Dvorana slavnih

Tako, pa je izlet za nama. Odpeljala sva 617km in niti metra se nisva peljala po avtocesti! Ker je moja draga šele pred mesecem in pol naredila izpit, sem se malo bal, da bo takšna cesta za njo velik napor, ampak kapo dol. Kljub slabi cesti in dolžini poti je moja draga na cilj prišla nasmejana, kar me je posebaj razveselilo, tako da .... gremo dalje! No, in kje sva se sploh peljala? Iz Ptuja proti S.Bistrici, kjer sva zavila za Poljčane in pot nadaljevala v smeri Brežic. Med potjo sva si ogledala novo pridobitev v Aquaparku Podčetrtek in sicer tobogan KING KOBRA. Skozi Brežice naprej proti Čatežu, kjer se odločiva, da se zapeljeva čez Kostanjevico na Krki, kjer si vzameva krajši postanek. Pot naju vodi naprej čez Šentjernej, Novo Mesto, kjer zavijeva proti Metliki, Črnomlju in v Vinici prečkava mejni prehod. Nič se ni poznalo, da so v EU, sva se kljub temu morala 2x ustavljat. Skozi vas Bosanci naju je pot peljala v vasi Močile, Donja Dobra, Skrad in Kupjak v Delnice, kjer sva se po cesti št.3 skozi Sljeme, kasneje na cesti 501 zapeljala v vas Meja. In tako sva bila že čisto blizu najinega cilja, to jest otok Krk in kraj Njivice. Ker se pa ne rad vozim po istih cestah, sva se odločila, da greva do Delnic po isti trasi, potem pa zavijeva proti Brod na Kupi, kjer prečkava mejo in nadaljujeva proti Kočevju. Od tam sva se preko Dvor-a obrnila za Novo Mesto, in se odločiva za postanek, oziroma ogled Dvorca Otočec, ter nadaljevala pot proti Škocjanu, ter se čez Jarčji Vrh (cesta 674 in 672) spustiva k Sevnici, kjer sva čez Zidani Most, Laško in Celje nadaljevala pot v smeri S.Konjic po stari cesti naprej do S.Bistrice, ter se veselo zapeljala v smeri Korentlanda. Pa še nekaj slik : KING KOBRA KOSTANJEVICA NA KRKI POGLED NA BAKARSKI ZALIV V DALJAVI OMIŠALJ POGLED Z TERASE APP KAKO SE JE PASALO MALO SKALUŽIT VRAČANJE DOMOV OTOČEC OBVEZEN POSTANEK

Zaenkrat se držijo enih 35 000km. Res pa je, da sem mogla tiste na vrh enkrat že ojačat. Z navadnim silikonom- tista pištola, ki jo imaš za kaka darila zavijat pa to. Mal popečenih parkljev, a mine. Šopek je pa iz Merkurja pa objemke za šopek tud. Trikrat sem šla kupovat objemke, ker tip ni razumel kakšen šopek in na kašen motor hočem navesit. Čez je pa še zapopan s tistim bajkerskim črnim selotejpom. Šopek zaenkrat na 18 000km.

A ne bi bilo lažje tebi mene pocukat? Sej tud uščipneš lahko v leder... V nedeljo sem čakala Basbasa več kot uro in pol, če bi se slučajno prikazal... Zato nisem pila kave, ker bi on moral dat zanjo Potem sem odcijazila do Hotela Prepih in Polhi in se ob pol sedmih zvečer spomnila, da bi šla do Raba. No, včeraj pa cilj: domača garaža

KTM je KTM prreko tega ne gre noben http://www.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3DzJK6lZFtOXI%26feature%3Dyoutu.be&h=8AQFF7YZQ

Na koncu pa je to stvar perspektive

Ni izvedensko mnenje (ker nisem izvedenka, mnjenje je moje osebno, do katerega imam vso pravico), je pa dejstvo, da je pobral največ zanimanja ravno Kw.

Parodija je tvoj moped.

Da naute sam BMWjev občudovali. minđica je dobla K&N filter, pa rore smo mal navrtali, pa novo gold verižico ma GT verzija

Niso iz WC-ja. So tako kot ostale iz pogleda v ogledalo pri šefih

Pozdravljeni, jaz sem z Hrvaške, sem novi na vasem forumu..ne vem ce se potrebuje predstaviti v posebnemu topicu in se naprej opravicujem za napake v jeziku..zivim blizu granicne meje, v mestu Selnica..vozim apriliu rs 125 z 2001. leta..evo nekaj slik moje aprilie

Ampak takih pup n mwrš ku rwžc nabrat.

Potem ga bom pa spremenil. Ta vikend grem v Garmisch!

Men pa na kraj pameti ne pride,da bi šel na kakšna takšna zborovanja in pol poslušal kok so bmfli sploh in oh... :glare: .......res dolgočasno,namreč jaz to že vem :lol:

Anglija za nama v Schevningen. Za nekaj pa so le dobri boxerji, ko te pere 300km lahko posušiš rokavice

js sm biu podobn pred enimi 25 leti ko sem ustrelil iz ovinka ... ampak namesto rožic sem imel vse okranclano v koprive in regrat :glare: pol sm js tebe tut dosn dve punčke "diujale" za mano od Tacna do Smlednika

U pripremi...uskoro opširnije...

je bil že čas, da so vabila - flayerji tudi v našem jeziku. Bilo je nekaj kritik na ta račun in fantje imajo prav, od sedaj bo "bolj za nas" :yes: .......sem se hecala cel popoldan s tem corel draw-om ......blond kaj čem, drugič bo hitreje 27-28_JULY_libero_sloreklama.pdf

Če bi država bila kolikor toliko normalna, bi modeli v domobranskih uniformah že odgovarjali... Le kako bi jo odnesli, če bi se v Nemčiji oblekli v nacistične uniforme in imeli neko proslavo pod zastavo s kljukastim križem...?

Ma za izvirnost dobiš od mene za kufe, mene nau treba čakat eno uro in pol prov dobr je pol tukaj pol brat od firbcev se kr mal nasmejiš ampak na cesti te pa res še nism vidu

Da ti olajšam odločitev..............

... pa še ta je kopija od GS-a .....

Right in the heart, a? Včeraj okoli 16 ure si speljal od Prigota na Brezovici in se odpeljal proti Ljubljani. Motor... predelana RSV Mille, ne vem katere generacije, spredaj ena luč na sredini, povsem drugačna oblika vseh plastik... noro hudo, totalni pornič vidt na cesti. Kdo od tuki?

Poklon. Hvala. Na Rabu je bil moj Kw Princ ujet med dva (meni osebno) najhujša konkurenta. R1200 R in Speed Tripla. v bistvu mi je zadnji čisti masturbejšn. V resnici pa proti Kw nimata za sirov burek.

sem že od vsega začetka vedel, da si naša

Sem sto pr sto, kjra je ta pupa. Se še nisva, se pa bova spoznala. Tak način mi pa trže gate. Vidim odprto dušo, odprto glavo.

Kje si pa 120/55 najdu?

Ne maram upočasnjevat skupine.

Ah ne Sneci,ga grem pobožat vsake toliko

Pico ste pa jedele pri Starem prildu? Drugač pa je še en velik del Bele Krajine, kateri vama manjka, morata še nazaj pridet.

Tokrat sva se z Baykerico odločile in obiskale Dolenjsko in Belo krajino. Dobile sva se na Počivališču ... Barje (Lj) in pičile v Stično, k Cisterijanski opatiji Nato sva odpeljale na Muljavo, pogledat rojstno hišo Josipa Jurčiča, kjer naju je sprejel luškan mucek ... nisva mogle, da ga ne bi pocrklale J.J. in njegova hiša No ok, priznam njegovo hišo nisva našle same. Zdaj samo ne vem, a tako neumno gledam okoli sebe, ampak en prijazen fant (Element 26) nama je pomagal in naju iz Stične peljala do Muljave iiiii, kako prijazno od njega. Do izvira Krke je bilo potrebno iti peš :glare: Kraška jama Ta mrčes me kar naprej napada, tokrat se je osa spravila na mojo tank torbo :jezen Grad Žužemberk V prejšnjem življenju je bil model, ker je tako lepo poziral ^_^ Plavž v Dvoru Pogled na Belo krajino DC3, Otok (kamor sva prišle ponovno z malo pomoči prijaznega domačina ^_^​ ) Metlika Lačne sva čisto drugačne :krneki: Otočec Krka Izlet naj bi trajal 3 ure. Raztegnili sva ga na cel dan, pa še nisva vsega videli kar sva nameravali. Imava razlog, da se še vrneva v tiste konce ^_^.

Tema je zamrla...

No, z ženo sva lani naredila podobno turo kot Maxiscooteristi letos, pa sva rekla da greva letos še bolj južno. Tako je padla odločitev za Ohrid, seveda obvezno čez Albanijo. Na pot sva krenila 12. junija popoldan iz Portoroža in po 400 km pririnila že v trdi temi do nekega hotela ob cesti v okolici Vodic(54,00€ za dva). Zjutraj po zajtrku pa naprej po magistrali z malo daljšim postankom v Neumu. Čeprav je Burgman udoben, pa rit po par urah vožnje že pošteno peče, še posebno ženski del ima izgovor, da lahko prižge). Po dolgočasnih formalnostih na hrvaško-črnogorski meji sva kmalu prepotena prispela v Petrovac(420 km). Ker običajno ne rezerviram prenočišča vnaprej, razen za več dni skupaj, sva sobo takoj našla (20,00€ ). Tako sva po večerji v prijetni restavraciji na obali (lastniki bivši sodelavci iz Portoroža) kmalu utonila v zaslužen spanec, kajti naslednji dan naju je čakala Albanija. Zjutraj polna pričakovanj natovoriva prtljago in naprej proti Ulcinju in mejnemu prehodu Sukobin, kjer naju prijazni črnogorski cariniki spustijo na prehod za pešce, saj je vročina zmeraj bolj pritiskala. Bolj kot vse drugo jih je zanimal motor (koliko kubika, koliko ide, koliko troši... .) čeprav so bili tudi drugi motorji, pa je Burgman kot zgleda izstopal. In tako sva vstopila v deželo bunkerjev, sem na najini poti videl samo enega ali pa nisem bil dovolj pozoren. Sama pot po avto cesti ni bila nič posebnega, razen, da na njej lahko srečaš karkoli. Tirana nama je popestrila dan, da ni bilo preveč monotono. Promet v njej in njeni okolici zna biti za nas dokaj kaotičen, če se držiš predpisov, ko pa voziš kot domačini pa težav ni več. Problem nastane, če ti navigacija ne dela oziroma 12v vtikač v predalu, avto karte tudi ni(kupil šele v Makedoniji da bom vedel kje sem vozil), takrat pa za pravo smer povprašaš policaje ali pa nekoga seveda v Mercedesu pred rdečo lučjo na semaforu, pa te popelje na pravo cesto za Elbasan. Kmalu po Tirani se začne dobro vzdrževana in zelo prometna cesta vzpenjati do okoli 1000 m visoko, razgled na obe strani, smeti pa tudi. Nisva se kaj dosti ustavljala, razen za tankanje v motor in seveda v sebe, kajti hotela sva čimprej priti do cilja. Hitro opraviva na mp Kafasan (a slovenci? dobrodošli u Makedoniji) in v daljavi se že vidi Ohrid. Hitro najdeva rezervirano prenočišče, lastnik naju že pričakuje z dobrodošlico. Še kako je pasala. Motor je parkiran pred hišo pod video nadzorom, tako da ga ni bilo potrebno dodatno zaklepati, midva pa v moderni prostorni sobi(170,00€ štiri dni z zajtrkom za dva). 330 km ta dan. V štirih dneh lahkotnega oddiha pa le ne moreš brez motorja, zato se odpeljeva čez dva dni na ogled muzeja na vodi ,svetega Zauma, čez narodni park Galičica na drugo stran do Prespanskega jezera, preko Resna nazaj v Ohrid. Naslednji dan obiščeva vas Vevčani. Menda so se v 80" hoteli odcepiti od Makedonije, zato so natisnili svoje potne liste in denar. Megleno se spomnim, da se je nekaj dogajalo tam doli. Na dan odhoda se posloviva od ustrežljivega lastnika in Burgman že požira kilometre po makedonskih in srbskih cestah. Cilj tega dne je pribl. 800 km oddaljena Bijelina v BiH. Še pred temo prispeva v Etno selo Stanišići, najameva leseno hišico 50,00 € za dva), povečerjava in padeva v posteljo kot ubita. Morda Se nama že poznajo leta, ampak se ne damo! Zjutraj naslednjega dne po zares obilnem zajtrku nadaljujeva pot skozi Brčko, Dervento do Banja Luke in naprej do Jajca, kjer prespiva v bungalovu ob Plivskem jezeru(30,00€ za dva). 300 km tega dne. Še zadnji dan najinega potovanja uživava v dokaj hitri vožnji proti Bihaču. Na cesti je vedno zelo malo prometa, policajev nikjer, pa se na števcu hitro pokaže 150km/h. Po krajšem postanku v Bihaču se odpraviva proti mejnemu prehodu Izačić, naprej proti Senju, tunelu Učka in domov v Portorož. 450 km tega dne. Če naredim obračun potovanja je nekako tako: za bencin, prenočišče, hrano je prišlo okoli 100,00€ dnevno za oba. Vem da bi lahko bilo ceneje, če bi imela vse že vnaprej organizirano, bi pa vse skupaj izgubilo svoj čar. Nikjer na poti nisva imela nikakršnih težav. Domačini so bili povsod prijazni, pa tudi Burgman se je ponovno izkazal s svojo zaneslivostjo. Seveda je pred takšnim potovanjem treba motor servisirati- na mojem vsa olja vsi filtri, zadnje zavorne ploščice, nov akomulator(200,00€), čaka pa še menjava zadnje gume po 9000 prevoženih kilometrih večinoma v dvoje. Že razmišljam kam prihodnje leto.

ti pa zgodbe ... Se ti vidi da si živnorc Kot prvo za čaj je dal Yamahar ne spreobrnjen bemflar. Ta še odplačuje kredit za kardan ....

... no, da še jest povem svojo zgodbo: NI BILO ČISTO TAKO, kot sta opisala Kmet in Igor. Že čisto na začetku oti.. ko smo gledali znamenitosti Vršiča, se je nekam čudno začelo bliskati.. zapihal je vetrič.. v zraku se je začutila neka čudna naelektrenost... in Kmeta so že čisto na začetku odpeljali vesoljci... poneslo ga je v nebo... .. in če bi bil jest na njegovem mestu... bi se živ usrou... kmetu je pa ratalo celo všeč... LETIIIIIMMMMMMM....... ...nč... pa pejmonaprej brez njega. Peljemo se do vrh prelaza Vršič... ko se spet nekaj pobliska... in glej ga. Čisto nov... spreobrnjen... dober ko med... da nam je dal celo za čaj.. ... ma sej je lepa slika... ampak... ko bi bil vsaj 1190... ... polno smeha... na račun BMW-jev, sevede... medtem ko smo pili čaj in se jim smejali... so oni zganjali paniko... ko kardani niso zdržali v tak hrib.... Samohvale ni manjkalo: "vidiš, draga... tole sem jaz že vseeee prehodil... se boril med soško fronto.... " ( posledice še zdej vidne) Hja... počasi je bilo treba dol... mislili smo da v ozadju nekaj grmi in se pripravlja na nevihto.... in.. ... ma neeee... alora se opravičavam, ma se nisem mohu zadržat... jota dela svoje... ... ma je bilo tolko fajn... da smo udarili grupnega... v stilu ozkotirnega Ćirota... ... no ja... tudi Igor je imel nekaj od tega.... TRIO.... Med tem, ko smo mi špilali fuke... nam so v koči oskrbeli konjenico... jo napojili... oštrgljali in očistili, da smo lepi odšli domov... JA... TKO JE BLO!!!

Pa naj bo tale tema malo bmflarska... današnji Vršič s poti v Trento..

Namesto Dolomitov in 1600km, sem jih naredil 16 v bližnji okolici, vmes pa posnel še kar dobro fotko.

Me je edn prepriču da napišem kje sem se vozu in ... Tkole je bilo. V petek 28. junija smo doma prodali en avto. Kaj če mi avto če mam motor . Ker sem v oglasu obljubljal in pri prodaji pozabil dat ratkape me je kupec klical, ko je prišel domov kako je s tem. Pa sem se na hitro odločil da mu jih takoj naslednji dan dostavim na dom (Tolmin). Matr mi je blo težko se vsest na motor in s sabo vzet ženo na izlet. Sva ravno imela babiservis . In sva šla na pot. Super vrreme, lepa cesta, kavica + zajtrk ... Prideva v Tolmin in oddava ratkape. Novi lastnik naju še časti pijačo v svojem lokalu, malo poklepetamo in oddideva na pot. V Kobaridu si ogledava kostnico in z župco nahraniva motor, potem pa veselo čez Vršič v Kranjsko Goro in nekje v bližini na kosilo. Prijetno sita in vesela ker je lepo vreme in super fura se odločiva da jo pičiva domov malo po ovinkih. Kmalu naletiva na zaporo ceste in slabo označen obvoz zato se malo zgubiva. Ko sva prišla na pravo pot zavijeva še pred Kranjem Proti Kropi in čez Dražgoše. Tukaj sem že po malem klel sam obvoz, še bolj pa asvalt, ki je bil takrat za moje pojme slabši od makedama. Počasi sem že razmišljal kako nama bo z dostojnem času uspelo priti domov saj je bilo potrebno odpeljati babi nazaj k njej domov (nažalost nima izpita za avto) in zato se odločim da zalaufam garmina in si nastavim parameter na najhitrejšo pot do doma. Pred Zalim logom me garmin napotil levo proti Davči. Ja valda! Pa ne že spet popolna zapora ceste . Pa kaj sem jaz ta dan tako hudega naredil, da ne bog cest ne mara. V tistem trenutku žena opazi da zapora velja samo od ponedeljka do sobote, od 8:00 do 17:00. Ker je bila ura že 18:00 jo veselo ubereva po kvazi zaprti cesti. Že po slabih 500m naju družina na sprehodu debelo gleda ... Si mislim "OK, pač še niso vidl MP3-ja" in peljem dalje. Kaj hitro mi je postalo jasno zakaj so naju tako debelo gledali. MAKEDAAAAAAAAAAM . F**K IT! Odločiva se da nadaljujeva pot saj če popravljajo cesto jo verjetno v odsekih in asvalt verjetno ni daleč. No pa je bil. Po nekaj km me je prijelo, da bi obrnil ... Časovna stiska in misel, da je za naslednjim ovinkom asvalt pa mi nista dopustila da bi obrni ... Še nekaj km in prideva na pravo gradbišče kjer cikcakava med buldožerji, bagri, kamioni, agregati ... Prešine me misel, da bi lahko celo kdo to stražil (kaka varnostna služba) in da bi znala imeti celo probleme, ampak če piše, da je odprta cesta ... Že med samo mislijo pa se pred nama pojavi možakar, ki nekaj natovarja v kombi in naju še bolj zabodeno gleda kot tista družina prej. Tokrat mi je bilo jasno, da ne zaradi motorja. Ko je malo prišel k sebi pa sem na njegovem obrazu videl nasmeh, ki pa je bil daleč od dobrovoljnega. Hja, bila sva tarča posmeha in verjetno bo še dolgo to zgodbo govoril prijateljem po lokalih. Še kak km naprej se nama nasproti pripelje clio in v njem dva upokojenca. Mama lepo spedenana in ata s klobučkom. Matr če tadva nista padla na finto "odprte ceste" kot midva pol sem pa jaz glista. Sta bila pa dober znak, da bi znal bit v bližini asvalt. V tistem trenutku. če ne že kak km. prej bi dal vse za asvalt iz Dražgoš, ki sem ga takrat klel. Matr je bil dober. Od danes naprej bo zame še tako slab asvalt, dober asvalt! Pa se vrnimo k srečanju z cliotom. Predvideval sem, da bi ata že po slabem km. take ceste obrnil svojega clia in odpeljal cilju na proti po kaki drugi cesti. PA NI! Verjetno je upal, tako kot jaz, da je za naslednjim ovinkom boljše, in te ovinki so se kar vrstili en za drugim. Po moji grobi oceni sva po takem terenu peljala kakih 15 do 20 km., ki pa so se zdeli kot pot v neskončnost, na kateri lahko samo noliš da ne povoziš kakega ostrega kamna (skale) in presekaš gume, ker potem te do ponedeljko, ko pridejo delavci ne reši nihče. Po moje v tisti vuko*ebini še mobitel nima signala, v moto opremi pa te infarkt če greš peš po pomoč. Ko sva končno pustila za seboj najino prvo off-road dogodivčino pa naju je navigacija ponovno pripeljala do ozke nakadamske poti. In ko rečem ozke, mislim ozke. Široka je bila le kak meter več kot je MP3 dolg. Ne, ne grem se več. Ker je bila cesta še nagnjena potegnem ročno in skipam ženo z motorja da obrnem. Bolje da se skipam sam kot pa oba. Poleg tega se sam tudi težje kot pa če imam še koga zadaj. Šviga švaga in že je motor skoraj obrnjen. Še enkrat popravim pa nazaj na cesto, ki mi je bila malo znana. Rinem motor vzvratno in zaradi visoke trave ne opazim jarka ob cesti . Pi*da ... zadnje kolo mi pobegne v jarek in na robu med cesto in jarkom stisnem bremzo. Ker nisem vedel kako globok je jarek je nisem hotel spustiti, da nebi motor poškodoval. K sreči mi takoj na pomoč priskoči žena in na 1, 2, 3 spustim bremzi in motor potegneva ven. Pičiva nazaj proti križiššču kjer mi je bila druga cesta nekam znana. Skratka zaštrikala sva se v vasi Gorenji Novaki če je komu kaj znano. Po vrnitvi na utrjeno pot sva hitro prišla v Cerkno. No pa sem videl smučišče še z nezasnežene perspektive. Pa saj to tudi nekaj šteje . Od tukaj pa do doma pa je pot spet stekla kot po maslu. Zvečer, ko sem bil že stuširan in je bila babi dostavljena domov pa sem se na terasi sam pri sebi le še smejal. BTW a sem omenil, da se nama je mudilo še po gojzarje za hčerko, ki so nama jih posodili prijatelji za na hribovski dopust, prevzem pa je bil možen le še ta dan do zgledne ure, ker so prijatelji naslednji dan odrinili na morje. Upam, da bo koga tale 385 kilometerski "potopis" vsaj malo nasmejal, ker mene na določenem odseku definitivno ni Pa še nekaj fotk še iz časa predno sva začela gristi kamenje. Žal mi je le da ni bilo ne časa ne volje, da bi naredil kako fotko z off-roada

aja, zanc sm pozabla dat eno zanimivo gradivo semle..

Prijeten občutek :grim

na kardanu ti lohk kapljanje denarja iz denarnice začutiš...

evo po šestih letih Suzukija na Hondo.V2 1000ccm,98 KM, sedaj vrstni 4 valjnik,1100ccm, 152 KM.

Hitr gre cajt pa marsikej sva že čez dala v 10. letih in preko 100 000 kilometrih

Nov član družine Ma vse pa tut ne morjo bit 'taljanke

Tole smo bli turisti na panoramski drugač z rejsing vodičem....in čist dobr smo zgledal kljub vsej "turistični krami" na motorju .

Tista na Touni nima lulčka..si pozabil omenit še dekle...to bo rekreativna vožnja...

se opravičujem vsem dirkačem ampak zmagala je fotografinja!!! LP Bajsi

Dirkač Kmetica2 BMW F 700GS 800ccm 75hp 2012 Cevne zaščite motorja Špic lampe Šus plata Zaščita rok Gretje ročk(dvostopenjsko) Povišana vetrobranska šipca LeoVinci(homologiran) ESA ASC RDC ABS Potovalni računalnik Led smerokazi In še v potovalni izvedbi

jaz pa bi potreboval samo kakšno majhno led dijodico na števcih ki bi svetla samo takrat ko maš motor v šesti....ker ponavadi bi še kar gor prestavljal

še jaz ruknem par slik moje lubice:) čist mi je k srcu prirastla in po prvih 200km vem da sem izbral pravi mops! drža, lega, vse mi ustreza...

če jih že kličeš, jim reci naj majo s sabo kako termosko kawe, da me naujo đabe ustaulali