreber Marči jo suvereno nažiga navzgor Zadnji pozdrav serpentincam Skalne tvorbe pred vhodom v Tafrout Vasica Tizrgane na poti do Ait Bahe Razgled z roba grebena

Dan 6: Zjutraj je bilo še vedno precej peska v zraku. Vidljivost nikakva. Spremenjeni načrt je bil po puščavskih pistah do Zagore. Osnovni iz M' Hareca do M' Hamida je iz tehtnih razlogov odpadel. Malo pred Taghbalte zavijemo na prvo pisto. Po nekaj km presenečenje. Asfaltna prečka. Wtf? Neki mimovozeči mopedist razloži, da delajo novo cestno povezavo z Zagoro. N-12 bodo asfaltirali! Manjkajo samo še nadvozi preko river badov. Z Maretom sva nameravala nadaljevati ali po pisti ali naprej po asfaltu/pesku. Samo tretji ni hotel. Potem je bilo treba obrnit nazaj za Tazzarine in preko Nekoba zaviti na turistično opevano, meni pa nezanimivo "kazbah valley". Nazaj grede srečamo še dva španca katera sta sfalila odcep za Nekob. Do Zagore se je nabralo 215 km kjer se je zvečer razvil pravi peščeni vihar. Filmček sem že pripopal na stran 12. Poleg vsestransko "pestrega" večera so bili obeti za naslednji dan bolj slabi. Če bi prejšnji dan zavili na M' Harec, poskušali odvozit MS-6, bi bila cela štala. Vozit v takem naprej po Draa na MS-8 pa samomor. Trasa dneva Zjutraj za tankanje vode v camel-backe se ustavimo pred lokalnim soukom v Tazzarinu Pogled na Tazzarine z distance. Še zjutraj je bilo veliko peska v luftu Z nasipa nove asfaltirane N-12 nazaj na pisto Vaško pokopališče v Taghbalte. Ene pričaka Alah, druge On, tretje ... Down town Nekob Pesek si je potrebno vsake kvatre sprati z zob Modreci se posvetujejo ob kozarčku vode Sosednja restavracija. Ne južneje v Merzougi ampak Nekobu Popoldne se je veter okrepil in "zadimil" še najbližnje razvaline kazb

No, da boste v temi o vtisih iz dnevnih voženj spet lahko videli tudi kakšno slikico in ne samo nagovarjanje (), bom z vami delil današnji kratek krog.. najprej sem jo mahnil na Gače oz. Smučarski center Bela...če se ne motim, je to edino smučišče v Sloveniji, ki leži pod 1000m n.v., nisem pa preverjal okoli je miljon pot in starih oz. zapuščenih (pretežno) kočevarskih vasi in hiš... razgled je pa lep...kakor tudi narava! super je Od tu sem jo mahnil še v Gornje Laze, in sicer pogledati spomenik padlim borcem I. belokranjske čete, od koder pa žal nimam nobene slike. Čeprav sem naredil samo okoli 50km, je bilo lepo - po dolgem času brez švicanja na motorju

Dan 8: Učasih so razlagali, da po puščavi piha max. 2 dni. Situacija, ko smo štartali iz Tate je bila enaka prejšnjim jutrom. Malo manj vetra kot popoldne in prah povsod. Torej s fotografijami ne bo nič. Tudi z vožnjo po dolini Isgui v Anti Atlasu enako. Preostalo je le transportiranje do 216 km oddaljenih trdnjav Id Aissa v Amtoudiju. To je bila obenem naša najbolj južna in zahodna točka v Maroku. Trasa dneva Tiggane ob N-12 Hassi mou Teben Tisgui el Haratine Prva od trdnjav Id Aisa na vhodu v sotesko Amtoudi In še druga v kanjonu Atrij našega aubergeja francoskega lastnika

Ko zapustimo vasico Ikniounn se začne zares Odcep za MH-5 Od tukaj gre strmo samo še dol in gor, ... Nekako takole Razgled s trenutnega prelaza Bou Gafel Še v drugo smer Pa malo nižje Klančkov ne zmanjka. Narava je zares osupljiva. Slikanje je potekalo v zares težkih razmerah. Odboji svetlobe, vročina, ... Vse se pa enkrat zravna. Še malo pa Alnif Na poti do Tazzarina. Kdo bi računal na to, da bodo naslednji, predvsem popoldnevi, za slikanje skoraj neuporabni

Kako je lepa naša bivša država. P.S. mal pazite da vas ne bojo paparzi preveč fotkal k bodo mislili da je kakšn testni prototip novega modela Kawasakija k je tok zamaskiran

ne no..plis..potem bo pa o volku 1 dan, o prvem kozličku 2 dan, od drugem kozličku 3 dan.........................................................................................................

evo..sm pozabu..do Idarje na Gabronovih 30 let in kolegovih 8 kepic...žur kot se spodobi, furca pa tudi

Ko bo pajkica to vidla,par dni v temi za en dan,joj,joj jaz sm komaj celo kožo odnesu :lol:

hmmm Kmetico 2 si pa spregledu a. :glare: ...Strašno :grrr

Tega je sigurno parkirala ženska... :krneki:

Če si car si nrdiš svoj motor:

Dan 5: Po prvotnem planu nas je čakalo prečenje masiva Sirwe in spust v puščavo pri Alnifu. Nadaljevali naj bi v smeri Alžirske meje po pisti do M' Hareca (Mharč) v puščavi. Zaradi precej slikanja po preostanku kanjona Dades smo Boumalne zapustili šele po 11 uri. Najprej smo morali prečiti Sirwo kjer teren zgleda kot na Luni. Črno-rdeče skale, vročina na 2.000 m, veliko strmih klancev in na ravnini sekcije z globokim mehkim peskom. Po 4 urah smo bili v Alnifu. Temperatura 44 st. Obeti niso bili najboljši, ker se je obetalo popoldansko poslabšanje vremena s peščenim viharjem. Odločitev je bila, M' Harec in s tem zgornji del Draa odpade. Too risky. Tako smo zavili proti Tazzarinu kjer smo doživeli celo nekaj kapelj dežja ob močnem vetru kateri je s peskom zameglil razgled. Mapa trase Najožji del kanjona Na drugi strani se začne soteska Isto mesto kjer sem lani v nalivu obračal. Jutranja svetloba je naredila zelo močne kontraste Ko se staro zruši, naredijo novo Nižje spodaj se dolina malo spet razširi Lani mi na tem mestu ni uspelo zaradi difuzne svetlobe in dežja narediti nobene dobre fotke Še en detalj iz Dadesa Na koncu prispemo v Boumalne

Z mopedom Tenere 660 , pa zobno ščetko v prtljagi ni nikjer problem.

Ni panike,kjer smo spali so bili motorji varovani,al v garaži al za ograjo apartmanov,res ljudje so širokosrčni.Brez skrbi ti sam pod pod kolesa in gas,kjer smo spali ti lahko ,ko boš šel sporočim pa si narediš rezervacijo.Lp P.S. kjerkoli smo spali je bilo najdražje prenočišče z varovanjem motorjev 12€

se stinjam: 1 skupina 35- (mlajši od 35) 2 skupina 35+ 3 skupina 55+

Nekaj podobnega smo prevozili pred dvemi leti - lepo je v tistih konmcih in bo treba še ponovit. http://www.mkkamnik.net/forum/index.php?showtopic=1925 Lansko leto pa sva "odelala" se Seefeld in okolico. http://www.mkkamnik.net/forum/index.php?showtopic=1945 LP

Zgodba iz Avala malo drugače ... (2. dan) ... nato Kmetica2 poda Kmet2 brošuro z napotki kako varno skozi Beograd brez, da ti zakuha. Kmet2 še vedno vidno pregret, zato ka ni vodno hlajen, od izleta po Beograjskih ulicah in cestnih gradbiščih vzame brošuro v roke. A glej ti to. Navdila, ki bi preprečla tako nezaželeno pregrevanje napisana v švajsani, izvenzemeljski pisavi tudi poznani pod imenom grabljice. Misli so se začele vrtet nazaj v tista otroška leta osnovne šole. Začel se je spominjat, klopi in sošolcev tistega 5. razreda ko se je učil in se seznanjal z grabeljščino. Vendar stric Čas in EMŠO sta naredila svoje. Vse kar je ostalo je samo spomin na zeleno tablo in obrabljen parket položen na ribjo kost, ki se je v vogalu razreda tam nekeje pri zadnjih klopeh že začel dvigovati. Vsi napori, da bi razvozlal skrivna navodila so se izjalovila. Poskušal je še enkrat, pa dvakrat. In ta poskušanja so se zavrtela že v večmestna števila dokler se mu ni čisto zmešalo. Kmetica2 pa... Neč jst kriva .... Pa še ena slikca naših kwjnčkow ...

Dan 4: Čakala nas je trasa 282km od Midelta do kanjona Dades. Za "ovinkom" je že prva ovira, prečenje okoli 40km polkroga piste Cirque de Jaafar. Zahteven vzpon, spust, prečenje nešteto river bad-ov, možni blatni odseki in še kaj. Kot sem že opisal smo se na 500m odseku matrali 2 uri in pol. Velik vprašaj sta bila še dva naslednja klanca. Je asfalt kot so pisali angleži, ali je tudi tam razrita pista? Šlo je brez problemov. Nekje na sredini tega odseka, sem ne vem zakaj zabluzil, kljub navigaciji, 9km po makadamu po vzporedni dolini. Sem mislil, da je mapa nenatančna. Čarobna beseda - Imilčil, pa smo se hitro sporazumeli, da je treba nazaj do prve vasi in potem na desno. Do Agoudala je letelo, vendar nas je čas že močno priganjal. Odločitev, da 50km piste čez Ouano slikamo res najbolj nujno je rezultiralo prihod v mraku do najožjega dela soteske Dades kjer smo prenočevali. Trasa dneva Začetek piste MH-1 proti Cirque de Jaafar Auberge Jaafar. Kdor misli prenočevati v Mideltu, mu ga močno priporočam. Koordinate: N32 38.712 W4 46.324 Nekaj slik Jaafarja sem že objavil. Tale kaže na stanje piste pred problemom Nr. 1 Sledila je precej bolj mirna vožnja, tudi mimo ceder Vseskozi smo se vozili po obronku tritisočakov Po 40km spet na asfaltu. Se že lažje diha Še predno sem si zaželel "dodatni makadam", smo vozili po ozki dolini po precej zmatrani podlagi. Na veliko mestih je voda odnesla praktično kompletno cesto Pejsaž na prelaz dneva Nr. 2 Na prelazu Timicha. Proti koncu cesta fajn zategne v klanec. Eventuelna pista bi bila hudo razrita

No pa štartimo. Trajekt je pispel do Tangier-Med-a on time, samo ship pilot je bil en vajenc in je z barko pristajal vsaj pol ure. Prvi dan smo v mraku in rahlem rosenju prišli do Chefchouena. Nastanili smo se v Paradorju. Nadaljevali smo s tranzitom skozi Fes in ovinkom čez hrib plutovcev do Taze. Tretji dan Maroka je sledila ogrevalna 292 km etapa čez Mali Atlas od Taze do Midelta preko prelaza Zabel kateri naj bi bil makadamski. Iz Taze sledi takoj vzpon na 1.400 m. Na vseh serpentinah raste grmičevje mete, tako da je dišalo tudi skozi vizir. Po manjši planoti se začne cesta rahlo vzpenjati najprej proti prevalu pri vasi Tamtroucht kjer se dvignemo preko 1.900 m visoko in nato mimo "smučišč" na prelaz Zabel. Na križišču za Zabel smo že 2.100 m visoko. Pesek na uničeni asfaltni podlagi se vije tistih nekaj km na sam prelaz in na drugi strani se takoj spremeni v solidno asfalno cesto v dolino. Ta se najprej strmeje spušča navzdol in kasneje v puščavskem jeziku proti Missourju na 900m skoraj zravna. Veselijo nas prve temperetaure čez 40. V obcestnem lokalu smo se hladili pri 43 st. v senci. Od tam se počasi dvigujemo po ravnem in ozkem asfaltu do Midelta na 1.400 m. Rezervoarje nafilamo do vrha. Prenočimo v Aubergeju Jaafar, kjer z Maretom izprazniva solidno količino stekleničk Special perčka. Trasa dneva Z "dišečih" serpentin proti Tazi Berberska dobrodošlica redkim turistom Proti Tamtrouchtu Cvetočih oleandrov ni zmanjkalo Pogled nazaj v dolino Že blizu 2.000 m proti Jebel Bouiblanu Ko se bližamo smučišču so berberski stani vse redkejši Na koncu jih zamenjajo nomadski pastirji

ah kje.. to pa ne sej zadeva ni tolk grozna, kokr je bla videt po kmetovi operaciji to je tko kot k prides u bolnico na obisk h kakim starim starsem, ko jih pogledas, te skor kap, pol pa kak dan kasnej, ko odstranijo vse cevke in povoje, vids, da jim pa nc ni he he he js sm "fasala" enga playbojevga zajcka na bok, moj kiwi pa po drugi operaciji v lj zgleda nekak tkole..

mev sm srečo da sm ga prej vidu da gre iz hoste da sm prbremzu, drgač sm pa bl cviku da bi za njim še kšn prletu direkt vame

OK se strinjam kmetica..... Bolje bo tako...bo več riti za vidt in..... pa unih vmes ki binglajo..... :grim Predlagam pa, da se na tekmovanju vse udeležence pokrije z belo rjuho.....lahko je tud rožnata :glare: ..........razen riti, vse riti pa se označijo z alkoholnim flumastrom... na moje riti 35+ pišem jaz :glare:

Spodaj nižje se voziš po river badu. Res pa je da je iz meseca v mesec krajši ker rihtajo transportne povezave. Pa tudi makadam ni tko na easy pelat kot zgleda na posameznih odsekih še posebej, če si otovorjen.

trenutno praskam na 5.500 km na R6, 1000km na F800R na prednjem pa enih 600km na zadnjem zicu, pa slabih 3.000 km na CBRjki. Bemtiš, pa res grejo iz leta v leto cifre dol Mislim, da mi bo pa kljub temu letos uspelo števec na R6 premaknit na 120.000km +, jaz bom pa "obeležila" 100.000 vozniških km na motorjih

ti prid, da boš lohka spet kej u dnevne vtise napisu ... pa ne praznih rok hodit :surrender:

revež, še kar se sekiraš a boš lohka spal dons? dej če ne ti kako pravlco za lahko noč pošlem

vsak ma itak svoje mnenje, kaj mu pri katerem mopedu odgovarja, jaz ti lahko povem svoje: -poraba je manjša pri SXu -brzine so krajše in je bolj user friendly, hkrati pa nekje do 9000 obratov pospešuje enako ali celo bolje od fz1 -fz1 je razvoj 2006, sx je 2010 -fz1 je bolj dirkaško naravnan, sx bolj nekedovsko usmerjen in oba sta dobra, z nobenim ne zgrešiš

ma sam to so se kar isti kriteriji, se mi zdi.. no ja, sej je res tut da sm blond, pa da ne razmisljam ker to boli.. DOKAZANO!! vise puta

lagauc :glare: ... u soboto sem celo pisarno premetu, pa nism nč najdu ...

Pedrosa me je pa res pozitivno presenetil.....dobit boj 1 na 1 z Lorenzom, ki je v življenski formi ni lahko. Želim si čim več takšnih dirk.

ja, k ameriski hladilnik po zunanjosti, pa tut srce ma tak dobr je k biftek!! oba s kmetico sta aja, pa in uceri in preducerisnjem fock!

Uf... če bi vedu da bi kmet2 častil večerjo nebi šu domov.... aja pa fočk Aja pa Kmet2, hvala za biftek.. vsaj lačen nism do doma pelu

ja sej ne, pa se tako obnasanje motoristicnih barab!! sej ni cudn, da se jih bojijo u bivsi yugi..

Včeri Kmetica2,Anja37 in njena močnejša polovica,zbor na OMW in napad na Cerknica,Ribnica.Kočevje,Kolpska dolina(Stari trg,Dol,Žaga,Fara,Osilnica) pa čez Medvedje ride na Kočevje,Jurjevica,Nova štifta,Cerknica.Ride in pizza v Postojni,pa nazaj v Lj. Prijetna družba in uživaških panoramskih 400km slikc pa ne bo......zakaj?...zanalašč!!

1.)No pa si si sm odgovoril....pri teh letih še zmerom ne razumeš bistvo partnerstva,no sej vem,mogoče je v tvoji okolici takšen odnos in je za tebe postal stereotip,no pubec ne boj se starcev ni vse tako črno,eni se mamo šele v zrelih letih zares lepo.... :grim 2.)Se tolažijo uni z mejhnim in si kupijo veeeelik avto 3.)Lej pubec pr tem je pa tako,ja skoz stoji po konci pr vas tamladih in skoz bruha,pa se še dobr akcija ni začela,mi tastar smo pa ko star panj,težko ga vžgeš a ko vžge noče in noče ugasnt...

Mlado meso razmišlja kako se zadovoljit ,staro meso pa kako partnerko zadovoljiti....tu je razlika no pa tud u cm,kot pravi Ludiluka... P.S. pa naše riti niso več mazolaste od pubertete.....

Draga moja se ti opravičujem, ker te bom tako razočaral. Večina "kmetov" na tržnicah kupi zelenjavo iz Italije in drugih držav in jo potem nategunsko po 5x višjih cenah prodaja kot lastno pridelano. Pa tolk so leni, da se jim še gajbic ne da zamenjat. Pred časom je bila čistka na ljubljanski tržnici... so inšpektorji napisali kar lep kupček kazni.

Današnja zasedba - MiDge in jaz, destinacija - seveda - zahod Miting v Ljubljani, od koder sva po AC šibala na Gorenjsko z vmesni postankom na bencinski, potem čez Rateče in naprej čez mejo - seveda do Tolmeča (Tolmezza), tam sva jo ubrala na sever čez Arte Terme, saj je bil prvotni plan prelaz Monte Croce Carnico, a sva malo pred Rivo naletela na stoječo kolono. Sva predvidevaa da zna bit kašna kolesarska dirka, zato sva raje spremenila smer. Pogled na karto je utrnil idejo - spet sem našla cesto po kateri še nisem šla Nova destinacija je bila zahod - hehe in spet sa imela srečo in naletela na kolesarsko dirko No se nama je uspelo prebiti mimo, zgoraj sva naredila prvo pavzo in fotosešn... Od Ravascietta in Comegliansa sva nadaljevala na sever do Sappade... Malo naprej sva si privoščla kafe, potem nadaljevala pot - v San Stefano di Cadore sva za zavila na severozahod mimo Lacune... in naprej. Tukaj se je vedno bolj oblačilo (jah tudi napovedi nisem pogledala včeraj MiDge jo je in zato je bil opremljen z dežjakom in brez skrbi)... Po Val Comelico sva se ob reki... povzpela do... Od tam sva se spustila do San Candido Innichen-a, kjer sva najprej zavila desno in šla čez mejo v Avstrijo - tankat. Od tam nazaj in do Dobbiaca, od tam pa na jug čez... Čudovita pokrajina - seveda :yes: Od tam še vedno na jug Do jezera Misurina... od tam pa na jugovzhod do Auronzo di Cadore... od tam na jug in tudi danes čez prelaz Mauria, kjer sva imela sendvič pavzo. Vmes je začel rositi dež, zato sva se hitro spravla nazaj na motorja in proti Ampezzu. He mi je celo uspelo dobro napovedat da dol nižje ne bo dežja - je bil celo sonček in spet vroooče in soparno, ma ker je bilo že pozno popoldne je med vožnjo prav prijetno hladilo. Malo pred Tolmečem sva dorekla še pot domov. Za Klužami (Chiusaforte) sva zavila desno in se ob reki Reklanici (Raccolana)... povzpela mimo hribov preluknjanih kot ementaler... po serpentinah čez tunele navzgor... do Na žlebeh (Sella Nevea) in potem navzdol mimo Rabeljskega jezera (Lago di Predil)... Od tam pa čez Mrzlo vodo (Riofreddo) do meje in čez, čez Kranjsko Goro do Jesenic, tam pa na AC do Radovljice, kjer sva nardila še zadnjo pavzo, potem pa že po temi šibala vsak na svoj konec domov. Dobrih 600 lepih in suhih kilometrov s prijetnimi temperaturami v višje ležečih delih - se je splačalo spet it v hribe

Nisem nek ljubitelj policistov, čeprav z njimi nimam problemov sploh, pa tudi načeloma nimam proti njim nič, pač ljudje, ki opravljajo svoje delo, kot vsi mi. Ampak ta punca in ta, "ko bajagi" novinar sta pa prešla vse meje dobrega okusa. Jaz na njegovem mestu, takoj ko se je ta fant vmešal bi ga kaznoval zaradi motenja postopka z drugo osebo. Obnašanje punce bi pa jaz nagradil z prevozom marice, ker je prekinjala postopek, zraven tega pa je govorila bedarije o papirju, kuliju ..... Takšne primitivce bi jaz posebaj "nagradil" z Jackpot-om na policijski postaji!

čez natanko en mesec, upam, da bom že na trajektu za tja dol. Ampak če misliš take hude slikce lepit bom težko dočakal... :yes:

Po spustu se v dolini iza čoška naenkrat pojavi vasica Tilmi Kmalu zatem se začne vzpon na prelaz Ouazane - 2.656m Na drugi strani v dolini v vasici Tabanast n Ait Brahim Pred Agoudalom pridrvi mularija žicat. Čaka nas 50km piste čez zloglasni Ouano Kar nekaj km je ležernega začetka Kmalu pa se steptana rdeča zemlja postavi mal pokonci Drugi view z 2.921m visokega Ouana v smeri juga - Msemrirja na koncu doline Dades Najvišje ležeča vasica v Dadesu - Ait Ali Pozni smo. Želva je že v mraku Zadnji žarki dneva

Vtis iz dvodnevnega potepanja še v video verziji:

BALKAN TUR 2.)DAN še vedno :grim iz Avale smo krenli na obisk k Igorjevi sodelavki in sodelavcem,saj je v Beogradu preživel par mesecev in sklenil kar nekaj prijateljstev in dodobra spoznal Beograjški utrip.Tako nas je IgorKr vodil po mestu in spoznaval z prijatelji in pristnimi mestnimi restavracijami z goslači to je ena od njih..... Po okrepčilu pa smo šli v Boštansko drago k Igorjevim prijateljem,ki so nas toplo sprejeli.......lahko ugibate z kom.....šljiva je spet zapela in sin od Igorjevga prijatelja je zapel za BinoBano,da smo ga komaj odpel...mali se je čist zaljubil :yes: se je pa opazilo da smo bogu za nogu :lol: in še domači maček v akciji.....ja tam ni briketu,futr si je treba ujet,edin problem je bil,da je to golob pismonoša od soseda no hujšga ni blo Šljiva je dodobra prijela in odločli smo se da gremo na beerfest v središče mesta kjer se je gnetlo baje 500000 ljudi...noro in Kmet je odplavu Kmetica je zabredla še bolj :lol: Še ena skupna z Bino in Draganom,bolj mu je Bina trobezljala ne bolj je Dragan razumel ja...luda kuča Na koncu ko je šljiva naredila škodo,tud kmet in Igor nista bila dovolj,punce so se obrnile na pomoč k specialcom Sej ni čudn da se jim meša,Bina pa je mela čisto svoj oder,obesil bom samo reklamo,saj vem da forum pregledujejo tudi mlajši od 16let .) in še oder

Živjo! Ne vem, če sem ravno v pravo temo začela tipakarit... Mene muči ideja: z motorjem bi se rada odpravila do Kuvajta in seveda nazaj. Glede na to, da vozim lepega nagca, verjamem, da bi bilo pametneje zajahat kako endura kobilico. Seveda bi pa raje šla s trenutnim izbrancem, Kot drugo me zanima, ali je kdo od tu že vozil po bližnjem vzhodu. Nekje do turške meje mi viamichelin vrže ven večino avtocest, motorwayev itd. Dalje vem le, da me čaka še vsaj cca. nadaljna 2 jurčka po Iraku. Bi bila zelo zelo vesela vsakega nasveta- na kaj naj se pripravim, kje se lahko naučim zamenjat kak filter, gumo zaflikat itd. Man stuff skratka. Planiram odrinit septembra 2013. Daleč ali pa tudi ne. Hvaležna In ne smejte se mi Živim zato, da uresničujem sanje