Dvorana slavnih

Prejšni vikend prevozil jadransko magistralo, bilo je odlično več pa v videu . http://www.youtube.com/watch?v=g8XOZ6Sd4Hk

Če izvzamemo ksenofobno jokcanje o nekih balkancih, je v zadnjem delu renčanja večinoma kar zadel žebljico na glavico. Seveda bo veliko težje priznati, da so to počeli kleni slovenčki zato, ker je pač očitno to v neki skupinski podzavesti tega zafrustriranega in zapitega naroda, ki je po nekem bizarnem naključju uspel mogoče parkrat v zgodovini preseči samega sebe, samo za to, da je po nekaj letih lahko spet skočil v alkoholno omamo in gostilniško prepiranje med sabo in iskanje krivca za takšno stanje naroda povsod okoli sebe, samo pri sebi ne. Boli me kurac za narod, nacijo, patriotizem, nacionalizem in podobno sranje, ki je namenjeno samo obvladovanju ovc. Edino kar šteje je sočlovek s katerim imaš opravka in to ali je oseba na mestu ali pa pezde.

Pozdravljeni Sem začetnik, bi lahko rekel, po dolgih letih spet v sedlu. Dejstvo, da me je napralo že prvi dan z novim motorjem, je najbrž napovedovalo še več mokrih voženj. Pa nič zato. Bom opisal, kaj se mi je danes zgodilo...itak, poznavalci, kar smejte se, hahaha...saj sem se jaz tudi Zaspal sem zjutraj. Kraljevsko zaspal, tako zaspal, kot ne že vrsto let. Pogledam ven, mokro...na motorju itak nisem bil že štirinajst dni zaradi pljučnice. Ampak...tako pozen sem, da ne bo parkinga v službi, pa...taaaakooo rad bi se peljal...dež gor ali dol. Šlo je do avtoceste, šlo še kilometer, dva, potem se je ustavil promet; pa ravno v bližini izvoza. Super, zamudil bom še dodatnih deset minut. Ni problema. Zavijem dol, kot po jajcih...mokri cesti ne zaupam preveč, še na suhi sem previden. Rahel klanček čez reko...in motor umrčka. Kar tako, sredi ničesar, brez opozorila. Faak...na displajčku piše "CHECK"...kaj naj sčekiram, porkamazerja, mudi se mi...nič, samo lučke svetijo. Ključ not, ven...nič. Rinem peš v tisti klanček, težak je ko...AAA! Na vrhu se ustavim, vlečem mobitel iz žepa...itak je bil v trenutku moker. Koga naj pokličem sploh...študiram...dvignem vizir, zameglil se je od sopihanja in preklinjanja....koga naj...in iščem z očmi kakšno oporno točko...rdečo. Hm. Rdečo. RDEČO, je**m mu barvo, saj ni mogoče...neeee, ni... Pa je bilo. Ko sem brisal kaplje z vizirja, sem očitno dregnil stikalo za izklop v sili. Haaha. Ha. Sam sebi se zdim butast, ampak, ekola...vsaka šola nekaj stane. Mene je stala petdeset metrov rinjenja v klanec in nekaj živčkov. Poceni sem jo odnesel...ampak, ko je motor vžgal, mi je bilo vseeno zaradi zamude. Vseeno zaradi dežja, vseeno za cel svet...samo, da se kooončno spet peljem. Najbrž sem malo zasvojen LP M

Danes - končno - po 14-dnevni abstinenci se šla zjutraj prevzet motor Kakšno veselje je to bilo! Z Danielo77 sva se dobili v LJ pri servisu, po hitrem postopku sem se oblekla v opremo in že sva šli... Po AC do Logatca tankat, potem pa mimo Planinskega polja še zavitega v meglice... čez Ride do Postojne, v Pivki naravnost in čez Knežak do Ilirske Bistrice (na poti začelo malo padat, ma hujšega ni blo), tam kratek postanek na bencinski in potem gasa in čez mejo na Hrvaško. Hrvaški carinik me je matral s snemanjem čelade :grrr kar je sprožilo salve smeha za mano. Daniela77 se je temu uspela izognit - baje da zato, ker so cariniku bolj pri srcu Honde Po AC mimo Rijeke in nato ven in čez Bakarski zaliv in naprej mimo Bunice... naprej mimo odcepa za Lukovo in Ažić Lokve... Obema se je smejalo do ušes - skoraj prazna cesta, čisti užitek v vožnji čez vse tiste ovinke, za povrh še s čudovitii razgledi vse naokrog V Senju sva ugotovili, da mava še dovolj energije za nadaljevanje, zato sva brez pavze nadaljevali naprej na jug vse do... Na pomolu sva si na privoščli pavzo z malico na zidu... Po klepetu in malci sva se odločli da se kljub želji po nadaljevanju na jug raje vrneva nazaj. Nardili sva še par fotk in na parkingu spoznali še enega Angleža (pozabila ime), prav tako motorista, s katerim sva se zapletli v pogovor. Prevozil je že dober del Evrope in ves navdušen razlagal kako se samo vozi in skoraj nič ne slika ker tako uživa v vožnji (ja - nam je znano ^_^ ). Po prijetnem klepetu smo nadaljevali pot vsak v svojo smer - on na jug do Dubrovnika, midve pa nazaj na sever in proti domu. Tudi za nazaj cesta skoraj prazna, zato sva lahko res uživali v vožnji... Ker nama je ostalo še dovolj časa sva naredili še eno pavzo v Postojni, potem pa se zaradi gužve v smeri proti Ridam vračali po drugi poti - čez Studeno in naprej do Planine, nato pa naprej do Vrhnike, kjer sva se poslovili. Dobrih 500 km uživancije z le parimi kapljami dežja - me veseli da se nisva ustrašli čudne napovedi, saj sem danes končno lahko dokončala pot, ki sem jo zastavla 14 dni nazaj. Zdaj pa spet čakanje na naslednji vikend in upanje na lepo vreme

No pa smo doma. V soboto čez Metliko, Karlovac, Plitvice in Obrovac do Biograda (392 km), danes pa po jadranski magistrali domov (390 km). Dežja nič, vročine nič, vetra skoraj nič, prometa do Senja zelo malo, motorinov pa kar precej. Fino je bilo.

Ena krajša fura glede na vreme bl kofetkanje a se je nabralo okrog 400km Dež pa sam za vzorec mal proti večeru

Le tisti z zelo veliko kilometrine za sabo vedo, da je za trkanje s čelado sopotnice odgovoren model motornega kolesa :grrr

kako bi slika zgledala, če bi bile umazane gume :lol:

Nevem zakaj tolko tukaj bluzite kr ste vsi OFF TOPIC. Mislim da je to namenjeno video posnetkom in ne čveku

Nakon pređenih 1000 km Bugiman stigao bezbedno kući noćas oko 2h. MAXI pozdrav svima!

Damjan drži se! Za tebe sem že večkrat slišal od znancev ko sem si motor kupil ... in če ne drugega nam bodi vsaj opomnik nekje globoko v podzavesti ko se vozimo na motorjih - meni si to že od prvega dne na mojem motorju. Sigurno si živi dokaz, da kjer je volja je pot, naj tako tudi ostane. Pa srečno!

Pozdravljeni dragi prijatelji. Že dolgo je minilo od mojega zadnjega javljanja... upam da niste mislili,da me več ni med živimi..... o ja...pa še kako sem živ.... Vglavnem... nebom dolgovezil... Še vedno sem na bolniški...od 15.3.2008... še vedno me sestavljajo in še vedno traja moja rehabilitacija... 4.7.2012 sem imel 17-o operacijo po vrsti... pa še kakšna me čaka... sem pa že proti koncu s tem vsem.... Počutim se super... nekako pravijo da sem fenomen glede na vse poškodbe...Hodim brez bergel... malo še kdaj pošepam....ampak glede na vso diagnozo sem super. Začel sem se ukvarjat s cestnim........ kolesarstvom in tle sem nekako najdu tisto kar mi je nekoč nudil motor... Na motorju še nisem sedel od nesreče...kljub temu da še eden stoji v garaži (od očeta)... gledam jih zelo rad...grem na Grobnik.... ampak vožnja me pa nekak ne privlači več.... Ker ko pomislim koliko gorja sem dal čez.... mislim da sem nazorno opisal v mojem prvem postu tukaj in da je bilo razvidno iz slik... Nekaj se je nabralo tudi slikovnega gradiva.... glede na to da ste iz moje teme navajeni na marsikaj,vam tudi te slike nebi smele priti do živega... Nekako tako je zgledalo po eni od operacij : No to je bila le ena od mnogih ki so ovekovečene in vtisnjene v spomin.... Potem sem imel vse od nesreče velike probleme s prsti na desni nogi....vse kite mi je konkretno vleklo nazaj....in posledicno sem imel vseh 5 prsov na nogi konkretno deformiranih.... Vse to me je zelo omejevalo pri hoji...obuvanju....in pri vseh podobnih stvareh... Stvar je zgledala nekako takole: In ker mi je moj Glavni operater v UKC Profesor dr. Matjaž Veselko rekel,da se zadeva da sanirati in popraviti....sem seveda takoj bil za.... Nastalo je nekaj takšnega: ko ti poberejo šive: In ko se začnejo stvari komplicirat....Ko začne odmirat tkivo....ko se pojavi nekrecija: In potem ko se stvari začnejo obračat na bolje.... Ko se končno začne stvar celit: Sedaj je zadeva zaceljena.... in se praktičn oskoraj nič ne vidi.... je pa bila tole ena od težjih operacij....tudi kar se rehabilitacije tiče....predvsem bolečine v prstih so bile kar hude.... Pa potem znova operacija stegnenice.... Ko črpajo naravni juice iz tebe:) To je nekako to kar se je v zadnjem letu dogajalo z mano.... še me kakšna operacija čaka v prihodnosti...predvsem imam še kup železja za pobrat ven iz obeh nog... Na kratko če povzamem..... -cca 230 dnevov v bolnišnici - 9 mesecev na invalidskem vozičku - število šivov ki so jih pobrali iz mene se bliža številki 350 - 17 operacij - čez 80 ur narkoze

Dvočlani deo ekipe Maxi Scooter Cluba stigao pre pola sata bezbedno kući. Naš mlađani drugar bugiman ima još skoro 300 km do kuće. Mi smo prešli 1300 km. Utisci su FENOMENALNI!!! Fotke uskoro. MAXI pozdrav svima!!!

po mojem tkole:

Kokr so črno bele so krepko predrage

Na lamo ne paše nič od originala (pokrovi, vplinjač, izpuh) . Moraš postružiti vrat, porezati rebra (na mero) , predelati izpuh, narediti koleno za vplinjač in verjetno še kaj. Brez resnih problemov lahko orig. cil. zbrusiš na "lamo mere" . Iz izkušenj je takole: "Vse kar je več kot 70 km/h je več šraufanja kot vožnje" . lp Franc

Samo da prođe ova demokracija, pa da opet živimo k'o ljudi...

Ja, na Klausenpass gre tale cesta....me je toma prehitel! Za dokaz, da sem vedel, prilagam tale posnetek, narejen, mogoče kakšen ovinek niže: Se pa vas, ki se vidi na najinih posnetkih, imenuje Urnerboden, gora zadaj pa Schijen. Urnerboden še od blizu: Res je lepa tale švicarska dolina pod 1952 m visokim prelazom Klausen. Morda še lepša, ali pa vsaj razgled s ceste je zelo lep, na dolino na drugi strani prelaza: - se je vredno ustavit na kakšnem ovinku

Sem prej pucal Kwakija, se bojim, da nisem barve do pleha zdrgnu, tako se sveti Evo še fotka, da boste vidli kak je spucan...

Rossiju je že malce 'pomagal' pri izletu s steze... To pa tudi je nekaj. D.

Mah, kako naj te jemljem resno, če dobesedno plonkaš tuje stavke brez omembe vira in ob tem poskušaš izpasti intelektualec. In ti bi debatiral o razmišljanju. )

Itaq, saj vem, da ti vzdrževanje špagetarja pobere toliko, da me ne bi mogel plačati

Zakaj neb mel BMWja? To je isto kot odgovor na vprašanje: "Zakaj moški nimamo celulita?" - "Ker je grdo."

Vtis z moje dnevne vožnje 8.9.2012. Ja, dolga je bla cca. 300m, ampak nepozabna, neprecenljivo. Gre za eno veliko presenečenje,ki sta ga zakuhala moja žena ter HyperJack.Šlo je za spremstvo na moji poroki, od mojega doma do cerkve, za katerega nisem vedel. Hvala vsem, k ste si vzeli čas in bli prisotni.Hvala res, nikoli ne bom pozabil tega!!! Od mojih svatov sem velikokrat slišal, da ste motoristi naredili ta dan še bolj poseben, kolikor je že sam posebi bil. Tako da res kapo dol!!! Baje so se takole zbral na petrolu in dorekli kako in kaj, mašne na motorje in proti mojemu domu... k sm tole gledov sm kr zašvicu ful, tok sm podoživu to dogodek. Haahahhaaa Ena skupinska pred odhodom: Od leve proti desni: Dejan,Rok(Z750green),Jaka(HyperJack),Just two of us ,Gašper(Cofko Cof)in njegova punca,Tadej(Tad3y),Štef,Johny in Klemen(škoda) Glavna krivca : Zvezdi dneva: Žgale so se gume, pokal je z izpuhov, shibbyu se je pa sam smejal Pa še ene par s poziranja Brez polaganja ni šlo No takole je pa še prihod zgledov z drugega zornega kota Hvala Saša,Jaka,Klemen,Gašper in punca,Dejan,Rok,Tadej, stric Johny,Štef. Nikol vas ne bom pozabu! :notworthy: :notworthy: :notworthy: Lp Shibby

Črni vrh, Ožbolt, Visoko, Tošc in okolica. Tavčarjev dvor Cvetje v jeseni. Kranjsko - Sorško polje Les ima svoj čar. Pogled iz Tošca na Ljubljansko kotlino z Rožnikom. Zahodni del Ljubljane in Ljubljansko barje nekje zadaj. Dan zaključil z 100 + kilometri in sploh ni bilo hladno.

Hvala, ker si z nami delil to zelo grenko izkušnjo. Želim ti, da se čim prej pozdraviš. Na žalost, to izkušnjo ne bodo prebrali tisti, ki se nikakor nočejo umirit na cesti. Hvala!

S strahom sem odprla tale post saj sem že po naslovu čutila, da se za za njim skriva huda in žalostana zgodba. Ob branju so mi in mi še tečejo solze moje misli pa se konstantno vračajo par let nazaj, ko se je podoben dogodek z supersport motorjem zgodil tudi mojemu fantu in to pred mojimi očmi tudi mjegovo stanje je bilo katastrofalno imel je več možganskih krvavitev in poškodovane centre za govor, spomin in čustva, preluknjana pljuča, zlomljeno ključnico,............... za njega pravzaprav ni bilo nekega upanja, da bo sploh preživel saj je bila glava katastrofalno poškodovana. Pa se je zgodil velik čudež in je preživel pa še več kot to ponovno se je rodil saj so mu po prebujanju iz umetne kome možgani delovali normalno....... le nesreče se ni spominjal. Po nekaj letnem obdobju brez motorja je začela biti želja po ponovnem motorju vedno močnejša (žal sva oba ljubitelja cestnih motorjev in športnih avtomobilov) tako je lani k naši hiši za začetek prišel maxi skuter vendar pa je po torkovem obisku Grobnika prišla tudi velika želja po čim bolj konkretnem tukaj pa se začne dilema, ko srce pravi da razume pa ne........ ker pametnega epiloga ni lahko le z gotovostjo trdim, da je te vrste ljubezen pravo prekletstvo.... Damjan želim ti čimprejšnje dokončno okrevanje pa ne obupaj vidiš tudi čudeži se dogajajo......

Slike poškodb in operacij (slabi želodci pozor!!) Rentgenski posnetki: Oba kolena: Desni kolk: Desnoi koleno s strani: To je nekak to.....naj bo tale tema v spomin in opomin vsem nam ki obožujemo vonj po bencinu in gumah. fantje po pameti,pa srečno damchy

a ti vozis pa r1150rt? Pol so tvoji junaki...... Torej bi bla voznja na explorerju smrtno nevarna? vsaj pretres mozga.....

Zadnjo stran ploščic namaži z bakreno mastjo, tm kjer batek nalega na ploščico. P.S.: Pa zkj sploh zadnjo uporabljaš? Itak sam sprednjo nucaš .

Če bi samo ležal doma na kavču, "novic" iz Idrijske Bele ne bi mogel objaviti v tej temi ... Novih 25 km, za "dušo, koleno in stegnjenico" ... Kava Pr' Lajštu naslednje leto, od današnjega dne naprej samo še Pr' Fežnarju, vendar si je jaz nisem privoščil, ker tudi brez večerne kemije takoj zaspim ...

Prevozil sem jo 2x v 14 dnevih. Enkrat do Hvara enkrat do Metkoviča. Skoz po magistralki Na koncu ti "veslanje" že malo preseda, je pa res da guma drži (vroče!!) in lahko lepo vadiš polaganje Seveda v mejah normale...

pohvale vsem udeležencem in tudi organizatorjem, bilo je maximalno lepo in komaj cakava de se spet srečamo še v večjem številu

Zadnja septemberska sobota, nekaj manj kot 3 mesece po tragediji. Bili smo na obisku pri družini pok. Aleksandra iz Poreča in bili prijazno sprejeti. Spoznali smo ženo pokojnega in njuna otroka, pa tudi očeta, mamo in sestro. Ker se turistična sezona izteka, bo zaradi dela v turizmu tudi usahnil vir dohodkov. Tako je pomoč Sklada MzM prišla ravno ob pravem času. Morda bi zdaj bil čas, da se še kdo iz motoristične srenje odloči za SMS donacijo ali pa nameni tistih 0,5 % dohodnine (ki ne stane čisto nič) Skladu MzM za pomoč žrtvam prometnih nesreč motoristov in njihovim družinskim članom? Obišči http://www.mzm-slo.com/ in poglej navodila. Ni obvezno, vendar zavest da pomagaš človeku v stiski dobro dene!

jst sm pa kastrolo speglal za februarja... :grim

:yawn:

Glih tak pa je Bautista sklestil Lorenzota letos. Tak. da sta oba na istem. Oba en DNF na račun drugih.

Medtem, ko se vi prepirate, kako pravilno kršiti CPP, sva midva s Strominatorjem skočila na kavo v Paklenico. Dobesedno. Popila kavo pa šla nazaj. Od Rijeke do Cesarice je bila cesta mokra, naprej pa suh asfalt in toplo vreme. Nazaj sva imela cesto ves čas suho. Startala sva ob 07:30, doma sem bil ob 17:30. Vmes nekaj pavz in pizza. A.

Sevedaaaa, zgornja slika pove vse. Sicer pa prilagam še eno bolj mokro sliko.. Datum nastanka slike 29.09.2012 Kraj : Goli otok Zadeva : Zaključek Maxiscooter.si sezone Rab 2012

aja pol vem s kirega foruma...bistrica mi je malo daleč, če prideš kaj na obalo se lahko ustaviš....ni predelav, razen dušilec ima zdej ravno cev skozi, letnik 2004

Pozdrav vsem. Povem le SUPER MAXI ZAKLJUČEK MAXISCOOTER sezone in se vidimo na naslednjem otvoritvenem srečanju KOČEVSKO 2013 . Za vse tiste, ki ste ostali doma zaradi dežja in vode vam povem iz prve roke, da sem bil popolnoma moker....

jah no lih tako ni bilo, ker več kot kake 2-3 desetinke na krog nisi nadoknadil... pa sej tud v moto3 ni kaj več... samo fora je, da v motogp ni problem odpeljat mal hitrejši čas, pa se za silo odlepit od konkurence, če si hitrejši... v moto3 pa je to veliko težje in dirke se itak odločajo v zadnjem krogu vsakič znova... in ktm-ovci pač počakajo do zadnjega ovinka in potem gasa po ravnini... tukaj je pospeševanje na nasprotno ravnino in zelo odsekanega ovinka... pa je marquez kar padal mimo vseh... sej v končni hitrosti so vsi enaki, ampak kako marquez pospešuje... ne verjamem, da kile toliko vplivajo... kar težko verjamem, da nima kakih privilegijev, pa čeprav se tako butasto sliši...

Fočk

Pa če te dobijo z manj kot pol tanka; 250 eur pa 3 pike

še slikca z dirke, kjer si nas dal vse v koš, mene, Domna, "en avtobus" italjanov vmes še dva AA pilota, vsi na enakih časih mislim, da nas je šlo 9kom 1.33......vsa čast bil je tvoj dan!! :notworthy:

Moj izlet v Romunijo je potekal pa nekako takole: 18. 8. sem zapustil Home sweet home, zapeljal na avtocesto, na Barju tankal, potem pa avtoceste do Beograda nisem zapustil. Okrog BG po nekaj lokalnih cestah sem spet po AC vozil do Požarevca in od tam preko Majdanpeka in Rgotine prišel v Bor. V Majdanpeku sem zgrešil pumpo, na hlape prišel še na vrh klanca, potem pa sem se spustil nazaj v mesto na črpalko. V Boru me prijatelj ni spustil takoj naprej, ampak smo se z avtom vozili naokrog: Lazareva pečina, kanjon, Romuliana in mesto Bor. Tako sem v ponedeljek, 20. 8. nadaljeval proti Romuniji, čez Đerdap, Drobeto-Turnu Severin, Brosteni in Targu Jiu sem takoj napadel Transalpino. Čez Pasul Urdele (2.145 mnv) sem prišel v dolino, nekaj časa še nadaljeval po DN67C, potem pa sem obrnil in pustil severni del ter se po dolini spustil v Brezoi. Od tam sem šel proti Sibiu-ju po DN7 proti severu in zavil desno proti Fagarasu in še enkrat desno proti Transfagarasanu. S severa sem se povzpel na vrh (2.034 mnv), pogledal še malo na južno stran, potem pa blizu koče pri Balea Lacu postavil šotor in prespal. Poleg mene je kampiral par iz Moldove, Edoardo in njegova punca. Naslednje jutro sem šel najprej na južno stran, do spominske plošče, tam obrnil in se na severni strani spustil v dolino. Nadaljeval sem skozi Fagaras, Codleo in prispel v Rasnov. Najprej sem hotel na grad, ko pa sem videl, da ne gre drugače kot peš ali s turističnim vlakcem, sem si premislil in odrinil proti Branu, da vidim turistični grad, oglaševan kot Drakulov grad. Ker sem tudi sicer uspešen v občasnem izgubljanju, sem prevozil DN73A v obe smeri, preden sem prišel v Bran. Od tam sem šel še enkrat mimo gradu Rasnov v Poiano Brasov (prav fascinirajo me lesene zgradbe in dejstvo, da ne trhlenijo ali gnijejo) in od tam v Brasov in naprej. Nekje pred Onestijem bi me kmalu podrl veter, je vlekel po ravnini, čez njive z orkansko hitrostjo... tak veter sem doživel na mostu v Hammerfest predlani, zato sem ubral isto taktiko: najmanj 80 km/h gre lažje, ker potem veter ne tišči več v bok, ampak diagonalno. V Bacau sem prispel že v mraku, po cesti se je videlo, da so imeli dež. Poiskal sem hotel, znosil stvari v sobo in čez 5 minut se je ulil dež. 22. 8. zjutraj sem plačal hotel (3 zvezdice, B&B 150 RON - s kartico plačano je prišlo 33 EUR) in odrinil naprej skozi Piatro Neamt v Bicaz. Ker sem spet zgrešil, sem se peljal skozi enkraten kanjon proti Gheorgheniju, skozi Lacu Rosu. Na moji karti, avtokarti Evrope 2009 te ceste sploh ni bilo vrisane. Od Gheorghenija proti Topliti je vodila krasna na novo asfaltirana cesta, od Reghina kar lep kos proti Bistriti pa je bilo eno samo gradbišče. No, naprej po DN17 se je poleg mene ustavil kombi iz Moldove, mislim, da je bil Pjotr, in je rekel, da je ustavil, ker je videl registracijo LJ (ludi Janez). Je v Kranju pri Boltezu nabavil rabljene gume in jih peljal v Moldovo prodat... biznis, ni kaj. OK, naprej skozi Vatro Dornei (s kratkim izletom po makadamu, ki ni hotel postati asfalt) in Brosteni v Poiano Teiului, tam je tisti kamen s križem na vrhu, ki naj bi stal sredi jezera... suša... trava je rasla, vodostaj je bil prenizek. Od tam sem šel v Bicaz, tista cesta je obupna, zato pa jezero toliko lepše... do svinjarije pri jezu, seveda. No, noč se je bližala, ker ure nisem prestavljal, se mi je zdelo, da je nenormalno zgodaj, zato sem kmalu po Piatri Neamt poiskal prenočišče. Sem ga brez težav našel, za 65 leiev. Sem dal tipu, ki je znal celo malo angleško, 20 evrov in mi je vrnil 25 leiev. 23. 8. sem startal proti Bacau-u in skozi Focsane in Sendrene prispel v Galati. Tam sem po treh krogih in pomoči najmanj dveh domačinov obupal in vklopil sat nav, ker zaradi rekonstrukcije ene glavnih cest nikakor nisem uspel najti ceste proti Tulcei. No, z elektronsko pomočjo sem prišel do... trajekta čez Donavo. Šit, pa prijatelj je hotel, da že zvečer pridem nazaj v Bor... nič, ne grem na ogled delte Donave, saj sem bil že do tam malo sit enolične pokrajine, grem po najhitrejši poti nazaj. Sat nav je pokazala Calafat preko Slobozie in AC proti Bucuresti, v sami Bukarešti se nisem pa niti za trenutek izgubil (že brez pomoči, ker sem skuril varovalko), našel AC proti Pitestiju, od tam pa naprej skozi Slatino (čez reko Olt), Craiovo v Calafat. Tam so mi omejni organi po preverjanju potnega lista pokazali, naj se postavim pred kamione in počakam trajekt. Ko je prispel, sem bil prvi gor, stevard mi je odkazal prostor, potem pa sem celo pot klepetal z Bolgaroma. Oče je znal srbsko, sin pa angleško. Tako sem zastonj (nihče ni nič rekel za money money) prišel v Bolgarijo, od tam pa sem kar hitro skrenil proti Srbiji. Tako sem skozi Bregovo prišel v Srbijo pri Negotinu, od tam sem pa samo še pičil proti Boru. Naslednje jutro smo šli preko Crnega vrha (tudi v Srbiji ne morejo brez njega ) in Žagubice k izviru Mlave (kot bi gledal Divje jezero), manastirju Gornjačka klisura, manastirju Vitovnica do vasi pri Petrovcu oz. Požarevcu, kjer je doma prijateljeva žena. Po poznem zajtrku pri njeni mami in sestri, ki sicer živi na Dunaju, sem lahko samo še skozi Požarevac pičil na AC in domov. Tako nekako... bil bi dlje, ampak se je izkazalo, da je tako dobro. Veriga je šla v maloro (45.000 km), pa še ležaj zadnjega kolesa je crknil (dobrih 30.000 km). Torej, če bi bil dlje, ne vem, kje bi se bil prisiljen ustaviti. Slike sem že naložil v album, sem bil bolj priden kot za opis

hahahah....najprej je model čez balkon letu za njim pa še kufri....najbrž ni bil pridn U51 al kaj ... al se pa ni dovolj izkazal.........pri čišenju kopalnice ali pa pranju belega perila ne moreš verjet da nimajo pojma pol se pa še pred jutranjo nč ne izkažejo v pa pride do konflikta....samo zakaj je tko

ko sem pijan me vsi vidijo ko sem žejen pa nihče

nekako tako izgleda fixirana stegnenica tako pa se podaljšuje stegnenica s posebnim fixaterjem...v mojem primeru 5 centimetrov... upam da imate vsi dobre želodce:)