Dvorana slavnih

Pejta u bmw temo kosmate dedce gledat, in naše babe pr mir pustita

Kawo mam tok rd, ker iz MALEGA ZRASTE VELIKO!!!!

Jaz bom pa temu takole rekel: Pravzaprav me sploh ne briga ali je dovoljeno ali ne. V avtu tega ne morem počet, pri motorju me pa prav po pravici povedano čisto nič ne briga ali je dovoljeno ali ne. Pravzaprav jaz razmišljam takole: Motoristi moramo biti malo nad zakonom, oz. izven njega. Kar se mene tiče, to velja tako za vožnjo po sredini, odprte auspuhe, malo prehitro vožnjo, kolenčkanje itd. Vse to je v osnovi prepovedano in vse to je tisto, kar naredi motorizem še bolj taprav. Kar se zakona tiče, je uravnavan skoraj tudi maksimalen nagib, pod katerim smeš pripeljat v ovinek in pa število motoristov, ki smejo biti v skupini. Pa koga to briga, po pravici povedano? Nikogar. Če pogledamo samo klasično nedeljsko popoldansko LS furco na kavo na obalo. Če bi kdo pridno in dosledno beležil vse prekrške, ki jih povprečni motorist naredi na tej trasi na povprečen dan... bi lahko dobra večina kar brez izpiska in ogleda poročila samo oddala svoj izpit. Polna črta, prehitra vožnja izven naselja, klasična finta "neprilagojena hitrost", vožnja mimo stoječe ali počasi premikajoče (ZELO subjektivno, če smem primomnit) kolone... KOGA TO BRIGA? Mene ne. Ker če mene vprašate, se ravno tu skriva tista velecenjena in oboževana "svoboda", ki jo tako radi omenjamo in častimo posebej motoristi. Ker na motorju dejansko ni treba upoštevat čisto vsakega podčlena člena alineje določenega zakona. In tako je prav. Ker v avtu si tam zato, ker tam moraš biti, na motorju pa zato, ker hočeš. p.s. Pri vsem skupaj pa sem zelo trmast in hud zagovornik neke "zdrave kmečke pameti" in zmernosti pri vseh teh zadevah. Tu ne poveličujem ali opravičujem izstrelkov, ki drvijo preko 200 skozi naselja, ne opravičujem niti ne podpiram popolnoma odprtih rorov na 1700ccm dvovaljni zverini, niti ne podpiram prehitevanja v škarje v smrt po komolcu, samo zato, ker lahko.

Si mal ljubosumen aaaaaa nč bat,jz mam doma bmflarko ,Kawasakijevko tud ne pogledam,fuj in fej,bljak.... ...vsaj dokler je bmflarka ob men,pol pa :lol:

.. slab začetek randija ...

... BILIJARD!!!! A ste Zmešan!!!!!! ... včeraj zaloteni, kako se dogovarjajo za male pare o bodočem zmagovalcu!!!!!! ... pa ko bi imeli vsaj možnost licitacije " kdo da več"!!!! bi lahko zaslužili še kaj več kot nekaj tistih paketov tavijolčastih..... .. poglejte kaj dnar naredi ljudem... eni ga zažigajo, če ga majo preveč... eni se v njem kopajo... eni se pa pol nažirajo... pa z gnarom obrišejo.....

jakob, kaj so teb inštruktorski izpit vzel? k drgač verjetn ne bi take pisal :xx:

Če te skrbo kilometrina raje nabavi kakega drugega. Bo imel na števcu predvidoma bistveno manj km napisanih, mogoče boš po sedmih lastnikih celo drugi lastnik..in zadnjih par let bo stal samo v garaži....taki mopedi se prodajajo izključno zaradi neuporabe......do Grčije in nazaj je cela avantura in moped z 52kkm res ni za tako pot!

Za Mausa frnikolanje odpade,ker se ne more več prpognt

Pozdravljeni motoristi. Ker ste zelo glasni, da bi vi nas čevljali in ne vem še kaj Vas vljudno ( upam da razumete besedo "vljudno" ) vabimo, da se nam pridružite v Kočevju....jasno, če si upate, pa da vas vse "nakoličimo" :yes: :yes: . V okolici Kočevja dobrega lesa za kole, baje ne manjka.... :whistle: OTVORITVENO SREČANJE MAXISCOOTER SEZONE »KOČEVSKA 2013« 25.- 26.05.2013 Srečanje se bo izpeljalo na širšem območju občine Kočevje in občine Osilnica. Glavni del druženja so družabne igre v soboto 25.5.2013. Dan bomo zaključili na »MAXI piknik-u« s samopostrežno večerjo ob dobri družbi in glasbi. V nedeljo 26.5.2013 se bomo podali na »MAXI panoramsko vožnjo« od Osilnice, čez Medvedje ride (vzpon na 993 m višinske razlike skozi 19 zavojev), Borovec, Kočevsko Reko, Štalcerje, prepeljali se bomo skozi Kočevje in vožnjo zaključili na Kočevskem jezeru. Vozili bomo počasi, varno in uživali v neokrnjeni naravi nekoč zaprtega območja Kočevske Reke. Program je le okvirno zastavljen, vsak pa si lahko zadevo spremeni, glede na svoje zmožnosti, želje in čas. Dodatna možnost prihoda na srečanje je petek 24.5.2013. Da bi se lažje odločili, kako boste v danih okvirjih preživeli to težko pričakovano srečanje, je v nadaljevanju priložen plan: PETEK, 24.05.2013 Ø Prihod v Osilnico med 12. in 21. uro v hotel Kovač, Sela 5, 1337 Osilnica, Ø Namestitev po sobah, Ø Večerja okvirno ob 19. uri. (gobova ali goveja juha, pečenka, krompirjevo- zelenjavna priloga,solata), Ø Cena večerje je 8,50 €/osebo, Ø Prosto druženje in počitek, SOBOTA, 25.05.2013 Ø 11.00 - ZBOR (dobimo se v Osilnici pri Hotel in športni center Kovač), Ø 12.00 – kosilo, Ø 15.00 - MAXI piknik in družabne igre, Ø 20.00 – večerno druženje do poznih nočnih ur... NEDELJA, 26.05.2013 Ø 8.00 – zajtrk, Ø 9:30 – ZBOR, Ø 10.00 - Odhod na MAXI panoramsko vožnjo, Ø (Osilnica, Medvedje ride, Borovec, Kočevska Reka, Štalcerji, Kočevje, Kočevsko jezero), Ø 13.00 - kosilo (enolončnica) ob kočevskem jezeru, Ø Konec srečanja in odhod domov. CENE: - Nočitev s samopostrežnim zajtrkom ½ posteljna soba - (za MAXI pare) – 25,00 €/osebo , - Nočitev s samopostrežnim zajtrkom - skupna ležišča – 19,00 €/osebo, - MAXI piknik – samopostrežna večerja, sladica, solatni bar- cena 12,00 €/osebo, - koriščenje bazena je v ceni prenočišča. REZERVACIJA SPANJA - zadnji dan za rezervacijo je 04.05.2013. Okvirne PRIJAVE bodo potekale na klasičen način. Prijava bo potrjena z vplačilom 20% akontacije na račun našega gostitelja – HOTEL IN ŠPORTNI CENTER KOVAČ, OSILNICA. Zaradi celotne organizacije srečanja je rok za rezervacijo prenočišča sobota 4.5.2013!!! NAŠ GLAVNI GOSTITELJ: Hotel in športni center Kovač Kolpa d.o.o. Sela 5, 1337 Osilnica Mobil: 00386 41 652 048 Tel: 00386 1 8941 508 Fax: 00386 1 8941 655 www.hotelkovac.com info@hotelkovac.com TRR GOSTITELJA: SI5602320-0010614327, NLB d.d. BIC-SWIFT CODE LJBASI2X V upanju na čimvečjo udeležbo vas pozdravljava @hoyla in @FrenkM

.... glede na dosedanje pripetljaje in nezgode pri različnih igrah zmešancev, frnikulanje odpade, ker je prevelika verjetnost, da bi kdo od sodelujočih probu pogoltnit frnikulo, in bi se lahko z njo še zadavu ....

:yawn:

Če gledaš ali ne. Je fajn, ker ti ni potrebno stati v koloni. Je pa nevarno/2 ker... To počnemo skoraj vsi. Tudi policaji, (čeprav niso na nujni vožnji). Problem pa je (ker opažam) da vsi po vrsto med vozili vozi(m)o prehitro!!! Nekdo te sname z vrati, ali dregne z blatnikom, iz nasprotne strani pa te povozi tovornjak!! Če že to počneš, se moraš zavedati, da ti lahko nekdo odpre vrata, kar je pogost pojav!! Da ti nekdo obrne avto v obratno smer, brez da bi pogledal v vzvratno ogledalo! Lahko pa te spregleda. Da nabašeš "sprehajalca", ki se je naveličal sedeti v pregreti pločevini itd...itd.... Vse to smo že doživeli! Le kdo ni, ki je nekaj desetletij na motorju. Po zakonu kakor vem, to ni dovoljeno. Je pa funkcionalno, dokler gre v prometu vse po sreči. Zato, pamet v roke, in SREČNO med vozili!!! :yes: Pa še tole; Če že počnemo to, je strogo potrebno prehitevati le po ENO vozilo!! A moraš vsakega posebejčekirati, kako se obnaša v vozilu. Zatopljen v pogovor s sovoznikom; telefonisti in tisti, ki mislijo, da so v prometu sami in nedotakljivi oz. jim je zadruge malo mar. In še in še....

Dobra roba se proda brez problemov

jaz še nisem zasledil triumph-a brez duše

Hmmm... Še enkrat sem prebral tvojo temo "honda61".... Mislim, da si fantom na tem forumu dolžan vsaj kakšno rundo....vse so ti napisal, narisal, ti pa avtorstvo pobasal :glare: Prebral tudi tvoj potopis....lepo, le eno vprašanje za revijo....a nimajo lektorja??? Ne motijo me napake v internih potopisih, po forumu, po internetnih straneh, če pa neka revija to objavi, bi pričakoval, da kdo to prebere! Mal pomisleka sem imel tudi, da sta si izbrala otok 60x30km za motoristični potopis.....veliko ogledov, a to ni motorizem, a ne. Ok, imela sta še plan na Dolomite....žal se vama je ponesrečil....upam, da so posledice sanirane in da se še zapeljeta kam Se pa priporočam za pridobivanje sponzorjev .....za mojo spletno stran (je še v nastajanju) www.moto-potepuh.si .... Kako si jih sploh prepričal za sodelovanje v teh razmerah in glede na izplen? To je moje mnenje..... Želim vama veliko lepih in varnih km.....še letos!!! LP

Za moj okus danes malce preveč globoko, za vsevedne eksperte foruma pa verejtno taman ... Stelvio, jupi!

Ni ga junaka, da imaš krajšo zavorno pot, kot jo ima enak moped z ABS. Pa naj bo to na suhi ali mokri podlagi. L.p.

.... škrtica .... .... skregan ... :evilgrin: ... ps. ... nije sapun, da se troši ... :unsure:

Pozdravljeni vsi! Počasi sem se sestavil (posledice so še vedno prisotne), vendar "obljuba dela dolg" in prilagam vam 1. del najine lanske poti - reportažo z otoka Krf-a v "pdf" formatu. Drugi del najine poti pa še objavim. Lep pozdrav.... _potopis - po otoku krf.pdf

Kar nekak sem paše : Dunajski soneti, Josip Stritar I. Ne bo še konca? Zdaj mi je zadosti! Do verha jeza mi je prikipela. Quos ego! da bi vse vas grom in strela! Posluh! jaz eno hočem vam zagosti. O da imel bi človek roki prosti! Gorjača bi okrog ušes vam pela; Doklej, druhal ti černa, boš norela? Dovolj je sleparije in norosti. »Sramota, sveta jeza me pretresa; Slovenci smo poterpežljivi osli, Ne pride se prehitro nam do mésa. A zdaj počivajo naj drugi posli, Zagosti čem v kosmata vam ušesa, Potem razbijem vam ob glave gosli. II. Človekov sin pač bil je duša zlata; On križ za nas je vzel na svete rame; A ko mu oskrunjala božje hrame Menjalcev, kupcev je druhal nosata, In kar jih sploh živi o kervi brata — Serd, sveta jeza v persih se mu vname, Bič v svojo blago, krotko roko vzame, In zdajci, glej! preozka so jim vrata! Oj pridi, rešenik, druhal razpodi Nesveto nam, ki se redi in pase, A ljudstvo lačno po puščavi vodi. Kaj bo terpelo to vse večne čase? Oj žalost! vbogi narod je na škodi, Po verhu pa še svet mu krohotá se. III. Vsak svoje zakrament imá kreposti: Ta množi milost, tá nam vliva nove, Zakonske možu lajša tá okove, Ta zopet mašniku pomaga v posti. Drugod je sedem jih ljudém zadosti, Pri nas še osmi, nove je osnove, Ki »sveto poperváčenje« se zove; Obilost v njém prejema se modrosti. O blagor njemu, ki je med pervake, Ki v brátovščino je sprejet izbrano, Med strijce, zete, kume té in svake! Kakòr bi trenol vse je njemu znano, Omite v hipu vse so mu napake, Preskerbljen z dušno je, telesno hrano. IV. Vse zna pervak, umé in vé, kar hoče; Poet besedne korenine puka, Na plesu, odru z grácijo se suka, Komedijant s koturnom nam klopoče. Na glavo položé roké mu Oče, In Platon je Andrej, in Kant je Luka; Kaj truda treba njemu je in uka, Ko je pervak, vse njemu je mogoče! Apostoli možjé so bili prosti, Dokler jih sveti duh ne predrugači; Po tém pa vséga vedeli so dosti. Ti v glávo učenosti si ne tlači; Obilost podelí se ti modrosti, V Ljubljano pojdi ter se — popervači. V. Oj ljudstvo tí slovensko zlata vredno! Pošteno, umno, kakoršnih je malo; Kakó si tem sleparjem v róke palo, Ki te v pogubo vodijo dosledno? Pred svétom sramoté, gerdé te vedno, In ti za vse jim to še daješ hvalo; S čestjó poprej si se imenovalo, Zdaj si ne upaš v družbo več sosedno. Kakó ti z blagom tvojim gospodari Ta zarod, samopriden in nesramen, Ki prid le in dobiček mu je mari! Ti prosiš kruha — on ti daje kamen; Kaj ti še dosti dolgo ne slepari? Bog te odreši tega zlega — amen! VI. »Naučni slovnik« hočete izdati, Kakóršne drugi imajo narodi. Pervaki, kaj se vam po glavi blodi? Od strehe hišo jamete zidati? Kedó ga hoče izmed vas pisati? Pomagali si bodete s prevodi; A moje nij, kar sosed mi posodi, Na svojih nogah mož poskušaj stati. Drugod nikjer ne bere maš cerkóvnik, Pri nas pa mora vse narobe biti, Takó da se nam smeje sam Germovnik. Veliko mora sam se prej učiti, Kedor pisati če »naučni slovnik«; Oj slavni vi slovenski Abderiti! VII. Ab Jove! — S tabo záčnem, sveti »Oče«! Sè strehe vrabec nam na tla ne pade, Brez tebe, v zbor nihče se ne prikrade; Vse vidiš tí, nič nij ti nemogoče. Oblast od Drave tvoja je do Soče, V té stavijo Slovenci svoje nade, Ti milosti deliš jim, ti »nagrade«, Do tebe vsak pošilja prošnje vroče. Ti nam germiš, ti delaš dež in jasno, Ti pišeš véliko in malo »pratko«; Slovenija te moli enoglasno. Kar hočeš, vse se ti izteče gladko, Če tudi časi zdí se nam počasno; Češčeno tvoje nam ime presladko! VIII. Ti jeze bog si, nijsi bog ljubezni; Gorjé mu, kdor v nemilost tvojo pade, Ker pozabiti nemaš ti navade, Ti maščevanja bog, neskončno jezni! Strašní ukazi tvoji so železni; Ti v strahu stare imaš vse in mlade, In duše vérne molijo ti rade: V nevolji svoji tí nas ne pogrezni! Začetek vse modrosti je »bojazen«, Otrokom šiba poje novo mašo, Za tó si mladim malo ti prijazen. Izvoljenim le hraniš sladko kašo; A koger vdari roke tvoje kazen, Zapreš telesno mu in dušno pašo! IX. »Sinú« pušica tretja naj zadene. Ti, ki imé ti je italijansko, In v žilah sókervco imaš germansko, Kaj tebe je prineslo med Slovene? Med Nemci nijsi nášel svoje cene, Zató blagó vse svoje pravdoznansko Prenesel sem v deželo si slovansko, Češ, veseli otrok se zlate pene. Neumen nijsi, to se mora reči: Oh! le predobro si Slovence sodil, Ti znaš očitno »več ko hruške peči«. Prej z blagom si okrog po hišah hodil, Zdaj jeli vsi samí so k tebi teči; Kako še dolgo boš za nos jih vodil! X. »Zet«! tudi ti si na kurulskem stoli. Kedor otrok je »priden«, vse doseže; Ti mirno pervakuješ brezi teže, Zboruješ, kakor da sedel bi v šoli. Ne vbrišeš se, če se ti ne dovoli, V besedne ti ne vrivaš se tepeže; Če ti jezika »Oče« ne razveže, Molčé sediš, ne šepetaš nikoli. Ročico kvišku pomoliš, učénček! Ko hočeš ven, ter tiho greš iz klópi, Izvoljeni očetov ti rejénček! Očetu hvalo poj in ženski jopi; Po konci moško nosi svoj grebénček, Ter vsako leto v višji razred stópi! XI. Ti med slovenske štet si literate, Ker v knjigi nas učiš, kakó se kuha, Pekó se piščeta, soli se juha, Kakó se razne mešajo salate. Ti znaš najbolje peči karbonate, Nij čudo, ako nijsi brez napuha, Okusa tebi tréba nij in duha; Da le jedila ga imajo zate. Visoke misli svoje in globoke In vzore, ki rodé se v tvoji glavi, Zavil si nam v pastete svoje roke. Ne bom zabavljal; pater, oh! peccavi! Kaj dé, da nam le delaš dobre cmoke, če cmok si sam, ki se težkó prebavi! XII. Bog plati Vam nauke literarne, V podlistku rozložene mi »Naroda«; Kaj je novela, kdaj je pesem oda, In več modrosti take suhoparne. Kazali pote meni ste nevarne; Vaš nauk, upam, nij mi bil brez ploda; Privrela ž njim na mlin mi spet je voda, Ter zavertila kamne mu nemarne. Lepo sem pesem hotel Vam zapeti Za hvalo, ki iz serca mi izvira; Zdaj vidim, prave nijsem znal zadeti. Kar rekel sem, vse pesem tá podira, Končano skoraj kam je tréba šteti? Ne vém, je oda, ali je — satira! XIII. »Dolina solzna«, če nii nij po godi, Naj grem iz nje, velevate mi, spešno! Ták svèt mi dajete? — to je pregrešno, Oj kristijan pobožni, sram vas bodi! »Dolina solzna« — sama cerkev sodi Tako — in vam, gospod se zdi to smešno Svetá gorjé tajite vi nevtešno, Ki vsi pod njim zdihujejo narodi! Vam dobro se godi — lepó! jaz tudi Potrebne ravno ne pogrešam hrane; Kaj dé, če drug se póleg naju trudi! Kragulja, ki človeštvu kljuje rane, Gospod profesor! — ne bodite húdi — Ne preženó nam »šalice« neslane. XIV. Oj učenik slovenskega jezika! Kako ti lepa je naloga dana! Mladina, za vse lépo, blago vžgana, Očeta naj te ljubi in vodnika. A če nikoger tvoj poduk ne mika, Če učenost je tvoja vsa neslana, Mladini pusta, neprebavna hrana; Tedaj izgled ti nijsi učenika. Kdor vedno »ribo« le in »raka« sklanja, Temné skrivnosti jorove razklada, Komur je slovnica verhunec znanja, Abuna Soliman je Ilijada: On od slovenščine mladost odganja, Mladost, ki nam tolažba je in nada! XV. Verti, spreminja čas se brez prestanka! Prej časa, novcev bilo je izguba, Zdaj rodoljubje pase rodoljuba; Skerbi za svoje, kakor mati, stranka. Temù se grošna v zakon dá meščanka, Tam onemu je »sinekura« ljuba; In tega uda narodnega »kluba« Ravnátelja izvoli nova »banka«. Ko verze vlada káko jim »koncésijo«, Huj! zbirajo okolo nje se kavke, Ter tiho v lepi zložnosti delé si jo. In ljudstvo! káke imaš ti opravke? Ti stradaš, moliš, hodiš za procésijo, Ti vpiješ: Slava! — ter plačuješ davke! — XVI. Kedór je rodoljub, ne ker je »moda«, Čerti prepire prazne in razpore, Storiti iz sercá želi, kar more, V razvój in srečo drazega naroda; A zraven svéta mu je luč, svoboda, Gojí visoke v persih, jasne vzore, Pogled mu čez domače seza gore: Kam ták naj ide? vprašam vas, gospôda! Dvé stranki imate sedaj v Ljubljani — Ker tretja neče se še prav roditi — Nij mesta mu na tej, ne óni strani. Tam národ svoj bi moral zatajiti, A k vam svobodoljubje njemu brani; Težkó človeku je Slovencu biti! XVII. Jezvitarstvo, hinavstvo, lumparija, Prekánjenost lisičja, zvitost kače, Politika se zdé vam vse zvijače; Klin s klinom, z lumpom lump naj se pobija! Kriví naj se pravica in zavija; Poštenost, plemenitost so igrače! Obrekovánje, laž, če nij drugače — Dovoljena je vsaka gerdobija. Slabó ne more dobrega roditi, Noč z dnevom, laž z resnico se ne druži: Kaj moglo bi iz take zveze priti? Pred mašo mašnik ne brazdá po luži; Poštenemu je rodoljubu biti, Svét bodi sam, kdor sveti stvári služi! XVIII. Pisatelji slovenski, časnikárji! Kakó sirovi ste, neotesáni; Bosi, nevmiti in nepočesáni, Po govori, vedênji ste dervarji! S peresi ne, vi pišete z loparji! Če v mislih ste, v jezikn telebáni, Vi ménite, da pravi ste Slovani; Kje plemenitost v vašem je slovárji? V psovánji strašno vi ste izgovorni; Z »nemčurji«, »mavtarji«, »liberaluhi« Nam pridno bogatite jezik vborni. A kakor goba ste v humorji súhi, V salónu, kakor v coklah kmet, okorni; Za vso lepoto slépi ste in glúhi. XIX. »Boriš se vedno tí samó s pervaki, Vse nanje tvoje létajo pušice, Le njih napake vidiš in krivice; Glej, káki so nemškutarji!« — »»Enaki!«« »Zakaj ne mahaš njih?« — »»Prijatelj, čaki! Lepó po versti vse! — Najpréj resnice Pri sebi mi iščimo in pravice; Samí najpréj bodimo poštenjaki! Ti Schreyi, Schafferji, in kar gospôde Enake je, kaj meni ti? — Sramoto Ko v naši kervi čutim, tá me bôde. Napako tujo vidim pač in zmoto, A iz domače dvakrat več je škode; Ta peče me, ta vžiga mi tegôto!«« XX. Pušice prožil z láhkega sem loka V perváško neprijazno mi kerdélo; Lehkó jih nekaj je mimo letélo, Preveč se v jezi mi je tresla roka. Zdaj môlči jeza! — Žalost mi globoka V prijazne svojcev verste vodi strelo; Potrebno, vidim, vendar bridko delo! Kaj čem? — Ljubezen pokorí otroka. Ne! strel ne bodem streljal. — Morebiti Krivico, nehoté, komú bi storil, Hudó bi bilo mi kogá žalíti. Iz serca bodem v serce jim govoril; O da bi mogel z upom se tešiti, Da iz med vseh en sam se je spokoril! XXI. Ko tožil sem o žalostni osodi Dežele nase, ki jo síni plénijo, Najboljši sini, kakor sámi ménijo — Mí vemo, da jih samopašnost vodi — Tešili so me znanci: »Miren bodi! Glej nado našo, mlado glej Slovenijo; Bodóčnost njena je, visoko céni jo! Rešitev pride nam po mladem rodi. Ta zárod pojde, z njim njegovi zbori, Nesramnost z njim in samoprídnost pade; Z njim vsi domači minejo razpori. Kermilo pride v čile roke mláde, Nové moči, visoki, blagi vzori — —« O kje ste, sládke moje serčne nade! XXII. »Kje mlada je Slovenija, oj kjé je? Popotniku, prijatelj, mi naznani! Priromal sem iz daljne, tuje stráni, Da serce se domá pri njej ogreje. Kje so možjé, za vzvišene ideje, Za dom, človeštvo in resnico vžgani?« — »»Slovenija? — Tu ena je v Ljubljani! A mlada? — Ne! — Ideje?«« — Mož se smeje! Odgovorílo se mi je dvoúmno, Ko v Maribori bil sem pri »Narodi«; »Primorec« rajni gledal meje sumno. »Tu ali tam odgovor jasen škodi!« Novin ščipánje vseh je nepogumno; Kam, vraga! naj še človek vprašat hodi? XXIII. »Možjé«! zakaj sedimo tu pokojno? Pred nami laž šopiri se, krivica, Nesramnost ne zagrinja dnevi lica, Gerdob kerdelo širi se nebrojno! In tí, zastavo dvigni nam trobojno, Orožje svitlo suče naj desnica; Dom kliče nas, svoboda in resnica. Naprej! in zmaga vénča sveto vojno! — Kakó? Kaj vidim? — Nikdo se ne gane? Sovražno pláši vas, možjé! kerdêlo? Preveč, močí nasproti vam je zbrane? Borili se ne boste za dežêlo? Za svojo mater strášijo vas rane? — Naprej! pa naj si sam razbijem čêlo!« XXIV. Ko je na Dunaji, — oj duša blaga! Kakó zè vsem, kar je lepó, se strinja; Kakó pervake iz sereá preklinja! Človeka ne boji se tu, ne vraga. Nad vse resnica sveta mu je draga, Nikoli misli on ne izpreminja; Poštena vsaka mu povsod stopinja, Nobena izkušnjava ga ne zmaga. Otide, — mine leto, — že se skisa; Mož druge vere, druzega je dúha, Poštene nij besede več, ne spisa. Verté se misli mu okrog trebuha, Prijatelj gnjilega je »kompromisa«, Na narodnem drevesi veja suha. XXV. Slovenija, dežela tí ubožna, Neimeniten krajček si Evrope, A literatov imaš cele kôpe; Ti v pisariji silno si premožna. Vseh verst pisalcev družba tu je množna: Tu Goethe, tu Shakspear je, Dante, Lope, Cervantes, Heine, Swift, Jean Paul in Pope; Posvétna so peresa in pobožna! Premogel nij težave še slovníške, Napóti mož že peš se k Hipokréni, Popiše iz Ljubljane pot do Šiške. Ta »Servus-Petelinčka« posloveni, »Dopis« v predale pošlje tá Noviške: Pisatelj je — in lavor je po céni! XXVI. Če k suknji »gumb« privežem si za silo, Ne štejem se za to še med krojače, Ki suknje, plašče delajo in hlače, Zakaj? — Saj jih je že takó obilo! Kedór steknòl pri nas je »bilo« z »milo« Enkràt po sreči, od veselja skače; Versti se med parnáske postopáče, In teto imenuje pevsko Vilo! Otroci smo si hišice gradili, Za kratek čas, ne na ogléd, ne v rabo; Če kdo prišel je, že smo jih razbili. Igráti z rimami, nij ravno slábo; Kar spišeš, kaži, čitaj svoji »mili«, Potem zakuri peč — in mir bo s tábo. XXVII. Komúr je gracija se nasmijála, Vse smé; postavi se lehkó na glávo, Poréden, grób je — vse mu vpije »bravo«! Vse prístoji, resnoba mu in šala. Beseda derzna — njemu prav je pala! Igrá z jezikom, zvija ga šegávo, Vsi elegantno mu slavé pisavo; Kar on počnè — gotova mu je hvala. Andrejčkov Jože! s skornjami čez rámo, Mehúr za pasom čez pisársko polje Korákaš peš, ponujaš svojo »kramo«. Za mizo pri kozarci dobre volje Poslušamo te radi — êno sámo: Tobák tvoj, Jože. ne diši najbolje! XXVIII. Gospód, despót slovenskega jezika! Pred nami tí, za tábo mi korákamo; Po ternji, čez kertine pót pretákamo, Preširnega nam bog je dal vodnika! Porednost tvoja z nami je velika: Zdaj skočiš brez potrebe, mi vsi skákamo: Ko se ti ljubi, sedeš, — zopet čákamo; Pokorščina ovčic te silno mika. Od truda in od žeje skoraj sáhnemo, Kakór pod kapom pot nam s čela kapa; Postój en čas, da malo se oddáhnemo! Čestíti družbi vsej uhaja sapa. Počakaj, da si gerlo malo spláhnemo — Jaz s težka še dohajam Haderlápa! XXIX. Slovensko zgodovino literarno Učiš; iz tebe naj modrost zajema Mladina ter navdušenje si vnema, Ki ne vgasí življenje ga viharno. Učenje tvoje strášno je nemarno: »Preširna pesnik ta — in ta posnema Koseskega«. — Prekrasna res sistema! Kaj hočeš s to modrostjo suhoparno? »Preširnovič je, kdor ljubezen peva; Ljubezen, dalje, čut je subjektiven: Med subjektivne ergo naj se deva! Kedór ne ljubi, — ta je objektiven!« — To dan na dan mladini se premleva; Nam zdi se nauk ta strašnó — najiven! XXX. Ti hočeš zabavljáti mi, sirota? Ti, srakopèr, ki še za stáro skaka? Med perjem še cvetè ti »mišja dlaka«, Perut dolgósti nema še života! Potrebna ti je gnjezda še gorkota, Prezgodaj si iz njega palo, spaka! Če vsuje dež se náte iz oblaka, Perut bi starke bila ti dobrota! Prehitro nje popustil si zavetje. Ko repka ti za palca pol poganja. Že čivkanje se tvoje zdi ti petje. Tvoj kljunček nij še vajen prav zobánja, In vendar jezno — smešno mi početje! V mé, kosa terdokljuna se zaganja! XXXI. V zelenji pišem »dunajske sonete«. Že cvéti jablanam se obletévajo, Marjétice, zlatice razcvetevajo, In rože so užé na pol razpete. Veselje v krilu je narave svete: Metulj se ziblje, sládko tiče pévajo; Stvarí vse radost svojo razodévajo, V preblaženi ljubezni mladi vnete. In jaz? — Ko cvetje, petje me obdaja, Ko ljubi vse, kaj hočem jaz počéti? Serd, jeza, čutim, v persili se mi taja. Pervak naj pride, hočem ga objeti! Velika moč cvetóčega je maja. Mirújte zabavljivi zdaj »soneti!« XXXII. »Na vse strani maháti brez ozira, Pušice, černim žolčem napojêne, V možé prožiti, čislane, poštêne: Tó veseli ga — strast mu je satira«. Oj ne! — Mirú želján sem, ne prepira, Zavist ne vodi in sovraštvo mêne; Čestil bi rad, ljubiti strast me žêne, V možá se radostno okó mi vpira. Kjer morem, jaz spoštujem rad visoko; Pokážite mej sábo mi junaka, Odkrijem se, priklonim mu globoko. Pokažite mej sabo mi — Deáka — Oh, radosten možú poljubim rôko, In oda bo potem mi pesen vsaka. XXXIII. Dopisi mi pošiljajo se gôsti, Nevoljni, da mej mojimi soneti Naj slabši tebi vmérjen je, deveti, Ker v serce nijsem prav te znal zabosti. Velé mi, če imam kaj mózga v kosti, Da mi od konca delo je začeti, Svoj prožni lok še enkrat mi napeti Klečéplaz! v te, da bode ti zadosti. Ko vse naštèl bi, kar jih vem, historije: Kák »narodni molitvar« terdovratni V katoliškem je društvu, kakšen v zbori je, Kák v »klubu« on in v družbi je privatni, In kákovšen v Čitálničnem prostori je: »Zapèrl bi sapo« zgagi tej zagátni! XXXIV. Hinavca, pismouka, farizeja Če božji sin nij mogel sam terpéti, Kakó bi jaz ga mogel rad iméti, Jaz, na človeštva deblu šibka veja? Ljubezen me navdaja najgorkeja Do vseh ljudij, kar jih živi na sveti; Ne morem za hinavca se ogréti, Če sili me zapoved najostréja. Soneti moji, ménim, dosti príčajo: S pervaki nijsem bog vé kaj priljuden; Njih grehe in sleparstvo pridno bičajo. A jaz jih bičati ne bodem truden, Doklèr slepiti se ne naveličajo; Nad vse pa mi hinavec je ostuden! XXXV. Posebne so kreposti škapulirja, Ki, čujem, nosiš ga na golem vrati. Ti najpobožnejši mej advokati! Kar svétega je svéta, k tebi dirja. Vse tercijálke z Údmata do Mirja Bosé do tebe romajo po blati; Ko drug nobén, ti moreš pomagáti, Samó — ne brez petíčnega mehirja. Saneta simplicitas! — Ti iz pobožnosti, Smejé se, kuješ terde rumenjake, Sram nij, poklékar! te v debelokožnosti. Drugjé tí prilike ne najdeš take; Da z bogom si in vragom v lepi zložnosti. Za tó, pobožnik! šel si mej pervake. XXXVI. Lepó čemerlom v gorcem je poletji: Obilo paše jim po polji, v rési je, Povsod cvetó medéne jim koncésije; Brenčèč letévajo okrog po cvetji. Obnóžje, sterd, zalégo v prizadetji Množé si vednem, vzeti ne dadé sije; Strupenim želom, ki jim zad v telési je. Boré se hrabro v máhoveni zavetji. A ko jesén je, o kako medlévajo! Od dne do dne bolj redki siromaki Živôt z živôtom zmerzli si ogrévajo. Sertínci, ostrozbadni prej junaki. Zamólklo zdaj, otožno pobrenčévajo. — Kaj pravite podobi tej, pervaki? XXXVII. Oj vi politiki visoki, slavni! Kakó izborno posel svoj uméjete! V sklepávanji na persih gumbe štéjete: Pojmó. — ne pójmo, — pójmo v zbor deržavni! V Beč silna moč vas vleče starodavni, Modró tam klop širokoplátni grejete: Zakaj, to veste vi, a nam se smejete, Ker mislimo, da dedci ste veljavni. Modrost, možjé, globoka vaša taka je: Dragó je vse, drag živež, draga merva, Težavno zdaj življenje siromáka je. Prislužka treba je za sol, za derva, Ker gaslo pravo pravega pervaka je: »Za vero. carja, dom« — a ta je perva! XXXVIII. Nij sram, pervaki! strášne vas ubožnosti? Ví, ki samí se stavite najviše, Povejte mi, kedó iz vaše hiše Zasvétil nam se je v posebni zmožnosti? In vendar ímate dovolj priložnosti; Poskusi eden naj, do denes ní še: Pošteno pesem, v prozi naj kaj spiše; Ne kážite se vedno v bosonožnosti! Iz svojega nam dajte kaj peresa, Kaj tacega, da bode sad krepósti; Do zdaj še nijsmo videli ničesa: Ni dela, kjer potreba je modrosti; Ni vêrza, ki ne žalil bi ušesa; Ni spisa strokovnjáške učenosti! XXXIX. Bolezen nova, gorelo oportunstvo! Močvir, ki že topíš nam v káli nade, Ki v té zagazil je Slovén do bráde : Kakó naj ti po naše rečem? — Kljunstvo! Ti paznoúho zajčje trepetúnstvo! Beseda krepka ti iz ust ne pade, Predévaš sklepe, kakor mačka mláde; Prokleto ti vsestransko omahunstvo! »Ta stvar je lepa, dobra res v principi, A zdaj ne gre, nevgodne so razmére; To je gerdó, a dobro v tem je hipi.« — Pervaki, sploh možaki stare vére, V tej novi védi že ste prototipi, Dognanj strokovnjaki polne mére. XL. Sercé mi kervaví, plamtí mi jeza; V fevdalstvo, hlapčevstvo in zagorjánstvo Vklenílí nam pošteno ste slovanstvo; Nečastna družba mi, ostudna zveza! Da vedno delj okrog po svéti seza To žalostno o nas, Slovanih, znanstvo, Storílo vaše je neotesanstvo, Ki nas v sramoto vedno bolj pogreza. Svet čuje naj moj glas: Mi nijsmo taki! Sovražniki ideje nijsmo nôve! Svobodomorci, hlapci in mračnjáki! Kedó je kriv, da svet takó nas zove? Oj ti, moj rod slovanski, blagi, jaki! Razbíj sramotne skôraj že okove! XLI. Prijazni, oj pervaki! nijste meni, Prizadejál sem mnogo vam preglávice, Na téme zbral nekoliko žerjávice; Od jeze, slišim, bili ste zeleni. Sonete moje hvali svet pošteni; Dajáli so prijetne vam »zastávice«, V družini in v Čitalnici zabávice; Zdaj maščevánju čas je zaželêni! Izpóved mojo čujte: Jaz svobôdi Iz serca vdan sem, — mirno poslušajte! V politiki poštenje mene vodi; Temò sovražim, — kamen pobirájte! Za mir gorim in spravo mej narodi; Slovenec liberalen sem, — metájte! XLII. Saj čutiš sama že, pervaška stranka! Stebrí da tvoje se majó oblasti. Ti veš, da skôraj ima vse razpásti; Kedáj? ne zdi se težka mi uganka. Kar si stvaríla, nema nič obstanka, Nič neče več ti vzhájati in rasti; Vsak dan si manjša, — kdó te íma v části? Več ne pomore ti nobena »banka«. Nekoliko se časa gospodari Z ležjó, zvijačami in sleparijo; Nazadnje vsak ležnik se sam pokvari. Otroci pén se zlátih veselijo, Odrasli človek vmiče se prevári: Toréj zaprí že svojo »kramarijo«! XLIII. Nerodovitna, kakor tla na Krasi. Slovenija je naša mati skopa, Pritlikav rod po njej, neslaven stopa; Kje mož kàj vreden zdaj se nam oglási? Nekdàj so, bratje! bili drugi časi: Preširna smo imeli, Cojza, Čopa, Kopitarja poznala je Evropa; Še pomnijo jih starci sivolasi. Iz serca mater svojo so ljubili, Preblage duše, za vse lépo vžgane. Brez prida sebi, zánjo se trudili. Na slabje vedno svet se preobrača; Kdor zdaj pri nas za dom z mazincem gane, Moli že róko, da se trud mu plača. LXIV. Vi hočete mi biti kristijani? — Ne strinja s kristijanstvom se pervaštvo: Ljubezen Krist učil je, — vi sovraštvo; On luč je ljubil, — vi temi ste vdani. Kroták je, vsmiljen bil, — vi ste tirani; Bogastvo ljubite — on siromaštvo; Sovražil laž je, — vam je laž junaštvo; Po kteri ste podobni vi mu stráni? Preganjan bilje on, —- a vi pregánjate; Oznanjal mir je, — boj vi mej narodi; Hinavstvo je čertíl, — vi se mu vklánjate. Fanátiki ste vi, — on milo sodi; On križ je nosil, — vi se nanj naslanjate: O pôjte iz svetišča, sram vas bodi! XLV. Materijálnost, neozdravna kuga! Če krivo mi skerbnó okó ne sodi, Na mladem tudi že se kažeš rôdi; Mladina bila nekedàj je druga! Ko mislim to, sercé mi tare tuga; Pomočka jaz ne vidim taki škodi, Za upom zrem, ki plava mi po vodi; Pervak, poglej, to tvoja je zasluga! Vse preterpéla ti bi, domovina! Kar je grešilo se; to je najhuje, Če upanja ne kaže več mladina. Plevél razširjen têžko se izruje, Ne zmaga plemeníta ga rastlina; — Gorjé mu, kdor mladino pohujšuje! XLVI. Molčánje lépo res je, módro delo, Ki misli: kar ne peče te, ne gási! Z njim človek sítnosti ne nakopá si, Celó koristi svoje bo izmélo. A vendar, bratje! meni bi se zdelo: Molčáli smo dovólj, — prišli so časi, Da jasna, krepka se beseda zglàsi, Ki reče: To je černo, to je bélo! Da vse nam gre na róbe, kaj je krivo? Povédati je treba to mej brati: Molčánje naše prepoterpežljivo. Čas je, da že prestanemo mižati; Pomislite, vam priporočam v živo: Tuj greh na grebe drugih je molčáti. XLVII. Ker, kakor vi, pobijam jaz pervake, Ne mislite, da sem na vaši stráni! Poštenje mi hoditi z vami brani; Vesel pomoči, družbe nijsem take. Brezvestne stranke šibam jaz napake, A materi zvestóst serce mi hrani: Vi tujej domovini ste udani, Toréj ločimo skôraj že koráke! In vi, soneti! po deželi ídite; Če vas pervak preklinja, to ne škodi; Saj vi mu tudi mnogokàj izpridite, Le prestavljáček milosten vam bodi! Nikomur se podobni mi ne vidite, Ko v strašnem nemškem gledam vas prevodi!

mislim, da sm ABS v praksi že prekletokrat probal in do sedaj, same pohvale. Med drugim sem sprobal tudi zaviranje po kanalu poraščenem s travo in je deloval fenomenalno, tako da ni bilo padca, poleg tega pa lahko vedno uporabljaš še zadnjo zavoro, brez nevarnosti za zdrs.

u matr ... se mente 2 meseca prej, da se priplazte do Kočevja .... itak.... skuter u čeul :krneki:

Jakob ... prodaš par gramov ... tu js bi se rad tako počutu

Jakob, predolgo si bil na dimu!

dobro si to ubodel...za mojega pa nimajo z rezervoarčkom.... so pa 375 €...

.... Kmet, hvala za odgovor vsem sodelujočim .... :grrr ... u bistvu sem pozabil napisat v prvem obvestilu, da je ta miting "motoristične resnice" v biljardnici tko al tko odprtga tipa .... :yes: ... torej vsak, ki ima, al pa je mogoče kdaj imel enosledno vozilo, in ki bo v žepu v soboto najdu vsaj dva evrčka, za svoje pivo valjda, je toplo vabljen ..... .... u najslabšem primeru bi znala biljard igrat samo jest pa Kmet, ostali boste pa pil in se kregal, kdo je boljši .... .... tisti, k pa mislte igrat, pa to jasno napište, zarad tega da bom vedu kolk miz rezervirat ....

Jaz bom verjetno tudi prišel....

Itak,vsi lohk pridejo,prijavijo se pa samo tisti ki bodo igral....

ZDA - Laguna Seca 21.7.2013 Rezultati 2012: 1. Stoner 2. Lorenzo 3. Pedrosa ZDA - Indianapolis 18.8.2013 Rezultati 2012: 1. Pedrosa 2. Lorenzo 3. Dovizioso Češka - Brno 25.8.2013 Rezultati 2012: 1. Pedrosa 2. Lorenzo 3. Crutchlow Velika Britanija - Silverstone 1.9.2013 Rezultati 2012: 1. Lorenzo 2. Stoner 3. Pedrosa San Marino - Misano 15.9.2013 Rezultati 2012: 1. Lorenzo 2. Rossi 3. Bautista Španija - Aragon 29.9.2013 Rezultati 2012: 1. Pedrosa 2. Lorenzo 3. Dovizioso

MotoGP 2013 7.4.2013 - 10.11.2013 Počasi se približuje začetek MotoGP sezone, tako da je ponovno čas za moj že tradicionalni MotoGP preview. Letos si bomo čez celotno sezono, tja do začetka meseca Novembra ogledali 18 dirk v najmočnejšem motociklističnem razredu. Novost je dirkališče v Texasu (ZDA), ki bo zamenjalo Estoril (Portugalska). MotoGP sezona 2013 bo letos štela točno 13 ekip in 23 dirkačev. Med ekipami in dirkači je kar nekaj novosti, ter novih znanih in manj znanih obrazov. Najbolj pa seveda odmeva prestop 7-kratnega svetovnega prvaka Valentina Rossija iz Ducatija nazaj na Yamaho, ter zaključek kariere 2-kratnega svetovnega prvaka Caseya Stonerja. V najmočnejši moto razred se seli tudi kar nekaj odličnih dirkačev iz moto2 razreda. Še posebej je omembe vreden Španec Mark Marquez, lanski svetovni prvak v moto2 razredu in svetovni prvak iz leta 2010 v 125ccm. Letos so mu pri tovarniški Hondi zaupali enega izmed najboljših motociklov v MotoGP razredu. Kljub temu, da je "rookie" verjamem, da bo letos zelo nevaren vsem "najboljšim". Koga pričakujem letos na vrhu? Kot vedno težko vprašanje.. V borbi za naslov svetovnega prvaka pričakujem dvoboj med dvema Špancema, Danijem Pedroso in Jorgejem Lorenzom. Na vrhu pa pričakujem že prej omenjenega novinca Marqueza, saj če se bo hitro privadil na motor in izkoristil vso moč, ki jo bo držal v rokah, potem zna biti velika nevarnost. V borbi za naslov pa se ne bi čudil, če bo ponovno Valentino Rossi, saj je imel lansko sezono veliko problemov predvsem z motorjem, letos pa bo ponovno sedel na svojo ljubico Yamaho in skupaj lahko naredita nemogoče. Vsi ostali dirkači pa po mojem mnenju nimajo velikih možnosti za zmago prvenstva. Če bi bilo podobno stanje kot lansko sezono bi rekel, da imata možnosti še Andrea Dovizioso in Ben Spies, odlična dirkača, ki pa sta presedlala na realno gledano za razred slabša motorja, kot sta jih imela lansko leto in v tej situaciji bosta težko ogrožala ostale. Več o dirkačih pa si lahko podrobneje preberete v drugem delu previewa, kjer sem opisal vsakega posebej. Koledar & dirkališča: Katar - Losail 7.4.2013 Rezultati 2012 1. Lorenzo 2. Stoner 3. Pedrosa ZDA - Circuit of the Americas 21.4.2013 Novo dirkališče. Španija - Jerez 5.5.2013 Rezultati 2012: 1. Stoner 2. Lorenzo 3. Pedrosa Francija - Le Mans 19.5.2013 Rezultati 2012: 1. Lorenzo 2. Rossi 3. Stoner Italija - Mugello 2.6.2013 Rezultati 2012: 1. Lorenzo 2. Pedrosa 3. Dovizioso Španija - Katalonija 16.6.2013 Rezultati 2012: 1. Lorenzo 2. Pedrosa 3. Dovizioso Nizozemska - Assen 29.6.2013 Rezultati 2012: 1. Stoner 2. Pedrosa 3. Dovizioso Nemčija - Sachsenring 14.7.2013 Rezultati 2012: 1. Pedrosa 2. Lorenzo 3. Dovizioso

Jz in ženka mogoče res prideva,sam bom počakal z prijavo do maja,ko je zadnji rok,saj to so moji kraji in bo luštn,zdej kupujem še električni šoker za kakšnega pametnega scooterista saj bom sam,se morm opremt v primeru nesoglasij

Al pa recimo frnikulat...to je za našo generacijo...

Lažejo,to je konstrukt proti men in Piku,to so strici iz ozadja sprožl,nč svoj status bom zamrznu...se pravi bianko odstop dokler se ne razčistijo zadeve :grim

Prijavljam se

Odlično. Če sem že na sankanju uspešno nalomila (predvsem sebe), kaj bom šele delala na biljardu. Pazite se me :grim , znam biti s palico v roki zelo nevarna (verjetno prevsem sebi). prijavljam sebe im Markll

Je bila "povorka" tudi mimo Zokija z geslom: ZOKI SPOKI

Najbl zagreti bajkerji že dva meseca pridno vrtite pedala, nam drugim se je števec začel vrteti z nule. Končno . Beseda je dala besedo, napoved obetavna, in ker je 'stari maček', navezan name, jaz pa nanj in na asfalt :closedeyes:, dobil naslednika, sem že prav nestrpno čakala sobote, ko sva jo s kolegom popihala v Istro. Lani, ko sem dobila Pinarella za testirat, sem komentirala, da so kolesarji, ki vozijo specialke, čist nori :grim . Kakšen mazohizem . Še živo se spomnim, kako so me ponavadi na mojmu gorcu bolele samo noge, če sem pretiravala, po dobrih 200 km v 2 dneh s specialko pa ... ma, ko bi ble sam noge ... bolelo malo morje 'novih' mišic in kosti in to še nekaj dni potem ... Tole letos čisto druga zgodba. Jupiiii, otvoritev ... v dveh dneh (pop + cel dan + dop) 173 km, navdušena nad bajkom. In prav tako nad SZ delom Istre, predvsem notranjostjo (Buje, Oprtalj, Motovun, .. ). Prazne ceste in dober, nič od zim uničen in poflikan asfalt, edino burji bi blo fajn dat vetra . Temperature čez dan med 10 in 15 stopinj in ko se je zadnji dan ozračje umirilo, je postalo prav božansko, sam kaj, ko je blo treba it domov . Hja, tako je bilo prejšnji vikend. Komaj čakam, da se vreme malo popravi, potem pa proti morju spet ... .

pametn pa je tisti avtomobilist,ki se ne pusti prehiteti motoristu za vsako ceno.Za red delat so plicaji ne pa prepotentni kreteni za volanom.

... ja komolčnike bi že kar zdej lahko s sabo prnesl ..... če bi bla slučajno gužva za šankom ... ... pa predlog Živga norca tud ni čist mim, da bi mogoče kakšna očala za kros vozt tud mel sabo, za vsak slučaj, da te kdo slučajno s palco v uč ne sune ....

Kaj še nisi skužu palačinke,vse kar se loti pusti nedokončano ti dam sam dva primera slika Norca pa mene nekje pod slapom,ta izbor in še in še nedokončanih projektov ki padajo iz omare ko okostnjaki :lol: P.S. jz sem jo nehal resno jemat takoj drugi dan ko sem jo prvega spoznal :lol:

A tako. Honda pili detajle, Ducati pa revolucionarno spreminja dirkalnik? In what fucnin universe? Honda je v dobi 4 taktnikov dirkala z V5, ozkim V4 in med 2011 in 2012 so razvili še širok, 90 stopinjski V4. Delo so opravili tako dobro, da revolucije sploh opazili nismo Dirkalnik na voznosti ni izgubil nič. Enkat vmes so predstavili še "brezšivni" menjalnik. Res detajlno spreminjanje. Ducati, po branju dobro obveščenih italijanskih novinarjev, vztraja na motorju iz leta 2006. Ima pol manj vbrizgalnih injektorjev kot konkurenta, še vedno je grajen kot nosilni element, zato pretežak in prevelik....Lep primer silne revolucije je gp12, ki so ga sredi sezone 2011 potegnili iz testiranj, mu skrajšali hod in viola, 800ccm dirkalnik....Alu okvir...revolucija? do neke mere. Burgess je rekel, to ni dirkalnik, to je star motor ovit z okvirjem. Tam razvoj očitno teče počasneje. Zato tudi drug teden ne bodo testirali v Austinu v Teksasu enkat sem mel priliko gledat profesionalnega pilota pri pripravi dirkalnika, ko je prišel s piste, naročil neko predelavico na zadnjem vzmetenju, in relkel, "to bo dalo sekundo, mord sekundo in desetinko". In točno toliko je popravil čase. Pepričan sem, da Dovi in Hayden po celem dnevu testiranja točno vesta, ali je nov kos napredek ali ne. zato majo polne kontejnerje smeti

shujšal 8kg :grim

Čeprav je motor skoraj popoln se še vedno najde kakšna stvar, ki se jo da izboljšat Tole je zadnja pridobitev.

Naš pes je gledal 24ur prav v trenutku menjave vlade. Evo, tu sem ujel trenutek, ko je izjavil: "I'm too old 4 this shit"

no, odličn demanti obeh apriliašev Kakorkoli, men se zdi, da Philip Island ni tipčno dirkališče, in kar se WSBKja tiče, te dve dirki verjetno nista realen pokazatelj razmer. Sykes je zlomljen, Checa je dirkal hudo potolčen, Melandri .tudi ni še 100% fit. Vseeno se je pokazalo par stvari. Davies je tudi na BMW suveren, Melandri je bil v drugi dirki zelo zelo blizu, Aprilia ima dva podobno hitra šoferja, kar jim lahko škodi.Največja uganka sta mi Checa in ducati. Superpole je odpelal neverjetno, ampak to je znal tud na 1198. Zdi se mi, da je v dirki na ciljni tudi Panigale ni dohajal BMWja in Aprilije Za naslov bi jez pivo stavil na Melandrija. Upam da zgubim, in letos Sykesu ne zmanjka pol pike.

S 1.7. bo.

http--,,--//

,okrog sveta Z pol manj debate.