Dvorana slavnih

Se več kot strinjam s tabo. Pred štirinajstimi dnevi, sem odnesel na servis 3 čelade. Za nobeno nisem imel računa s seboj. Možakar je samo pogledal in mu je bilo vse jasno. Vrhunsko urejene in nastavljene, sem dobil nazaj čez dva dni po pošti. Če bi bilo v Sloveniji vsaj pol firm takšnih kot je Compaco, bi bili boljši od Švice... Srečno 2013 vsem!

Nov desigen Givi stranskih torb.

Naslednje 3 dni se zaprem v hišo in razmišlajm o stvareh. Poskušam preverteti čas nazaj in razumeti kaj se je pravzaprav zgodilo. par stvari sem razčistil, veliko še vedno ne. Če prevoziš 3000km v 3 dneh in vmes spiš vse skupaj 4h, če to delaš Julija v Grčiji na 40C in če ne ješ, telo reagira na svoj način. Po 3 dneh se odpeljem nazaj v Slovenijo vse skupaj je bilo nekaj pod 6000km. To kar sem naredil niso bile počitnice, niti potovanje, niti raziskovnje novih krajev, to je bila izkušnja katero preživiš in postaneš boljša in večja oseba. Postaneš oseba z integriteto! Ničesar ne obžalujem in še vedno sem ostal nor tip ki bo v življenju delal to kar bo hotel. Čez 3 tedne(konec Augusta) sem šel študirat na Dansko. To naredim na svoj način. Nabašem vse svoje stvari v nahrbtnik se vsedem na motor in vozim 1500km do Horsensa. potreboval sem 23ur. Nemški Autobahn na polno otovorjeni 125ki je svoja zgodba Te poste sem spisal ponoči ker nisem mogel spati. Za polomljeno Slovenščino se opravičujem, ampak po Slovensko se nisem zgovarjal pol leta tako da sem iz vaje. Peace out!

Hvala za čestitke, kaj me je prepričalo? Testna vožnja v Motodromu Celovec nikakor. Original HD, nov cena u nebo, zvok zelo povprečen,... Potem pa v Nemčijo po svoj izbor. letnik 2008, ABS, tempomat, alarm, .... in nato še Akrapovič. Po tem pa še, kako se lahko policaji vozijo v usa. Zame totalna umetnina ! http://www.youtube.com/watch?v=TqRvqw4YXtY

carbon naliman, poliestri pripravljeni za leplenje, bunke na vilcah gor, čakajo se še stranski....lajtunge na poti....ja sezona se bliža počasiiiii

DAN 3,4,5 Vstanem zgodaj poln energije, gremo na motor, gaaas. Vozim ob obali še kakih 100km prelepe ceste in evo ma na Grški meji. Spustijo me nazaj v Eu in spet sem v civiliziranem svetu. Peljem se počasi, rečem si zdaj bom vozil malo manj in se kopal. Ustavim se na plaži malo zaplavat, sončat in nazaj na motor, peljem se do Igomentuse in tam nekje naredims servis motorju. Dolijem olje, Zategnem ketno, namažem ketno in gremo naprej ustvim s proti večeru ob 6 naredil sem 300km. Rečem si ravno prav. Postavim šotor na obali in grem plavat, si naredim večerjo in poležavam. Vidim da se na nebu zbirajo oblaki. Nekaj me pograbi, spakiram šotor, se napravim v opremo in v 10 min že drvim naprej proti jugu. Parga, Preveza nekao padeta ko sem bežal pred oblaki, po tem pa nevem točno več kaj. Zmračilo se je, jaz pa še kar vozim, niti nevem kam samo naprej in naprej. Ne vozim ampak divjam. Dokaj hitro se znajdem v Naftpakosu, ura je 1 zjutraj. Pa gremo malo na Peloponez pogledat. peljem se čez super nov most in Marko je na Peloponezu! Peljem se po glavni cesti ob obali. Ponoči v Grčiji samo tovornjaki vozijo, in to kakšni! Miljon lučk na njih blokade na 90kmh nimajo zato vozijo gladko čez 120! to je normalno v Grčiji, jaz pa na 125ki haha dirkam z tovornjaki čez peloponez. ker sem nekaj časa imel vizir odprt mi nekaj zleti v oko in ne spravim stvari ven...super. Ob 3 eh zjutraj sem na bencinski črplaki 90 km pred Atenami z malce krvavim očesom. Uležem se na klopco za 2 uri malo zaspim, potem pa naprej. V Atene prispem ob sončnem vzhodu. Impresivno mesto, dokaj grdo in zanemarjeno ampak velikoo. Ko se tako zgodaj zjutraj pelješ po mestu ko je še prazno imaš obččutek da si na vrhu sveta. Da si samo ti in to je to. Odpeljem se do akropole...kup kamnov ampak odličen pogled na mesto. Gremo naprej ob obali iščem plažo kjer bi se lahko kopal. Zavijem na nek makadam ki vozi čez prelaz. Nikjer nikogar samo jaz. In potem se prikaže trop divjiih psov, me napade in skoraj vrže z motorja. Pobegnem jim, preklinjam ker res nemaram psov in imam z njimi samo salbe izkušnje (vedno z divjimi psi, sredi ničesar, na motorju) Vidim da cesta ne pelje nikamor se obrnem in grem nazaj. Psi so me seveda čakali, še malce adrenalina, razbijanje srca in tisti filing ko pobegneš nevarnosti in si živ čeprav veš da če bi padel z motorja ko so me psi napadali bi umrl. neverjeten občutek, priporočam vsakomur. Nikoli pred tem se nisem zavedal samega sebe kot takrat. Gremo nazaj na glavnmo cesto, oko še vedno krvavo. Peljem se do Katerinov. To je letovišče povsod polno ljudi. Pripeljem se na promenado reztovorim motor in se vržem v vodo. Vrnem se nazaj nekaj pojem in malce ležim na klopci ob promenadi. Probam tam zaspati pa ne gre ker j epovsod polno ,ljudi. Ob 1ih ponoči se odpeljem naprej na glavno cesto, vozim 50km in vidim ta to ne bo šlo več pridem na črpalko. Grem dol z motorja in se mrtvo zmatran vležem ob motor. Ko tako ležim gledam parkirane Kamijone in Vidim Kamijon na katerem piše Horsens Denmark. Asociacija! seveda čez en mesec grem študirat na Dansko in moj faks je v Horsensu! In kaj jaz počnem ležim ob cesti 3500km stran. Ain't life grand! Gremo mi počas domov! Zbudim se ob 3h ponoči ves polomljen, levo oko še vedno boli. In v obleki je polno ščurkov. Suuuper. gremo se v kopalnico umit, pogledam se v ogledalo in se smejim sam sebi, kakšen kreten! Vsedem se na motor in Gas proti Solunu. Še vedno je tema in malce pred Solunom obrnem v Makedonijo. Z Makedonijo sem opravil v 3 urah in ne spomnim se ničesar. Ob zori sem že na meji z Kosovom. Kosovo se razvija, vidi se da pritekajo tuje investicije, ki jih vlagajo v infrastrukturo. Polno je tujih podjetij, govorijo Albansko in NE marajo Srbov. haha gremo skozi Kosovo, povsem svoja izkušnja, peljemm se proti Severu države, vse postaja mirno, nikjer nibenih ljudi, nobenih hiš. Cesta zarasla. Nato pa cestna blokada, UN seveda nadzorujejo mejo med severnim Kosovom kjer živijo srbi. Peljem se skozi in na drzgi strani Srbi ustavljajo tovornjake in jih ne spustijo v Albanski del. Na kosovu je bilo takrat še dokaj pestro z rednimi nemiri, ampak jaz grem skozi brez problema. Pridem na mejo s Srbijo in pičim proti Kraljevo. Cesta lepa vse do Užic, vmes sem moral še enkrat dotegniti ketno in doliti olje. Od Užic naprej do Bosanske meje in nazaj proti Sarajevu, kjer se končno lahko ustavim in se v hiši naspim. Ko prečkam mejo z Bosno postanem poln energije ves navdušen, smeji se mi. Peljem do Sarajeva nato pa nazaj v Pale. Grem pod tuš nakaj na hitro pojem, nato pa v Sarajevo v Bolnico. Dobim napotnico za očesno bolnico(ne spomnem se pravilnega izraza) odplejem se inj po 3h dneh mi vzamejo iz očesa drobec lesa. Nič se ni poškodovalo oz. zagnojilo. In ko tako sedim v Bolnici in čakam na račun razmišljam kako bo vse dobro, kako bom odšel nazaj na Pale in se naspal. Nato pa BAM samo po tleh padem. Zbudim se 10 min kasneje v Bolniški postelji in 2 doktorja stojita ob meni. Sprašujeta in jaz razlagam. Kaj sem počel zadnje 3 dni, koliko sem spal in koliko jedel (not much). Rekla sta da mije krvni pritisk povsem padel in da sem omedlel zaradi večih faktojev (izčrpanost, sprememba nadmorske višine, premalo hrane) Naročim pico grem nazaj domov in zaspim za 16 ur.

To leto sem se odločil da grem izvajat podobno stvar kot lansko leto. Nekam na jug samo jaz, motor, šotor in 3je tedni ceste. Lansko leto je bil Freedom run : Letos grem pa na vzhod! imam pa tudi drug motor. Supersport seveda Yamaha yzf r125. Nima supersport moči, ima pa definitivno primeren riding position in ogromno prostora za prtljago. vse kar sem rabil(z komplet kuhinjo) je bilo v tank torbi. Šotor+spalka na zadnjem sedežu. V žepu 300 eur in gaas. DAN 1 Štart Jesenice zjutraj, stara cesta do Ljubljane in naprej proti Karlovcu, začetno navdušenje, občutek svobode... ma jaaaa. Vreme sončno vroče, prav poletno, prijeten začetek počitnic. Skozi Hrvaško po Nacionalni Cesti 1 do Plitvic,malo na Žejavo pogledat, nato pa v Bosno. Letos sem imel zeleno karto, tako da skozi mejo je šlo brez problemov. Bosna kot Bosna, totalno nerazvita, ceste unične, ja vojna naredi svoje. Peljem od Bihača proti Bosanskem Petrovcu po super cesti, ki sem jo prevozil že velikokrat. Pičim naprej proti Sarajevu, motor leti, na njem pa jaz. pridem v Sarajevo, super mesto gremo na čevape na Baščaršijo(Željo 2 ima najboljše) potem pa 15km ven iz Sarajeva v Pale kjer imam Hišo. Zmatran po 700km grem pod tuš in spat. Dan 10/10

jz grem proti severu na kremšRITO

A je kdo tok zmešan,da gre jutri po Jadranski magistrali soncu naproti :lol: jz grem .)

A to pomen .. pali i vozi in en je to dobesedno vzel :krneki:

majo pa bmflarji dobre torbice .. če te kdo napade, ga udariš s torbico in, če ga zadaneš z unim zarustanim železnim znakom na torbici, ga lahko fajn poškoduješ :lol:

Sayo a sem mogoče omenil,da nisem zadovoljen??? Ti pomagam NE!! Šumi v katerih govorim jaz prihajajo iz komunikacijeB4,saj je mikrofon toliko občutljiv ,da slišim vetr iz ženine čelade in obratno.Kompi mi je omenil ,da to lahko poštima in izniči zunanje vplive hrupa.Sistem preklapljanja pa se mi je začel zatikat in glede na prejšnje izkušnje z _Borisom vem ,da tudi tu ne bo problemov okol popravila. Pred to sem imel integralno čelado od Shoie XR1000 in sem veliko bolj zadovoljen z 104 tudi kar se hrupa tiče!! Ja zadovoljen sem z čelado in komunikacijo,predvsem pa z fanti iz trgovine ,so res top

Maus ni blema jaz mam še kovček fraj sej vrjetn nisi mislu zadi sedet,da bi te vsi vidl :lol:

Evo sm bil, dans mal pridn . Jutr pa še ostalo . Kvaliteta slik primerna kvaliteti telefonu .

O državi lahko sami dosti najdete na spletu, zato te statistike ne bom navajal. Predstavil bom moje poglede na doživeto. Čeprav je naša soseda je bil to moj prvi obisk tam in to je tudi pretehtalo pri odločitvi kam jo mahneva letos. Nič kaj nisva posebej naštudirala poti, le okvirno sva imela plan držati se bolj v "hribih", saj nisva imela namena voziti se po nepreglednih ravninah, čeprav se temu na Madžarskem ne da popolnoma izogniti. Najprej malo statistike (uporabni nasveti bodo na koncu). Prevozila sva 2320 km (vsak) Najina pot Spanje 3ךotor, 8×penzion Stroški: Bencin 360€ Spanje 260€ Hrana 200€ Kavice pijačke vstopnine ... 160€ Skupaj stroški za oba okol 1000€ 1. dan: PETROVČE - VESZPREM Ker sem v ponedeljek zjutraj se imel nujen opravek sva na pot krenila ob 10h in do meje potegnila po AC. Na zadnji črpalki dotočiva gorivo, saj je pri sosedih po 1,4-1,5€ in takoj se pokaže kako malo vem(o) o M(adžarski). Kreten neinformiran že na črpalki pripravim osebno , v kar prepričam tudi Vlasto. Plastiko hitro pospraviva in jo pihneva čez. Po začetnem privajanju na zamenjane barve pri kategoriji cest (zelena je lokalna cesta, modra pa z vinjeto plačljiva AC) in še nekaj drugih podrobnosti prispeva v Keszthely ob Blatnem jezeru. Nadaljujeva ne čisto ob jezeru še do Tapolce. Tu je jama z jezerom, dve ure za čakat! Ne grema. Spijema kafe pa naprej ob blatnem jezeru. Ker izbirava povsem lokalne ceste niti ne napredujeva prav hitro, pa tudi postankov za ogled znamenitosti narediva dosti. Vseh ne bom navajal, saj nima smisla prepisovati vodnika, ki sva ga uporabljala. Proti večeru prispeva v Veszprem, Kjer nekako v tretjem poizkusu najdeva ustrezno prenočišče. Izkaže se, da bi lahko bilo dosti ceneje, a ker pač nisva imela pojma kaj je ugodna cena bo soba za 10000 HUF praktično najdražja na vsej poti. Pogled iz gradu na stari del mesta, v ozadju pa socialistični bloki. Večerjava v prijetnem lokalčku z domačimi specialitetami v centru mesta, kjer si tudi končno privoščim pivce ali dve. Pivo je iz Soproni-ja (ki ga kasneje tudi obiščeva) in je podobno češkim pilsnerjem. Kakor koli, leglo je na dušo po celodnevnem postu ob kavicah in vodi. 2. dan: VESZPREM - BUDIMPEŠTA Ne prezgodaj, okoli 10h odrineva najprej še na južno obalo madžarskega morja, do Siofka. Prav ob obali se ne da peljati, saj je cesta ves čas speljana kakih 100 m od obale, vmes pa vse privat pozidano. Komaj najdeva prost dostop do obale z brezplačno plažo (plačljivih je dovolj). Narediva pavzo, a kopanje nama ne zadiši, saj sva gledala "kopalce", ki so še po 200m od obale komaj do kolen v vodi. Nadaljujeva do Szekesfehevarja, sledi sprehod skozi mesto. Nato še na obrobju mesta postanek. Narediva ovinek na jug kjer je ob Donavi mestece Rackve. Skozi zgodovino so obdonavje poseljevali Srbi, RAC pa je tudi madžarski naziv za srba. Opaziti je srbske pravoslavne cerkve. Od tu je še kratek skok do Budimpešte, vendar najprej kakih 20 km do centra poiščeva prenočišče, se malo raztovoriva ter odpraviva na večerno-nočno vožnjo po Budimpešti. CARSKO!!! Iz prejšnjih potovanj so izkušnje nočnih voženj po velemestih odlične in Budimpešta ni razočarala. 3. dan: BUDIMPEŠTA Ves dan sva porabila za ogled znamenitosti prestolnice. Pozna se bogata zgodovina na relaciji z Dunajem in Prago. Pogled iz Budima na Pešto. Tu zraven nasedeva na najdražji kavi (2×600 HUF) Na desni sem se vsedel v senčko in 58cm od sebe zaslišim pravo močvirniško žlobudranje. Poleg vse množice mi prisede ravno par iz Ljubljane. Lepo je slišati domačo besedo. Po pogovoru izvem da spita v centru za "ugodnih" 60€. To mi potrdi pravilnost izbire prenočišča v predmestju po 22€. Parlament Tale spominek pa je skoraj šel z nama. Še malo nižje ob Donavi. Mogoče Rim? Ne, Budimpešta. Dejansko je za ogled mesta te velikosti najelegantnejše prevozno sredstvo motor ali temu kaj podobnega. Z avtom si niti pol toliko nebi mogla ogledati. Ponoviva prenočevanje v predmestju.

Vsa čast tem fantom na otoku ..........ampak ne razumem pa nekaj tvojih stavkov "to so dirke za premožne"......ja a katere niso?? Na povprečni gasilski gre povprečna slo.plača?? .........in "da fantje tam itak ne razmišljajo o poškodbah" ja kje pa kdo o tem v času dirke razmišlja ?? Ne poznam nobenega po moje vsaka taka misel te dekoncentrira in odnese kar nekaj sec...........sploh pa ne vem, kje je po ugasnjeni rdeči luči čas oz. prostor v glavi za tako razmišlanje takrat je vse preveč adrenalina ........moje mišlenje

Tole pride z menoj v nedeljo

mogoče se kje srečamo

G- glasno P- prijetno S- seksualno

Mogoče že videno.

Kdo si pa ti? Js te spljoh ne puznam

Ko bi vedu človek kaj se blondinki iskri v podstrešju :surrender:

Pčasi bo tole ornk moto zbor zmešancev ratal hudo!!!

Hvala, ko pridemo pacijenti na kopno, ti pišemo kartico s pozdravi.

če pa paciente nabirate, pol pa jaz ne grem sam mene ni za 10 :jezen

Ne vem na splošno.Vem pa,da je na R1 2004 ful razlika

Razpi... me da je isti pralni stroj od GORENJA v Nemčiji kjer imajo ljudje veliko večjo kupno moč skoraj 200 € cenejši kot pri nas

če maš MP3 morš gumo na levi odšraufat dol, pa sedet skrajno desno, pa gre

Na hrbet a

:yawn:

:grim

Me že zmankuje :yawn: :zzz:

pa še en prebujajoč :zzz: :yawn: :yawn: :yawn:

Vidim da ste pozabli na to temo . . . . Pa kaj res noben več ne kupuje pršut!??? Evo Ata Osa nabavu spet ˝tamburicu˝ . . . . . bom spet godu . . . . njammmmmmiiiiiiii . . . . . .

DAN 2 Štart ob 5ih zjutraj, dneva v postelji ne bomo zapravljal! Gremo naprej proti Črni gori skozi Hercegovino. Ceste zgodaj zjutraj seveda prazne, zato vozim motor tako kot je treba odločim se da grem v Črno goro po neki lokalni cesti čez nek prelaz...ja itak. Vozim po cesti širok za en avto, nato pa baam makadam! Vozim po makadamu 15km srečam Čobana z ovcami in ga vprašam koliko je še do meje. 50km makadama! hvala lepa, obrnem se in nazaj po makadamu do regionalne ceste In v Črno Goro kot vsi normalni ljudje. Malo pred Nikšiči jem ob cesti in se ob meni ustavi policaj, mlao se zaklepetava, Rečem da grem proti Grčiji, se čudi, daje nasvete za Albanijo in zaželi srečno pot. Naprej proti Podgorici, skozi Podgorico in proti Skhodru. Na Albanski meji je bila komedija, daj papirje, stopi dol z motorja, pojdi v tisto pisarno...obup. Ko me končno spustijo v nihovo prelepo Šiptarsko državo je ves trud poplačan. Neasvaltirana cesta, povsod kamijoni, na sredini ceste pa kamni, ki označujejo sredino cestišča, haha Top Gear ni pretiraval. Peljem se proti Skhodru kot po tujem planetu. vse popolnoma drugače kot kjerkoli drugje. Ne zidajo hiš ampak gradove, okoli gradu si naredijo 3m visok zid, vsi vozijo Mercedese... delajo neke nove hitre ceste, ampak je vse tako slabo označeno da malce voziš po polju, malce pa po popolnoma novem asvaltu. Tako se vozim skozi Albanijo, Lezhe, Durres, Tirane... Promet v večjih mestih je kaos. Kavbojci v Audijih q7 in BMW-ih X5 vozijo..po kavbojsko, popolnoma ignorantsko, Če si na motorju je isto kot da te ni. Zakon močnejšega. Ko se peljem po obali se opazi da se Obalni predeli razvijajo na hitro. cela obala je gradbišče, delajo hotele plaže, parkirne hiše..vse. Prav lepa je Albanija, čez 10 let se vrnem z kabrioletom in samo uživam. Meni je bila lepša od Dalmacije + zelo nizke cene. Turistov še ni, oziroma bolj malo, nekaj Bosancev in Italijanov z dragimi avtomobili, to je to. Vozim kar cel dan in postavim šotor kar na plaži v Himare. Tisti dan jih je padlo 750, od tega 450 Albanskih...

moja malenkost! Kwaka l.07 23kkm prevoženih! lp

Jesus Christus superBMwstar

Vsem Z-mešancem lepe božične praznike ..... Pozdrav od božičnega Viki burgerja ..... .... počk ....

Se mi zdi ,da je norc iskal un modrobeli znakec,in vse tako kaže da si je Božiček omislu bmflna,ko se je vleku z njim po dimniku sta mu odpadla še neka karbonska dela,nč hvala božiček bom un karbon že porabu na svojmu,mal karbončka ne škodi :lol:

Hej Strela, jaz v tem primeru pregledujem satelitske posnetke in potem pobiram ven koordinate ključnih križišč, da me vodi pot v željeno smer. Se na satelitskem posnetku vidi kaj je makadam in kaj asfalt. Tako si sestaviš lahko po cele dneve makadama. Tule ti pošiljam koordinate enega takega našega dvodnevnega tripa na Kolpo in nazaj. Start iz LJ. 80% makadama! Nekaj je malega je potrebno orientacije, dobre koordinacije in improvizacije. Če bo kdo sledil tem pointom, naj seveda kaj poslika in reportira, bom zelo hvaležen. Kdor bo sledil koordinatam, naj se izogne vojaški bazi v gozdu, na katero bo naletel nekje proti kolpi. Preskoči 2 chpointa vmes po asfaltu. Mi smo ta trip odvozili 2 dveh dneh. Me zanima koliko časa bi porabil kdo drug. Previdno da se uporabi pravi zapis koordinat, da ne bo štale. Najbolj slikovit del je okoli Treh Luž in prva polovica drugega dne. Adventure!!! Voila: Enduro Kolpa 2012 Koordinate za prvi dan: (CPK=CheckPointKolpa) CPK Škofljica 45 58 49,8 in 14 34 31,4 (start point) CPK1 Mlokčev Laz 45 56 46.1 in 14 31 50,3 CPK2 Mokrec 45 53 42,9 in 14 31 18,5 CPK3 Kregane Laze 45 49 33,4 in 14 31 19,3 CPK4 Metulje 45 45 07,8 in 14 31 00,3 CPK5 Lovska koča Urška 45 42 12 ,0 in 14 32 13,9 CPK6 Matevljek 45 41 16,8 in 14 32 13,9 CPK6 impro do Matevljeka 45 41 22,8 in 14 33 35, 7 CPK7 Polževa ravan 45 38 38,7 in 14 37 07,9 CPK8 Tatinska Glava 45 37 29,6 in 14 37 22,6 CPK9 Stari kot do Kolovoza 45 37 02,7 in 14 38 18,0 CPK10 Trava 45 36 08,2 in 14 40 20,1 CPK11 Pri Treh Lužah 45 34 55,9 in 14 43 24,6 CPK12 Ravne 45 33 46,0 in 14 46 30,4 CPK13 Morava 45 32 58,7 in 14 51 07,9 CPK14 Ajbeljska Jama 45 32 16,7 in 14 52 06,8 CPK15 Muha Vas 45 32 14,2 in 14 55 26,2 CPK16 Laze KOLPAAA!!! 45 29 51,5 in 15 01 05,8 Koordinate za drugi dan CPK21 Sinji Vrh 45 26 52,2 in 15 09 38,5 CPK22 Vašec 45 30 13,7 in 15 07 59,3 CPK23 Predgrad 45 30 08,1 in 15 03 29,1 CPK24 Spodnji Log 45 30 32,9 in 15 00 34,9 CPK25 Pokštajn 45 31 41,2 in 14 58 44,5 CPK26 Proti Štalcerji 45 33 11,6 in 14 54 50,2 CPK26 Novi Lazi 45 34 42,6 in 14 50 54,3 CPK 27 Peščenik 45 37 47,7 in 14 48 26,4 CPK28 Dolenje Livade 45 39 54,6 in 14 46 29,0 CPK29 Glažuta 45 40 15,3 in 14 41 18,6 CPK30 Travna Gora 45 44 08,4 in 14 38 39,6 CPK31 Zgornji Globel 45 45 27,6 in 14 36 37,4 CPK32 Kotel 45 47 08,1 in 14 33 11,8 CPK33 Naredi 45 49 08,0 in 14 33 36,1 CPK34 Predgozd 45 50 08,6 in 14 32 07,6 CPK34 Proti Turjaku 45 51 43,4 in 14 34 38,0 CPK Proti Želimljam 45 52 57,6 in 14 35 54,4

V teh božičnih dneh se ljudje tako živo spremenijo za en dan.... A ne bi bilo bolje,da bi bili celo leto vsak dan VSAJ MALO "božični"??? Zdaj je čas.... da duhovniki bogata oblačila zamenjajo za črne preproste obleke....in opustijo predstave. Pa naj se ČIMPREJ vsem lastnikom certifikatnih delnic ZVON-a povrne vsaj del vrednosti delnice. Prej ko sm delala v Delnici,sem bila vsaj malo na tekočem kaj je s temi delnicami... Bo treba mal poguglat...

Evo...od februarja so v omari ležali novi turni pancarji Garmont. NIč, sprobat...preden se lotim kake zaresne ture. Preverim mal forume..povsod žalost za turno smuko. Mah nič, grem tja, kjer je zmeraj vsaj mal ziher. Blejska koča na Lipanci, pa pol naprej desno na Debelo peč, al pa levo na Mrežce. Že sam začetek...bolj žalosten. Snega malo, kamenje po poti. NIč, bo zgorej boljše. In rezultat. Na vrhu Mrežc južno, se je med smučanjem vdiralo do jajc, pa mam skor 1,90. Skorej. Eno samo garanje gor in še večje dol. V tistem gnilem snegu naredit kak zavoj.....no go. Zjeban v dolino, vmes še na polno čez kamenje za ovinkom...ampak...čevlji pa trenajo. Brez žuljev.

wrooooom wroooom-ko

No, ta je pa ta "prav".

evo . . . . Ata Osa zopet kupu univerzalno kitarco . . . . .k je lahko tudi violinca! :grim godu in brenku sm tok da se je publika razbežala . . . . . .prauvjo da nimam talenta . . . . . za inštrumente! :evilgrin: aja . . . zravn pa še obvezno . . . . .Osin vinček! evo kitarca oziroma violinca! matr porazno špilam! nikakor zagodt klasike!! obvezno domač vinček! (sam zame je bla serija narjena domačega vina)

7. dan: OZD - VIŠEGRAD Pot naju ta dan vodi ves čas po dolinah ob slovaški meji, spet na kratko preko nje in takoj nazaj v Esztergom. To je zgodovinsko drugi najpomembnejši kraj za Madžare in tudi druge v regiji. Pogled na baziliko iz Slovaške strani donave. Po ogledu bazilike in mesta (Vlasta je bila tudi na vrhu kupole, do koder vodi 430 stopnic. Jaz se iz spoštovanja do števila le teh raje odpovem njihovemu tlačenju) Nadaljujeva proti Višegradu in se v kraju Domos utaborima. Plan je da popoldan počivava, saj je vremenska napoved bolj plohasta. Odločitev je bila pravilna. 8. dan: VIŠEGRAD pa malo okoli Ker je tudi za danes popoldan napoved bolj slaba, se odločiva ostati v kampu še eno noč, dopoldne pa si ogledava Višegrad z gradom in še nekaj manjših mestec naokoli. Pa pogled na Donavo. Ker je Ponoči pričelo pihati je zjutraj bilo že vse lepo posušeno. 9. dan: VIŠEGRAD - MOSONMAGYAROVAR Pot naju je vodila ob Donavi in najprej se ustaviva v Tati, ki naj bi bile madžarske Benetke. Ne vem sicer zakaj, pa saj tudi mi pravimo naši Kostanjevici slovenske Benetke, čeprav je podobnosti skoraj nič. Kljub temu pa je mesto in okolica prav prijetna. Nadaljujeva s še nekaj postanki in daljšim v Gyoru. Na vsem potovanju nisva imela nobenih težav s policisti, čeprav sva jih občasno videvala. tu naprimer sva kot običajno parkirala kar tako ob strani, pa čeprav pod znakom, ki to prepoveduje naju je policijski parček, ki je prišel mimo le lepo pozdravil. Prenočiva v manjšem kampu na vstopu v Mosonmagyarovar. 10. dan: MOSONMAGYAROVAR - BUK Zaradi bližine dopoldne izkoristiva za krajši skok v Bratislavo. Staro mesto. Bratislavski grad, pa še pogled z gradu. Če naredim primerjavo z Budimpešto; primerjave ni. Nadaljujeva proti vzhodu do Sopronija, kjer je največja madžarska pivovarna. Pokrajina je tod okoli posejana z termalnimi kopališči vseh kategorij. Od samo bazenov, do megalomanskih kompleksov, kakršna sta v Buku in Sarvarju. V petdesetih letih so madžarski komunisti obupno poizkušali najti nafto. Večinoma pa so našli le toplo vodo. Ker so vzpetine tu bolj redke, so vse izkoriščene. Če ni na njej cerkev je pa grad. 11. dan: BUK - KORMEND Na poti se ustavljava v manjših mestecih in v praktično vseh nekaj delajo. Zalaegerszeg Pa vsakih nekaj km so toplice. 12. dan: KORMEND - domača goveja župca Od tu že praktično vidiva perje na naši "kurji glavi". Ker sva imela madžarsko avto karto in je tudi moj iGO vsa imena izpisoval madžarsko sem čisto ob meji predvidel pot v Szentgothard čisto zaradi firbca, saj je moj oče pokopan v Šentgotardu (Trojane). Na presenečenje ugotoviva, da za ta kraj večkrat slišimo, a po slovensko. Še vedno trdim, da o Madžarski vemo zelo malo. Na žalost pa je to bila praktično edina dvojezična tabla, pa tudi slovenščine ne znajo skoraj nič, pa čeprav sva pot nadaljevala čisto ob meji in se večkrat ustavila ravno z namenom preveriti če lahko naročiva kavico brez mahanja z rokami. Za konec pa še nekaj pozitivnega. Ker sva oba kofetarja moram priznati, da pa so tu boljši kot v večini naših lokalov, Takole je dolga kava z mlekom. Ta velika šalca ni nikoli več kot do polovice napolnjena, mleko pa posebej. To je standardno. Kratka (za Vlasto) je ravno tako samo polovice tamale šalčke. Uporabni nasveti in informacije: Plačevanje je najceneje s kartico. Bolje dvigniti forinte na bankomatu, kot nositi € in menjavati. Če poizkusite plačati z €, bo tečaj cca 250. Menjalnice 260-263. ATM 270-277, enako če plačaš s kartico, le da ATM ima fiksen pribitek na dvig. Pri spanju se da včasih kaj zdilati a ponavadi imajo cene napisane. Ceste so v povprečju slabe. Izjema so odseki ki so urejeni z evropskim denarjem (ne govorim za AC in glavne magistrale, ker jih nisva uporabljala). Natakarji zelo radi zaokrožijo znesek za plačilo (seveda navzgor). Zelenjava v gostilnah redka in draga (solate stanejo kot povprečen zrezek s prilogo). Kruha nikoli ne postrežejo poleg hrane, na veliko prilagajo riž. (pohan sir s prilogo!) Kava = 150-600 HUF Pivo 0,5l = 250-600 HUF Pizze = 900-1600 HUF Lokalne specialitete (meso, priloga) 1500-2000 HUF Dunajski + pomfrit (nisva jedla, samo za primerjavo) ~ 1200 HUF Solate = 900-1200 HUF Dnevni meni (ala bograč) = 600-900 HUF Dobiti račun v gostilni = NEPRECENLJIVO Po nekaj dnevih mahanja z rokami sva se raje naučila nekaj izrazov in vklopila najino osnovno znanje nemščine. Zapis datuma je YYYY MM DD, ura pa 1/2-3 = 2:30 tako kot mi govorimo poltri. Vtisov in slik je še za nekaj strani, pa nebi pretiraval. Če potegnem črto sem na koncu še kar zadovoljen z vsem skupaj. Ali bi ponovil? Budimpešto zagotovo. Hrano pa raje ponovim lanskih 14 dni v jugi. Lp Bane

4. dan: BUDIMPEŠTA - EGER Po obilnem zajtrku, ki je v ceni se še enkrat spustiva skozi Budimpešto, kjer je Vlasti končno uspel ogled bazilike. Med tem je pričelo deževati ravno toliko, da sva nase navlekla plastiko in gumo, motorja pa izgubila sijaj. K sreči je dežek trajal le nekaj km, na vzhodni strani mesta pa se je tudi že osušilo. Sledil je obvezen obisk dirkališča. Slika iz drugačne perspektive, v ozračju pa še vedno vonj po oktanih, malo stran pa še po pivu in nočnih prijateljicah. Nadaljujeva v Godollo kjer v palači, ki jo je za obiske uporabljala Sisi, zmaževa vsak eno Doboš tortico. Preko Gyongyosa se povzpneva na vrh Madžarske 1014 m visoki Kekesteto. (Riki, nič na madžarskem ni bilo v tem trenutku višje kot tvoja mikica na meni ) Na vrhu je čisto pravo smučišče. Ene 4 vlečnice. In pa spominsko obeležje žrtvam med našimi vrstami. RIP Kolikor sem videl so vsi žalni trakovi od motoklubov. Vzpon in spust na drugo stran do Egerja je bil pravi balzam. Ovinki so čisto tapravi v dolžini dobrih 50km, srpentine pa so malo drugačne. Ker ni take višinske razlike niso tako ostre temveč v velikih radijih tako, da se jih da voziti s kakih 60km/h s polno natovorjenim čoperjem. Skozi park Sledi ogled mesta in gradu, s katerega je pogled. Ker je kraj oblegan s turisti si pod gradom privoščiva večerjo, spanje pa sva že pred tem poiskala v 10 km oddaljeni vasici za 1/3 cene kot v centru. 5. dan: EGER - TOKAJ Sledi ponovno lepih 50km skozi Bukki (bukov) narodni park. Cesta in ovinki po naših željah. Še nekaj lepih ovinkov Tako prideva v Miskolc, kjer si v toplicah, ki so posebnost, saj so v večjem delu v kraški jami s kapniki privoščiva kopanje in namakanje, pozno popoldne pa pot podaljšava do Tokaja. No, tu pa madžarski načrtovalci cest niso imelo popolnoma nič domišljije. Ravna črta z dvema 10° ovinkoma. Še dobro, da je vmes nekaj krožišč. Tokaj je manjši kot sem pričakoval, in je nekaj takega kot Imeno pri nas. Levo od Tise ravnica brez konca, na desni pa grički z vinogradi, ob vznožju gričkov pa klet do kleti. Tu si namesto standardnega piva privoščima nekaj kozarčkov rujnega (Tokaja in druge vrste). 6. dan: TOKAJ - OZD Zjutraj nama gazda (ki je za spremembo dobro govoril angleško) pove, da so naju opazili lokalni motoristi in naju povabili NA na motozbor starodobnikov, ki je praktično čez cesto, saj je v Tokaju do pred 40 leti delovala tovarna motociklov, v kateri pa je sedaj muzej. Sami MZ-ji in JAWE. Tudi spremstvo policistov je bilo v stilu. Na promenadni vožnji pa smo se nadihali da je kaj. Kaj kmalu se posloviva in so mahneva proti severu. Na poti še tale lepotec. Nadaljujeva do Slovaške in po nekaj kilometrih nazaj v Aggteleki narodni park. Ta je povsem kraški z vsemi naravnimi pojavi, ki jih poznamo za ta teren. Tu je tudi njihova naj jama, katera je raziskana do dolžine 25km. Vhod je možen tudi iz Slovaške. Za ogled je lepo urejen dober km, a kdor je videl eno od naših lepotic pač ne more biti impresioniran. Vsa zadeva kot tudi 90% vseh znamenitosti je pod zaščito UNESCA. Če bi imeli enaka merila bi pote lahko celo Slovenijo dali pod UNESCO. Ogled jame pa le ni bil stran vržen čas, saj se je med tem dodobra ulilo iz neba, ko pa smo zaključili ogled, ki traja 2 uri, so bile ceste že suhe. Nadaljujeva skozi dokaj redko poseljeno pokrajino, ki me močno spominja na škotsko višavje, le da tu vozijo po desni. Ostalo je vse podobno (ovce, gričevje...), le trava ni tako zelena. Pozno popoldne prispeva v Ozd. Mi starejši še vemo kaj so bili OZD-i (pa SOZD-i, TOZD-i) in prav takšno je tudi mesto. S težko industrijo degradirano, socialistično delavsko-spalno mesto. Pa vendar zaradi pozne ure ne rineva naprej in ni bilo nič narobe s tem. Na obrobju mesta je nekak rekreacijsko športni park s sicer starejšimi, a vzdrževanimi, urejenimi in čistimi objekti. V sestavu so na voljo sobe in kamp. ker sva kar utrujena in je tudi cena ugodna raje izbereva sobo (5400 HUF). Kamp je bil bolj prazen. Sem jih potem vse našel na jutranjem kopanju. En Belgijec in en Nizozemec. _________________

ZAKLJUČEK zdi se mi da bi bil primeren zaključek, saj sem napisal tudi uvod. Potovanje je bilo nepozabno. Bili so tudi težki deževni časi, ampak tako je jebiga. kar te ne ubije te ojača. Osebno sem pot zdržal brez večjih problemov, prav tako nisem imel veliko negativnih izkušenj z ljudmi razen ene ali dveh. Kondicije za motor sem imel dosti tako da fizično ni bilo problema. Delal sem od 200-700km na dan. odvisno koliko se mi je dalo. jedel in živel sem kot paradajz turist, najceneje kar se je dalo, ker drugače nisem mogel. Pa še hvalnica motorju. Moj Zemo je delal super. Moral sem dotegnit šraub na retrovizorju in šraub na akumulatorju in enkrat sem ketno našponal. To je to. PIl je zmeraj manj ko 3l ob turistični vožnji tudi 2.2l in to polno nabasan. Popil ni nič olja kljub 36 000km. Od opreme sem vzel s sabo čim manj, pa se bil vseeno na 120litrih prostornine. Ni tako slabo, sami veste koliko se nabere če greš z šotorom in komplet kuhinjo. Jedel nisem nite enkrat "vzunej" ampak sem si hrano delal sam in jedel večinoma na parkiriščih pred trgovino in podobnih romantičnih prostorih. Z motorjem sem se še hujše zasvojil, To potovanje mi je samo še bolj razprlo krila, že planiram za naslednje leto, nekam daleč ven iz evrope, kjer je suho in ni dežja. Ja seveda še dež. Najprej me je motil, potem vse manj, se ga navadiš, se navadiš biti moker in podhlajen. Ko sem prišel nazaj sem shujšal samo za 2 kg, sem mislil da bom več... Zdravje me je dobro služilo, bil zdrav kot riba. In še opravičilo: verjetno je v mojem pisanju nešteto napak. To pa zato ker pišem hitro in pa ponoči. tako da prosim ni treba popravljat. Hvala vsem za branje in Lp