Dvorana slavnih

... no, da še jest povem svojo zgodbo: NI BILO ČISTO TAKO, kot sta opisala Kmet in Igor. Že čisto na začetku oti.. ko smo gledali znamenitosti Vršiča, se je nekam čudno začelo bliskati.. zapihal je vetrič.. v zraku se je začutila neka čudna naelektrenost... in Kmeta so že čisto na začetku odpeljali vesoljci... poneslo ga je v nebo... .. in če bi bil jest na njegovem mestu... bi se živ usrou... kmetu je pa ratalo celo všeč... LETIIIIIMMMMMMM....... ...nč... pa pejmonaprej brez njega. Peljemo se do vrh prelaza Vršič... ko se spet nekaj pobliska... in glej ga. Čisto nov... spreobrnjen... dober ko med... da nam je dal celo za čaj.. ... ma sej je lepa slika... ampak... ko bi bil vsaj 1190... ... polno smeha... na račun BMW-jev, sevede... medtem ko smo pili čaj in se jim smejali... so oni zganjali paniko... ko kardani niso zdržali v tak hrib.... Samohvale ni manjkalo: "vidiš, draga... tole sem jaz že vseeee prehodil... se boril med soško fronto.... " ( posledice še zdej vidne) Hja... počasi je bilo treba dol... mislili smo da v ozadju nekaj grmi in se pripravlja na nevihto.... in.. ... ma neeee... alora se opravičavam, ma se nisem mohu zadržat... jota dela svoje... ... ma je bilo tolko fajn... da smo udarili grupnega... v stilu ozkotirnega Ćirota... ... no ja... tudi Igor je imel nekaj od tega.... TRIO.... Med tem, ko smo mi špilali fuke... nam so v koči oskrbeli konjenico... jo napojili... oštrgljali in očistili, da smo lepi odšli domov... JA... TKO JE BLO!!!

Najslajsi utrinek vikenda... Je nastal tam, kjer vroča čokolada teče v potokih !!!

Tokrat sva se z Baykerico odločile in obiskale Dolenjsko in Belo krajino. Dobile sva se na Počivališču ... Barje (Lj) in pičile v Stično, k Cisterijanski opatiji Nato sva odpeljale na Muljavo, pogledat rojstno hišo Josipa Jurčiča, kjer naju je sprejel luškan mucek ... nisva mogle, da ga ne bi pocrklale J.J. in njegova hiša No ok, priznam njegovo hišo nisva našle same. Zdaj samo ne vem, a tako neumno gledam okoli sebe, ampak en prijazen fant (Element 26) nama je pomagal in naju iz Stične peljala do Muljave iiiii, kako prijazno od njega. Do izvira Krke je bilo potrebno iti peš :glare: Kraška jama Ta mrčes me kar naprej napada, tokrat se je osa spravila na mojo tank torbo :jezen Grad Žužemberk V prejšnjem življenju je bil model, ker je tako lepo poziral ^_^ Plavž v Dvoru Pogled na Belo krajino DC3, Otok (kamor sva prišle ponovno z malo pomoči prijaznega domačina ^_^​ ) Metlika Lačne sva čisto drugačne :krneki: Otočec Krka Izlet naj bi trajal 3 ure. Raztegnili sva ga na cel dan, pa še nisva vsega videli kar sva nameravali. Imava razlog, da se še vrneva v tiste konce ^_^.

Da naute sam BMWjev občudovali. minđica je dobla K&N filter, pa rore smo mal navrtali, pa novo gold verižico ma GT verzija

Tudi jaz sem jo mahnil danes z bratom na Gorenjsko LJ, stara cesta do Kranjske gore čez Vršič v Bovec in nato po zahodni strani čez Idrijo se mal pofočkat in parkrat gor pa dol. Pol pa domov. Štart je bil sicer bolj zgoden 6,30, vrnila sva se pa ob 12,00 med tem so pa taboljše polovičke pripravljale kosilo. Pavza Vršič ob 8,00 Še en k rad označ svoj teritorij. Kavica Bovec ob 9,00 :grim Fočk Pa hitr - s pametjo domov kjer nas je čakalo.... Bilo je krasno!

Danes zjutraj pol7 krenil iz Prlekije direkt do Ajdovščine po AC, vmes pri Lenartu me je poscal dež, od Celja dalje pa kar lepo vreme. Ob 10 prispem do Renč, namontiramo ror, okoli pol 3 pa ga že tiram nazaj proti Ajdovščini, čez Col,Godovič,Logatec pa naprej do Lj, Ce, v Slov.Bistrici proti Ptuju in nazaj do Ljutomera. Nabralo se je celih 600km

Ja Dami,pobegnu je dolgouhec Pred mano so delovni tedni polni nadur,pa sem se še dones z mojo drago malo popeljal čez Kranjsko Goro pridružili pa so se mi še Zivnorc z ženo in IgorKr Norčevka in Kmetica pa sta želeli na vsak način spravt kramp na tla .....šibka točka so mu samo dolgouhci Norc je cahnu vsepovsod Ujeli smo tudi Ajdovsko deklico,če pogledaš desno smreko,vidiš zraven vrha te smreke žalosten obraz.......no sej ni čudn ,da je žalostna ko nas je vidla Pod Vršičem v koči smo šli na čaj In obujala sta spomine kako je biti mlad,oba zasanjana ko naši poslanci ^_^ Zatem smo šli še na Mangart,Kmetica je mislila da gre kramp vsepovsod no mal sem tud jaz kriv ko ji govorim kako plezam po odbojnih ograjah Ko je vidla da to ne bo šlo smo se pa mal podričkali sred poletja po tazadnji po sneg ....otrok še živi v nas Ko pridemo v kočo pod Mangartom začneta Zivnorc in draga zganjat romantiko,no hitr se je končalo,on ji kaže kam bi šel on.....no šel je tam kjer je hotela ona :lol: ..... Tudi Igorja so okupirale naše drage,ni se upiral Iz tam pa domov čez Tolmin,Idrijo seveda na OMW in Ride .) kjer je bilo polno kot ,da delijo gorivo zastonj,ne bom našteval kdo je vse bil,mi je lažje koga ni blo............Zivganorca,se je zgubil in namesto proti Postojni je šel proti Kopru.... ......upam,da je že doma Nabralo se je slabih 400km v dobri družbi polni smeha,lp do naslednjič .)

No, z ženo sva lani naredila podobno turo kot Maxiscooteristi letos, pa sva rekla da greva letos še bolj južno. Tako je padla odločitev za Ohrid, seveda obvezno čez Albanijo. Na pot sva krenila 12. junija popoldan iz Portoroža in po 400 km pririnila že v trdi temi do nekega hotela ob cesti v okolici Vodic(54,00€ za dva). Zjutraj po zajtrku pa naprej po magistrali z malo daljšim postankom v Neumu. Čeprav je Burgman udoben, pa rit po par urah vožnje že pošteno peče, še posebno ženski del ima izgovor, da lahko prižge). Po dolgočasnih formalnostih na hrvaško-črnogorski meji sva kmalu prepotena prispela v Petrovac(420 km). Ker običajno ne rezerviram prenočišča vnaprej, razen za več dni skupaj, sva sobo takoj našla (20,00€ ). Tako sva po večerji v prijetni restavraciji na obali (lastniki bivši sodelavci iz Portoroža) kmalu utonila v zaslužen spanec, kajti naslednji dan naju je čakala Albanija. Zjutraj polna pričakovanj natovoriva prtljago in naprej proti Ulcinju in mejnemu prehodu Sukobin, kjer naju prijazni črnogorski cariniki spustijo na prehod za pešce, saj je vročina zmeraj bolj pritiskala. Bolj kot vse drugo jih je zanimal motor (koliko kubika, koliko ide, koliko troši... .) čeprav so bili tudi drugi motorji, pa je Burgman kot zgleda izstopal. In tako sva vstopila v deželo bunkerjev, sem na najini poti videl samo enega ali pa nisem bil dovolj pozoren. Sama pot po avto cesti ni bila nič posebnega, razen, da na njej lahko srečaš karkoli. Tirana nama je popestrila dan, da ni bilo preveč monotono. Promet v njej in njeni okolici zna biti za nas dokaj kaotičen, če se držiš predpisov, ko pa voziš kot domačini pa težav ni več. Problem nastane, če ti navigacija ne dela oziroma 12v vtikač v predalu, avto karte tudi ni(kupil šele v Makedoniji da bom vedel kje sem vozil), takrat pa za pravo smer povprašaš policaje ali pa nekoga seveda v Mercedesu pred rdečo lučjo na semaforu, pa te popelje na pravo cesto za Elbasan. Kmalu po Tirani se začne dobro vzdrževana in zelo prometna cesta vzpenjati do okoli 1000 m visoko, razgled na obe strani, smeti pa tudi. Nisva se kaj dosti ustavljala, razen za tankanje v motor in seveda v sebe, kajti hotela sva čimprej priti do cilja. Hitro opraviva na mp Kafasan (a slovenci? dobrodošli u Makedoniji) in v daljavi se že vidi Ohrid. Hitro najdeva rezervirano prenočišče, lastnik naju že pričakuje z dobrodošlico. Še kako je pasala. Motor je parkiran pred hišo pod video nadzorom, tako da ga ni bilo potrebno dodatno zaklepati, midva pa v moderni prostorni sobi(170,00€ štiri dni z zajtrkom za dva). 330 km ta dan. V štirih dneh lahkotnega oddiha pa le ne moreš brez motorja, zato se odpeljeva čez dva dni na ogled muzeja na vodi ,svetega Zauma, čez narodni park Galičica na drugo stran do Prespanskega jezera, preko Resna nazaj v Ohrid. Naslednji dan obiščeva vas Vevčani. Menda so se v 80" hoteli odcepiti od Makedonije, zato so natisnili svoje potne liste in denar. Megleno se spomnim, da se je nekaj dogajalo tam doli. Na dan odhoda se posloviva od ustrežljivega lastnika in Burgman že požira kilometre po makedonskih in srbskih cestah. Cilj tega dne je pribl. 800 km oddaljena Bijelina v BiH. Še pred temo prispeva v Etno selo Stanišići, najameva leseno hišico 50,00 € za dva), povečerjava in padeva v posteljo kot ubita. Morda Se nama že poznajo leta, ampak se ne damo! Zjutraj naslednjega dne po zares obilnem zajtrku nadaljujeva pot skozi Brčko, Dervento do Banja Luke in naprej do Jajca, kjer prespiva v bungalovu ob Plivskem jezeru(30,00€ za dva). 300 km tega dne. Še zadnji dan najinega potovanja uživava v dokaj hitri vožnji proti Bihaču. Na cesti je vedno zelo malo prometa, policajev nikjer, pa se na števcu hitro pokaže 150km/h. Po krajšem postanku v Bihaču se odpraviva proti mejnemu prehodu Izačić, naprej proti Senju, tunelu Učka in domov v Portorož. 450 km tega dne. Če naredim obračun potovanja je nekako tako: za bencin, prenočišče, hrano je prišlo okoli 100,00€ dnevno za oba. Vem da bi lahko bilo ceneje, če bi imela vse že vnaprej organizirano, bi pa vse skupaj izgubilo svoj čar. Nikjer na poti nisva imela nikakršnih težav. Domačini so bili povsod prijazni, pa tudi Burgman se je ponovno izkazal s svojo zaneslivostjo. Seveda je pred takšnim potovanjem treba motor servisirati- na mojem vsa olja vsi filtri, zadnje zavorne ploščice, nov akomulator(200,00€), čaka pa še menjava zadnje gume po 9000 prevoženih kilometrih večinoma v dvoje. Že razmišljam kam prihodnje leto.

Nevidna tehnologija :grrr

pa še spremstva si bil deležen. http://www.youtube.com/watch?v=EKw3VPjMSeE

kmet tuki nima izbire :glare: ima ženo BMWjašico :evilgrin:

Nameravali smo v Dolomite, pa smo zaradi slabega vremena sli po magistrali do Boke Kotorske in nam nikakor ni bilo zal. Vreme super, ne prevroce, dezja nic oziroma nekaj kapelj v petek ponoci, ko smo spali, prometa malo vec samo okrog Zadra in Splita, nazaj grede ( v soboto ) pa seveda kolone v nasprotni smeri.`V obe smeri nas je pod Velebitom malo premetavala burja, a je bilo se znosno.Na koncu smo se ustavili se na Grobniku, kjer je nekaj Lahov uzivalo na stezi. Naredili smo 1850 km brez ene same tezave ali kocljive situacije, fura nam bo ostala v zelo lepem spominu.

Čisto spontano...- preveč spontano je nastala današnja tura , saj je bil namen le malo občutit motor in sprobat, če je ohridov sladoled še vedno tisti, ta pravi..za kar seveda nisem dajal gor kombinezona :glare: No, pa sem se že na taprvem krožnem ''zmotil'' in ''po pomoti'' zavil za Lokovico. Od tam do Mozirja in proti Logarski dolini, kjer je malo pred Lučami začel motor delati booo...booooooo.boooooooo Ustavim (no...ustavil je kar sam) in ugotovim, da se mi je iz tanka snela cel za goriva..jaz pa že študiral, kako bom poklical prevoz Hvala bogu (no, nekomu pač) je bilo samo to in sem lahko nadaljeval svojo nezačrtano in 'zlagano' pot. Mimo Logarske doline čez Pavličevo sedlo, kjer sem nato zavil proti Bad Eisenkappel..no, po 5 minutah vožnje sem se ustavil ter malo potuhtal, če mi ne bi danes mogoče malo bolj pasalo Jezersko...- seveda sem obrnil in 2x odvozil te ovinke, pri čemer sem si zaradi miljavžnt motoristov skoraj izpahnil roko No, pot me je vodila proti Šenčurju čez Mengeš in v Domžale, kjer se mi je nekako uspelo zgubit in sem namesto za Lukovico zavil za Dol pri LJ. Od tam proti Litiji (res mi je bilo všeč, da sem 'narobe' zavil ), Trbovljam, čez Marijo reko, Žalec in domov. no....na koncu pa še do sladoleda nisem prišel.... :glare: motor pa sem občutil...to pa...

Kmet2 ku kmet na kvadrat zabluzi spet vse po vrsti. Skratka stvar je bila malo drugačna. Res je, včeraj se po telefonu slišimo s kmetom, da se odpravimo na eno furco v naše planinske konce. Zjutraj pa mi reče, da se nam bosta pridružila še Živnorc z osebno terapevtko Dobimo se na postajališču Voklo. Pismu Yamahi pušča rezervoar, Suzukiju tudi le KTM se kolikor toliko dobro drži. Neč padla odločitev, da je treba bit v teh časih varčen pa še dvig davka se nam obeta. Ponos na stran in se vsi skobacamo na KTM-a, motorje pa pošljemo za nami z Ruskim avtobusom na poti na Vršič. Pred vzponom na Vršič prvi postanek. Kmet2, Norc in jst se nekao skobacamo iz KTM-a in pustimo samo čelade na njemu, kmetica2 in terapevtka od norca pa zmrznjeni od vožnje sta lih tm ostale Dobro za davek smo prišparali, rusom je avtobus zakuhal zato smo se navkljub defektu rezervoarjev odpravili naprej. Najprej postanek pod Ajdovsko deklico Nato pa še na vršiču, kjer smo ugotovili, da so pred ostalo Slovenijo in mi že obračunali 22% davek. Ja ni kej Primorska je le Primorska en dan pred ostalo Slovenijo Na čaju se nam je pridružil en izjemo zanimiv in duhovit skuterist v BMW kombinezon s KTM majčko. Čist zmešan Po lepi vožnji v dolino Trente in po dolini Možnice ter čez Viadukt predel zavili na Mangartsko sedlo. Trije Mušketirji Kmetica2 med rožicami (kako je že una o kmetu in sreči ) Samo kako je lepo tam vrh gora Malo poziranja Sledilo še kosilo na bovški obvoznici (meni najljubšemu delu Bovca ) in pa obvezna črna gorka po kosilu Mimo Kobarida, Tolmina, Idrije kot za šalo pogledat še na Ride, OMV in seveda polen prijetnih vtisom domov ... Lep dan, v prelepi naravi s čudovitimi ljudmi pa čeprav vozijo neke čudne motorje, še bolj čudnih bau

Kaj bi dal, da bi imeli v Slo tudi za čelade Schuberth (katero imam na žalost tudi sam (in žena) in ne prvo) tako odgovrnega in stranki predanega serviserja, kot je g. Boris Kompare za čelade Nolan!!

...ko mačke ni doma...ali žena in hči na dopustu...jaz pa malce naokrog :-) Preživel lepih 200+ km ob obali in v hribih. Današnja pot Iz Campanie sem se odločil skočit do Lazia in si ogledati Gaeto, Sperlongo ter Itri. Vsa mesteca so lepa ter vsaj za odtenek bolj čista kot Napoli z okolico. Gaeta... potem pa v hribe in še pogled nazaj na prelepo mestece Sprelonga in že si v hribih kjer se zrak vsaj malce ohladi v smeri Cassina je lepo majhno mestece Itri, kjer se je prav prilegla prava južno italijanska pizza. potem pa nazaj proti Napoliju... Vsem ki se odpravite v južno Italijo priporočam, da si vzamete čas zavijete in dolgočasne A1 na katero od panoramskih SS in uživate vsekakor pa če že ne prej zavijte pri Cassinu in prevozite mojo današnjo pot, ki je bila med brzenjem med mesteci res uživancija.

tole bolj sodi v rubriko saj ni res, pa je naša mami mi zmeri na skrivaj spuca čelado preden grem od doma. včeri pa pripravljam motor, čelada še zmeri na balanci. pride mami v garažo, jo pohecam če še ni pršla na vrsto pa prleti z mokro cuno, zglanca čelado in začne pucat motor ok, sam masko in še mal tank... taka je moja zlata mami

Prvi utrinki s poti: http://www.najinsvet.com/?cat=13

Tale poklon pa vse pove.... :yes:

Izkušnje so različne, imam kombinezon od tam, sicer še od prej, ko je na njem pisalo Tschul in še ni bilo njihovega imena MBR in letos je njegova četrta sezona pri meni. Kakšnih posebnih znakov obrabe še ni videti. Z njim ne ravnam kaj zgledno kot nekateri, ki kombinezone skorajda božajo, ko pridem s fure slečem pa vržem v kak kot :closedeyes: Najboljše, da grem reklamirati, da mi mušice z njega spravijo, ker meni se to ne da :grim

To je ta prava karta , ne pa neki googli, pa GPS, pa...

tale ikebanca ane?

Boljš, da ne greš v trgovski biznis

ni moj, pa vseeno lušten video za pogledat http://www.youtube.com/watch?v=B8aT3CMWnh4

en fočk mimgrede in še nekaj fotoutrinka:

Fočk,bil je sejem rabljenih motocikloc

kruci dej nehi pametovat a prou? k sm se jst za tabo vozu, je tist kardan že prou bogi zgledu, čist zarustan... sad če odpasti, samo da nije

Mal nazaj na temo po novm mqm KTM duke 125

mene pa bol zanima kolk km zdržijo tele rožce predn se usujejo

se strinjam, nobenega izgovora ni več... ne samo Valetova zmaga, kako jih je moralo zabolelo šele da jih je Aprilia povozila tud tle... čist upravičeno so panični, IMHO... upajmo da jim uspe narest kaj bolj konkurenčnega, da bomo gledali zanimive dirke

oooo, nevarni pes s 4oglato glavo!! no, tkole pa pocasi jejo otroke k so tolk nevarni.. ha ha ha me to spomni ko sm bla sama ene tolk stara.. sm si tut sladoled delila s psi.. 1 liz jst, 1 liz on.. bljah ha ha ha

včeraj padla tura "route 69"....odličo in pa odlična cesta, glede na naš razpokan asfalt

Saj ne da bi zagovarjal TC, vendar menim, da ocene nekaterih niso realne. Ne moreš obsojati/kritizirati trgovine, če ti ne dajo 50% popusta. Tudi marže trgovca ne mislim komentirati. Zame je važna končna cena, ki mora biti sprejemljiva. In v TC-ju večinoma so konkurenčni napram ostalim trgovinam. (predvsem pri Givi izdelkih) Če pa dobim kaj popusta - še toliko bolje. Pri TCju bi grajal: - aroganco prodajalcev (včasih namreč dobim občutek, da strank ki ne zapravijo vsaj štirimestne euro številke ne jebejo 5%) - nespoštovanje dogovorov in rokov pri naročilu opreme, ki je ni na zalogi a jo vseeno obljubijo. - za moj okus mnogo preglasna glasba v prodajani Pohvalil pa bi jih pri: - reševanju reklamacij. Ko so mi prodali dva enaka stranska kovčka z različnim modelom ključavnic smo probem hitro rešili v moje zadovojstvo. - založenost trgovine je boljša napram ostalim v okolici. - vsakoletni dan "odprtih vrat" tudi nekaj pomeni. Takrat nam pripravijo zabavo, izobraževanje, popuste, pogostitev... Tega ostale trgovine v Ljubljani ne počnejo (več). - prejšnji vikend so imeli tudi testne vožnje novih motojev. Testiral sem GSR-a. Hvala! Le V-Strom-a mi ne dajo na probo, kljub temu da sem že večkrat vprašal (pri istem prodajalcu) se vedno najde nek izgovor. Menim, da mu nisem všeč, ker na ostalih forumih berem, da ga rade volje posodijo. Če povzamem: menim, da ima lastnik dobro vizijo kako voditi posel, a ima premalo kontrole nad zaposenimi, zato mu (nekateri) zbijajo ugled. Tudi število prodajalcev v TCju je nadpovprečno veliko. Pogosto je v trgovini več zaposlenih kot strank. Če lastnik zmore plačati vse to, potem OK, a menim, da bi s toliko prodajalci lahko še bolje (nadpovrečno) postregli VSAKO stranko.

Najbrž smo po sebi sodiš. Predvsem pa ne moralizira po forumih. D.

To si s kalkulatorjem slikal?

Aha pr 1,53 smo spet kmau zajčka lovili

Še včerajšnji video vtis.

Še nekaj fotk z najine poti!!! https://www.facebook.com/transfagarasan?fref=ts

Včeraj zvečer pogledava vremensko napoved in odločitev je padla. Greva v deželo Petra Klepca. Štartava približno ob 10.30. Kolona vozil proti mejnemu prehodu Jelšane je bila nepretrgana v obe smeri. Ko sva prestopila mejo, sva v Rupi zapustila avtocesto in zavila na staro petrolejsko cesto proti Grobniku, kjer sva naredila prvi postanek nad Grobnikom, in s ptičje perspektive v daljavi opazovala fante, ki so veselo dirkali po dirkališču. Bolje kot videti, jih je bilo slišati. Nadaljevala sva po lepi ovinkast cesti proti Delnicam , preko prelaza Pot naju vodi mimo jezera Lokva, kjer narediva kratek postanek in nekaj posnetkov. Vrneva se spet na glavno cesto proti Delnicam, kjer naju tik pred Delnicami preseneti velik rjav medved, kateremu se je zelo mudilo, saj je v trenutku prečkal cesto in izginil v gozd. Po srečanju z rjavim kosmatincen sva v Delnicah zavila levo proti Sloveniji, do mejnega prehoda Petrina in tik za mejo zavila levo proti deželi Petra Klepca, kjer sva vozila tik ob reki Kolpi ob čudoviti naravi. Kmalu sva prišla tudi do samega Petra Klepca. Po kratki pavzi, nadaljujeva pot proti Osilnici, kjer sva desno zavila proti Medvedjim ridam in preko prelaza Strma reber, nakar nadaljujeva pot proti Kočevski reki in Gotenici, ter zavijeva še desno do Kočevja k jezeru. Naprej naju pot vodi proti Ribnici, , gradu Snežnik , In mimo Martina Krpana. . V Postojni na omv narediva še zadnji postanek in greva proti domu. Naredila sva lepih 285 km. Jutri pa spet naprej.

evo danes spoznal kmeta2 in ceneta r.oba KTMovca,eden je prodan:) ampak ne morem verjet,da sta dala za pijaco BMWjasu,kolega svaka vam cast,ampak ob prvi priliki dam za rundo ali dve!

Kar je bilo mišljeno kot jutranja kava, se je raztegnilo na celodnevni izlet Cerkniško jezero Pogled na Slivnico. (z Baykerco sva metle zamenjale za motorje ) Od tega "lepega" makedama imam lepo umazan motor Ko poslušaš enega ata in se znajdeš bogsigavedikje.... Čebela je pičila moj sedež, revca ? nekaj presihajočega...pozabila ime Divje jezero? neki jezero.... Plečnikova cerkev v Črni vasi (Ljubljansko barje) Nekaj mesecev star in nevemkolikokrat stopljen Snickers, pravično podeljen v trenutku hude lakote :closedeyes: Rakitna (kjer sva prišli do ugotovitve, da imajo zelo dobre pice ) Jezero Jezero Pit stop pri vaških boysih z JONI46 in motozajebantom TMS - Tehnični muzej Slovenije, Bistra In še sladki konec v družbi suzukija.

Nazaj dobil oranžen krampek,poklical še eno Jodlarsko elastiko in lepo počas proti Golici ..v Železni Kaplji postanek za kavico... Ja naši sosedi izkoristijo vsako lužico in zeleno zaplato za turizm Zgoraj spet samo midva,je že začel mal rosit,ko sva se po hitrem postopku s Cenetom_r pobrala v dolino ...Tudi temperatura je bila za ta letni čas zelo neprijazna.... ^_^ No realno je bilo 10stopinj sam se je splačal za učke spočit Nazaj grede se ustavimo še na Pavličevem sedlu kjer se nam pridružu GOSAK Vsi trije pa zmatrani od počasne vožnje po prelepi ovinkasto široki cesti ,prispemo na Jezersko,kjer pojemo govejo juhco in telečjo pečenko Domov se nam še ni dal pa smo se zapeljal še na Ride,da sem sprobal ta tretji ovinek in presenečen ugotovil,da zajčkov tam več ni :Pno razen unih ki nimajo tako velikih uhljev....Krucymucy,Rumenicestak na OMW pa inventar Maus in še veliko drugih sam mam premal trdega diska ,da bi se vseh spomnil :lol: Nazaj proti domu pa smo se vrnili v skupinci čez Cerknico,Rakitno..... Nabralo se je cirka lepih 450km....kramp je opravil test po remontu in si prislužil malo oljčka,jaz pa zaslužen :beer1: na terasi z mojo Kmetičko Lp

Pa naj bo tale tema malo bmflarska... današnji Vršič s poti v Trento..

Namesto Dolomitov in 1600km, sem jih naredil 16 v bližnji okolici, vmes pa posnel še kar dobro fotko.

Kaj delam tukaj? Nič posebnega služba pač...s trebuhom za kruhom :-) takšni časi so :-)

Lepa tura s prijatelji, tri dni spoznavanja Campanie... Prvi dan smo si privoščili ogled vulkana Solfatara (http://www.solfatara.it/vulcano/en/gallery.php) v Pozzuoli (http://en.wikipedia.org/wiki/Pozzuoli) da smo se na lastne oči prepričali kaj se dogaja na parkiriščih tam okrog . Po tem smo pa zavili še malo v Napoli in vsaj za pokušino doživeli utrip več miljonskega mesta. Moji prijatelji niso spoznavali le lepot južne Italije ampak tudi njihove zanimive prometne navade Drugi dan smo odšli na večerni izlet po Autostrada del Sole na ogled Sorentskega polotoka (http://en.wikipedia.org/wiki/Sorrento_Peninsula) kjer smo preživeli večer ter se pozno zvečer vrnili "domov". Tretji dan njihovega prekratkega obiska sem pa poskrbel, da niso odšli domov preveč spočiti. Tako že zgodaj zjutraj bili spet na motorjih in smo že brzeli na enega najlepših vulkanov na svetu - Vezuv Po vzponu z motorji in na koncu še peš je sledil spust in pot do mesteca Cavi de Tirreni in že smo bili na vsem znanem Amalfi coastu ki smo se ga lotili iz smeri Vietri sul Mare... ter nadaljevali do Amalfija ter na koncu še zadnjega mesteca na tej strani polotoka Positana. Po tem pa "domov" v Gricignano di Aversa...in ko sem se zjutraj zbudil so bili moji prijatelji že daleč na poti v deželo na sončni strani Alp. Hvala za obisk!!!

Mogoče kdo od tu.. Skupina vespačev

ena od dons

Ampak jaz verjamem da jim bo tokrat uspelo... Za sedaj.