Dvorana slavnih

Ta vikend je padla turca v Dolomite. Štart je bil v soboto ob 06.00 zjutraj. Mahnil sem jo po AC do Tolmezza in od tu nadlajeval proti Saurisu. . Tu sem naredu eno čik pavzo in nato preko treh sedel: sella di Rioda, Razzo in Ciampigotto nadaljeval proti Misurini. Tu sem se ustavil na enem kofetu , in zafajfal ene par čikov in odpeketal dalje proti naslednjim prelazom (Falzarego, Valparola, Gardena). Po dolinah v naseljih je potrebno paziti, ker je polno snajperistov z laserji ali s stacionarci (zgleda ko kanta za smeti...samo naredi blisk in fleš). Po spustu z Gardene sem zavil za Bolzano preko Ortiseja. Ker sem bil že pošteno lačen....ura od kosila sem si prvošču eno pašto bolonjez, in čez dobre pol ure sem bil ponovno v sedlu ter nadaljeval za Sarentino in prelaz Pennes. Nato sem se spustil proti Vipitenu in pred naseljem jo ubral preko prelaza Giovo preko Merana v Eppan. Nato sem nadaljeval preko prelaza Mendola po "Valle del Sole" do prelaza Tonale, kjer sem prenočil (polpenzion z garažo - 50 eur, nisem hotel nadaljevati preko Gavie, ker se je razbesnela glih ena nevihta). Tura zaključena ob 17.45. Drugi dan sem že ob 08.30 želel nadaljevati preko Gavie, vendar ko sem pripeketal na vrh mi je in stric sporočil, da je cesta zaprta zaradi "Pantanijev" in da bo ponovno odprta ob 12.00 :blink: ......cvetel sem od sreče. Tako da sem samo naredil polkrog na levo in jo ucvrl v dolino. Tu sem zavil za Edolo, ter že mislil nadaljevati vse do Aprice in potem gor proti Bormiu, samo sem se spomnil, da je en prelaz Martirolo, ki mi bo vsaj skrajšal km za 50%. Takoj za krajem "Incudine" se zavije desno za prelaz Martirolo. To je en lušten prelazek. Severna stran je ful strma, tako da ga je boljše izvesti s severne strani proti južni. Po prihodu v kraj Grosio sem skozi vrsto tunelov prišel v Bormio (zaostanek na časovnici cca. 1 ura). Nato je sledil vzpon na Stelvio. Tu sem pojedel en panin kon salsičča und krghauti (ghor parlano un po tetessko). Po spustu v dolino sem hotel zaviti proti prelazu Resia in slikat tisto cerkvico sredi jezera, samo ker me je časovnica basala, sem zavil proti Bolzanu in od tu nadaljeval v Siror preko prelazov Lavaze in Rolle. Tu sem si prvošču eno kofi pavzo, ker pa kuhinja od 15.00 do 19.00 ne dela, sem pojedel en toast in nadaljeval preko prelaza Cereda in forcelle Aurine v Agordo. Tu sem nadaljeva preko prelaza Duran v Forno di Zoldo, kjer sem po zelo spolzki cesti in po polžje pripeketal do naselja Longarone, kjer sem zavil levo za Barcis in preko prelazka pripeketal do jezera Barcs ob 18.15. Na hitro sem se malo okrepčal (2 kosa pizze in kola, pa sladoled), da sem lahko preko Piancavalla nadaljeval v Aviano in od tu pa dalje na AC in proti domu, kjer sem prispel ob 21.20. Statistika: v dveh dneh - 17 prelazov, 3 sedla, opravljenih 1251 km.

Že 2 tedna sem iskal nov kombinezon, ker sem prejšnjega prerasel...No bolj se bliža vikend, bolj js študiram, da ne bom zdržal še en lep sončen konec tedna brez malo daljše ture. Tako se v petek zvečer na hitro odločim, da grem pogledat enga rabljenega od gospoda, ki mi je prodal tudi motor...ga pogledam..ajd malo umazan, drugače mi je prav. ''Kolk hočeš?..- aha vredu, dj mi še tistole želvo zraven pa roka?'' Iiiin sem na poti is Slovenj Gradca že študiral o vseh možnih koncih Slovenije in naših sosed. 'Direction: morje, Destination: unknown' Neki takega je blo v mojih mislih v soboto ob 8 zjutri. Po standardni poti (Šoštanj, Braslovče, Domžale, Vrhnika, Postojna) se odpravim kar se da blizu morja, brez kakršnih koli problemov in že kar veliko motoristov, za takšno zgodnjo uro...no, ride so še vseeno samevale. Tudi tega poostrenega nadzora nad motoristi ni bilo za opazit, razen ene radarske kontrole v Logatcu, na katero me je opozoril kolesar (! in to eden tistih, ki se vozijo po sredini ceste!), in ne dva motorista, ki sta se mi pripeljala nasproti .) No nadaljujem proti Senožečam, kjer že začne dišat po morju..mmmmm, to sm rabu ..sam zagledam ga še pa bo! Malo naprej od Kozine, na tistih klopcah na levi se ustavim v senci, da mal sestopim z motorja..- vrnem klic zaskrbljeni mami, k ji je sin pobegnu od doma in se spovnem, da so družinski kolegi nekje na morju..povprašam mamo kje za vraga so..''na pagu''...''na pagu?''...mhm vredu, pogledam mal na zemljevid..200km..to je še 1x tok kot do semle...ura je komaj 11..ja nič, gremo! Pa smo šli..nazaj proti Kozini in odcepu za Rijeko. V mislih sem seveda imel tisto zloglasno jadransko magistralo, katere še nikoli nisem prevozil z motorjem Jooooj ampak predno prideš do tja. Čez Rijeko sem se, očitno po največji gužvi vozil vsaj 45min..še deževat je neki hotelo, ampak se je kmalu spremislilo...potem še tista slaba cesta, ki se vleče prekleto dolgo..sem se vmes že ustavil in razmišljal, da bi obrnil..oz. razmišljal, če sem sploh na tej jadranski magistrali, ki je tako opevana na forumu. Iiiiiiiiin potem se je začelo veselje s tisto 'tapravo' cesto proti Senju in naprej. Kako vesel sem bil, da sem nadaljeval ..... tako vesel, da sem na bencin pozabil :mellow: me je že začelo stiskat..FUEL FUEL FUEL mi je utripalo že prekleto dolgo, bencinske pa ni in ni bilo :mellow: Sem že stiskal kuplango in se spuščal navzdol v 'leru'. Kdo mi bo tule pomagal, če mi zmanjka bencina! 200kg pa jaz bogi s 65kg res ne morem tiščat še v hrib! Pa sem zagledal tisto modro tablo....tisto ki oznanja bencinsko! juhuhuh No malo naprej je bil pa že tudi odcep za trajekt. 'Grem na trajekt?' ''ne, djma rajš paški most'' Iščem jaz ta most na zemljevidu..pa zagledam tam čiiiiist spodi ne ne, kar trajekt bo moral bit No, če bi vedel da ne bom šel isti dan še domov bi definitivno nadaljeval po magistrali, sedaj s polnim tankom in vse to Nadaljujem torej na trajekt, kjer celih 30min poslušam razgrete Italijane kako šprehajo po njihovo...ga ni heroja ki bi jih utišal. Ampak vredu, sam da sem na morju..si mislim.. S trajekta dol in v Kustiče..- do sem sem znal, potem naprej iskat hišno številko je bil pa pravi holivud No na koncu sem se odrekel neposrednem presenečenju in poklical kolege, naj mi povejo kje za vraga so ''na morju..ja kje na morju...na pagu...ja kje na pagu...v kustičih...ja kje v kustičih...kaj a tu si al kaj????? '' Pa še ravno prav sem prišel..na dagnje. No na koncu se je tako zavleklo da sem moral prespat. :glare: Zjutri se zbudim, taprvi..čakam da se še drugi, ker nekako čist domač tut nisem bil v kuhinji Na hitro nekaj pojem in šibam na trajekt ob 9:00.... Buuuuuurjaaaaaaa Sem jo občutil tudi na trajektu, kjer me je dodobra stuširalo..mene in kawasakija..oba sva bla najprej čist premočena, nato čisto slana. Pogledam v nebo..aha sej bo dež tut, naju bo spralo mal. Moj k..- je bil dež! Res sem si želel kako kratko nevihtico, da naju spere te soli ampak nikakor. No, sej sem vedu, da če si bom želel da je ne bo Je bla pa očitno ravno malo pred mano, ker ceste so pa vseeno bile mokre! :glare: Se ustavim na isti bencinski kot prejšnji dan, da ne bo podobne panike še enkrat..in pogledam malo na zemljevid. Čez Rijeko se mi definitivno ne da drkat. Se odločim, da grem raje na Delnice in čez Kočevje. Tam od Delnic naprej je cesta res bedna...flika pri fliki..počutil sem se kot doma (SLO style)! Potem naprej vse do Žužemberka pa uffff V Žužemberku se srečam z enimi kolegi, potem pa hitim naprej proti domu, ker me lakota že presneto načenja. Spet ponovim del poti prejšnjega vikenda: Litija, Hrastnik, Laško, Celje...in Šoštanj! 740 norih kilometrov, polnih adrenalina in vsega tega kar sodi zraven Bolj motoristični vikend bi že težko bil Zdej cel kombinezon je že opran in namazan..kawasaki tudi..škornji in čelada tudi...samo jaz sem še cel trd (slan no!)

Štart, Logatec Solkanski most Nekaterih smo se želeli znebiti po hitrem postopku 3 pikice na mostu so pa igorkr, Keiko in še nekdo, katerega imena pa žal nisem ujela Priprave na kopanje ^_^ Naravni kamniti most (in mrzla voda -_- ) Skok Tokratne dobrote: ruske kapice in biskvit s čokolado Višnjevi in čokoladni mini mafini ^_^ Mavrica na poti proti Cerknem Sladoledni postanek v Idriji pri Gabronu (njami sladoled ) Obvezen pofočk na ridah -_- In dan smo zaključili z nameškom .) Luštni kilometri in dobra družba.

... današnji vtisi ob sončnem zahodu ....

Evo danes lepa turca do nassfelda in nazaj. Prva fura po opravljenem servisu na 1000km na novmu vojvodi. Motor se je lepo umiru, tresljajev je znatno manj, kot pa je bilo od začetka. Je že skoraj tako udoben kot je bil GS :yes: Zjutraj je kazalo slabo, še ob 5 ga je nalivalo ko iz škafa, potem pa je blo megleno in je rosilo. Ampak kot rečeno, sreča spremlja hrabre. Počakal sem do pol 10, potem pa odrinil. Malo je rosilo, ampak samo do meje, potem pa se je začelo jasniti in je sonce vztrajalo do nassfelda in nazaj domov. Na poti tja sem se ustavil ene 5x, predvsem zaradi čekiranja zemljevida, ker sem se skos zgubljal na enostavni poti. MEd enim postankom sem odkril lepo klopco, kjer se bom ob vsaki mimovožnji ustavil, saj je zelo prijazna Zraven je tudi breza, ki sem jo zalil, da se ne osuši reva. V hermagorju sem ustavil na OMV in nalil do vrha mašino (bencin) in sebe (kufe) in se zapodil na vrh. Zal je trajalo samo kakih 10 min in sem že bil na vrhu . Je res tako kratka cesta??? Kakorkoli, dobro sem ulaufal mašino, na vrhu je malce smrdelo po novem zasmojenem. Pa nvem al je to dobr al slabo :krneki: Na vrhu sem razmišljal ali bi šel dol po italijanski strani in se potem zapodil nazaj gor, ampak se nisem odločil za to, ker je mati zjutri rekla, da bodo kao nevihte popoldne pri nas. Sm reku, da nam zgublu cajta da ne bom potem moker. No pol se je izkazalo, da je blo samo sonce Ali bilo kako bilo, šel sem nazaj po isti poti in se ustavil pri klopci in pojedel kosilo. Nazaj grede sem zalutal samo dvakrat in nardil viška ene 10 km, nič več. Na koncu je blo ene 450 km vseskup. Lepa fura. :hooray:

Fant nima okusa drugače bi yamaho hvalu haha :D Evo tkole je maus men uniču lepe nove drsnike diujak Danes pa po dolgih obljubah peljal kolegico na izlet do morja po ovinkih. Štart Godešič, Škofja loka, Dolenja vas, Most na soči Tuki sva mal pauze naredila mal kofetkala, potem pa dalje Kanal, nova gorica, Ajdovščina Vipava.. pihal kr vredu prvič pelu mal pod kotom Potem pa na debeli rtič se vršt v morje in potem standard nazaj do postojne na ride pofočkat in domov. Glede nato da sem prvič peljal nekoga tako daleč in da se je ona prvič peljala tako daleč z motorjem Sva se peljala zelo lepo. Luštnih cca 370km

Vroče sobotno popoldne, ura okrog štirih: " A čmo it kej z motorjem?" "Ma ne vem, meni se ne da oblačit, kam pa gremo?" "Veš kej če ga ma krucymucy za kolenčkat po ridah pa pejva midva na Nanos!" Počasi sva se oblekla in jo mahnila proti Nanosu. Cesta je bila skoraj prazna in višje kot sva se se vzpenjala, bolj prijetno je postaljalo. Pri lovski koči sva zavila na makadam, in po njem se prikotalila do "pudraške bajte". Malo sva ohladila sebe in mašinci, ki jima je bilo že pošteno vroče. "A greva še kam?" "Ah pejva še do Postojne na en sok!" Po poti navzdol sva še naredila par slikic, potem, pa jo čez rebernice (ki tudi vključujejo elemente enduro vožnje :lol: ) mahnila na omw Postojna. Tam sva našla Gospoda Mausa, Gasperx in Kurcymucyja, nato se je pridružil še gospod Ludvik. Malo smo počvekali o mopedklih pa gumah in teh moto zadevah. Četverica se je odločila da gre še na ride in Gašperx, bi rad imel tudi tako lepo podrsane kolenčnike kot maus. Sledila je menjava Kako jih je pa drsal po ridah bo pa Gasperx filmček prilepu. Na ridah smo nato dočalai še Damija z gospo ženo, in motozajebanta in fantiča s 125ccm supermoto tomosom, ki me je podučil, da angleži nikol ne bojo znali motorja narest . Rasvetljena za to dejstvo sva potem odvijuglala domov. Kilometrov ni bilo skoraj nič, je bilo pa zelo lepo spet bit v prijetni družbi.

Pozdrav vsem! Dolgo sva se odločala, da v zadnjih dveh tednih osvojiva Grossglockner. Vreme ni bilo stabilno - spremljal sem napovedi in kljub ne najboljši napovedi sva odločila, da vseeno greva. Štartala sva v petek 5.7.2013 nekaj čez peto uro zjutraj. Spremljalo naju je lepo sončno vreme, vse do odcepa, kjer se cesta usmeri proti vasici Heiligenblut in naprej po Glocknerski alpski cesti. Od odcepa naprej se je pooblačilo in začelo je rahlo deževati. Na najini poti sva doživela vse možno vreme (sonce, megla, oblačnost, veter, dež, nevihte, itd.), razen toče in snega. Kljub nesreči z vremenom sva najin cilj uresničila in se proti večeru vrnila domov. Bogatejša sva za še eno novo izkušnjo, ki je v takšni obliki še nisva doživela na "mopedih"! Prilagam zemljevid najine poti: https://maps.google.si/maps/ms?msid=204649995574592370173.0004e0e74b810ddd434a0&msa=0&ll=46.675826,14.199829&spn=1.307846,3.348083 Pa še nekaj fotk (malo jih je bilo napravljenih - zaradi slabega vremena)!

Prav pogosto ne pišem tu gor ampak vseeno. Vtis današnje vožnje! Ponoči gredo otroci na morja, jaz im moja boljša polovica pa z motorjem do slovenske obale JUHU. Planiramo že 14 dni Zjutraj se ustaneva, pregledava vse kvremenske karte in ne kaže nevem kako hudo. :grim Pogled skozi okno kaže oblačno ampak suho. Ja nič, GREMO Naloživa kufer, se nabaševa na motor in poglej...prve kaplje padejo. :glare: :glare: Gremo dalje Do Tepanja najo je že dvakrat rahlo namočlo. Tankam in kavica. Rečem moji, greva na drugo stran Konjiške gore, da vidima kakšno je proti Celju :glare: . Na drugi strani še slabše. Rahlo dežuje in ceste vse bolj mokre. Pokličem sestro, ki živi v Ljubljani in glej ga zlomka, se ne javi. :jezen :jezen :jezen Na poti proti Celju razmišljam. Vremenska je govorila, da bo dopoldne lepo vreme, popoldne bo pa scalo. Odločitev je padla. OBRNI nazaj proti domu, spotoma v trgovino in kosilo pripravljat. Popoldne pa.... niti kaplje, ker se je zjasnilo . Jebemti, pa je lep izlet šel po gobe.

Ko "navlečem" rumen brezrokavnik me res ne zanima, kaj si ostali udeleženci v prometu mislijo o barvni shemi, ko se barve "tepejo" med sabo. V vožnji uživam isto kot bi sicer brez njega. Če me bo zaradi tega "čorav" ali zasanjan voznik prej opazil je to to. Ne oblečem ga vedno. Če pričakujem večjo gnečo na cesti skoraj sigurno. Problem imam pri sovoznici, ki tega miselnega preskoka (glede primerne barvne skladnosti) še ni naredila. Pa je vsakič lažje. Ji pač ne dovolim na motor, če unga hudiča gor ne navleče. Tudi mularije ne vozim, če nimajo gor čelade, pa v japonkah tudi nimajo na motorju kaj iskati. Kako bi pa ravnal v "paritvenem obdobju" (tam nekje pri 20-ih), najbrž bi me motilo. Pa ker je že tema "Moto oprema LIDL", najde se precej dobrih stvari za realno ceno v nasprotju z bolj uveljavljenimi znamkami, kjer je dosti stvari precenjenih. Varnost je pomembna! Če imam nogavice, pa švic majico iz LIDL-a, ne moti, čelade pa tam nebi kupil.

tut z moje strani en fočk po dovgem času pa še ena za spomin maus uči krucymucyja kko se pravilno kolenčnike naštima

Da nisi srečal samega sebe

No pa mi jo je po en cajta se men ratal slikat ))

Ewo...domači zajec...

Maus s sopotnico ????

Vršič-Mojstrovka po Hanzovi-Vršič.....pol pa na kolo.....Vršič-Trenta-Bovec-Mangart-Predel-Trbiž-Kranjska G.-Vršič......lepih 3600m višincev :grim , 8h30min

Včeraj res ni bil dan kakšnih velikih podvigov, ampak bolj v Igorjevem stilu - "spoznavajmo svet in DOMOVINO" Po prebijanju skozi kolone nestrpnih in fovšljivih avtomobilistov, nekaterih celo tako zelo, da so nam - motoristom, delali konkurenco kar po odstavnem pasu, za kar so bili nemudoma nagrajeni s pozdravi, sigurno podkrepljenimi najmanj še s položnico, od mož, ki so se za njimi pripeljali v temno modrem avtomobilu z utripajočimi modrimi lučkami, na Brezovici prestopimo iz dveh avtocestnih v eno lokalno kolono proti Vrhniki. Ko sem nekaj pred Vrhniko, možakarju v belem kanguju odstopil prednost, me je s kretnjo prijazno povabil, naj mu sledim....in smo jo šibali čez Malo in Veliko Ligojno do Vrhnike - čisto lepo tekoče! Hvala, če to bereš Mimogrede omenim, da smo se v Veliki Ligojni srečali s Keiko in ostalimi, ki so se že zgoraj hvalili s prašnimi mopedi :grim Nato pa lepo tekoče proti Senožečam, desno skozi Dolenjo vas spoznavat naš Kras...Po čisto novem asfaltu skozi Veliko polje, mimo žitnih polj skozi Štjak (še nikol prej slišal za ta kraj!) , od koder se fino vidi Vipavska dolina - v ospredju vas Goče s cerkvijo, v ozadju pa Col ,.....naprej pa v slovensko Toskano... (ali ni zelo podoben prizor, kot v Toscani v Italiji? Mi pa rinemo tja dol, pa imamo vse doma! No ja, če ne greš, ne veš! :yes: ) Celo sivko imamo pri nas. Prav z njo poteka ta konec tedna prireditev v . Zanimiv portal - vhod na prireditveni prostor, kjer si lahko ogledaš in kupiš razne izdelke iz sivke. Od kozmetičnih izdelkov, dodatkov hrani, okrasnih šopkov in venčkov , ki jih pletejo domače mojstrice , ki so se včasih takole - z voli odpravljale na žetev sivke in, ne boste verjeli......ja, tudi sivkin lahko poližete! :naughty: Po nekaj kapljah dežja in nekaj kilometrih lepih kraških cest pa se je, pod temle kostanjem , prilegla malica. Ker se je nekaj vonja po sivki, prikradlo tudi v čelado, moram povedat, da tako "DIŠEČE" vožnje, še nikoli prej nisem imel! .....še v Lipici, potem pa proti domu. Lepo je blo!

Ni lih velka kubikaža sam KTM je pa še zmer

Mi2 še kr dobr sodelujeva.

mah...zasedeno je vse, kar najdes na internetu, in clovek zazene paniko. Ko prides dol je drugace. Vsako leto se prepricujem da grem na blef, pa nimam jajc za to. Ampak zadnjih 5 let so vedno ob cesti ponujali sobe in apartmaje. Vis, Mljet, Ugljan, Korcula, letos bom videl ce je enako tud na Dugem otoku. Zmer me preseneti, kako se cesta po Prizni nekako sprazni, in rata lepo. Karlobag-Paklenica, sred septembra je pa za kr prevec fajn...

Še ga bom vozil , pa tudi, če vse stran pade .

Poglej , če je še v garaži

Če kdo misli, da je zaradi floroscentnih barv na motorju bolj viden se žal moti. Lahko je floruscentno poštrihan tudi motor. Zaradi tega ne bo nič bolj viden. To so pokazale tudi zadnje raziskave britanske avtomoto zveze. K temu lahko dodam tudi lanski primer nesreče MB motorista reševalca, ki je oblečen v floruscentno papagajska oblačila kot tudi sam reševalni motor. Prepričan sem, da tukaj ne bomo odkrili tople vode. Bolj kot vse to je pomembna dobra oprema, močna povratna fedra med možgani in desno pestjo, predvsem pa predvidevanje! Pozdrav izpod vinogradov! Rocky

sm se držal zase. U grmoulju sm prežal na neprevidne objestneže.

zakaj ne.. dons je kruci skor ride zapalu ker se mu je kardan sneu in drsal za nim... usaj on tko pravi no :yes:

na ridah vidli prijaznega uglajenega gospoda v zlatih škorenjcih, krucymucyja, bikerja77, motozajebanta, tintina, urško, prebacevko, forty se je peljal mimo, dami34 je glih parkiru k sva sla.

Danes sem videl nekaj objestnežev. Najprej objestnice cikadina, keiko, prebacevka ... In objestneži maus, dami34, lajbn, motozajebant, mico, tintin ...

no, pa da se mojga zmesanca prlimam!! (pa to se je sam spravu gor, da ne bo pomote )

dej mal vec socnosti napis no.. iz tega res ne vemo kaj se je dogajal vtisi vcerajsnje voznje:

Moj Zzzzzzz...

Serijski? -- Drugače se pa vsak stroj in vsak motor lahko pokvari. Z Bemfli je križ, ker hočejo zanj tak denar, da bi človek pričakoval oh in sploh kvaliteto in vzdržljivost pa ni ravno tako, še posebej, ker komaj dohajajo povpraševanje (verjetno se jim ta nuja in danes uveljavljeni managerski sveti cost reducing tudi kje pozna). Mimo bemflov pa je - Snecer - tvoja 'sovražnost' do znamke že skoraj patološka in po 300 straneh niti duhovita ni več. Kak psiholog bi iz tega lahko naredil najmanj specializacijo, če ne doktorat. Lej, če bi ga imel bi ti ga posodil za kak teden, da si spucaš ene blokade v glavi. BMW je moped, tako kot vsak drug, v določenih zadevah poseben a v bistvu podoben vsem ostalim. Na srečo je v temi vsaj precej duhovitih odgovorov.

Pozabila si napisat, da je fantič s 125ccm tomosom vprašal čigav je tisti lep GS 1200.

Igorja naše prvo kafe očitno ni prav dobro zbudilo že v Mantovi je bil prvi fotosešn ( pa tega zgleda niti opazil ni .) )... tu so bili motorji še dokaj sijoči. Z Vrhnike smo nato čez Dobrovo in Polhov Gradec šibali čez Lučine do unega izvira s tako fajn hladno vodo - mmm je pasala! Igorju je zgleda zaradi vročine malo zakuhalo pa se je spravi na ubogo Yamahco ... ma ko se je spomnil, da je pred nami še dolg dan in da bo moral z njo danes narest še nekaj kilometrov ji je hitro začel prigovarjati besede sprave ker se v lepem okolju Doline miru vse uredi.... smo že kmalu nadaljevali pot čez Gorenjo vas in Žiri na Govejk in čez, kjer sta se Yamahi nekaj spuntali in se obrnili v kot. Igor ji je moral pomagat z nogami da mu je spet vžgala Midva s Kwakijem sva se vmes naužila lepega razgleda... Ko nam je uspelo nadaljevati pot čez Spodnjo Idrijo, smo tam naredili drugo pavzo, se okrepčali in malo ohladili v senčki dreves. Nato pa spet štart in nadaljevanje poti na zahod čez Spodnjo Kanomljo. Nepopisno veselje ob težko osvojenem visokem prelazu ^_^ No že kmalu za tem se je začelo moje največje veselje - makadam :grrr posledice vožnje v prahu so bile dobro vidne... Veselje nad asfaltom v Dolenji Trebuši je minilo tako hitro, kot je prišlo, saj smo meli reprizo (kaj bi BMWriderka uživala ) No če ne drugega - lepo je bilo kolikor sem uspela videt okolico (sicer je bil fokus na vse tisto kamenje pod gumami) ... Tresoča, prašna, adrenalinska in predvsem zelo vroča pot je trajala celih 13 kilometrov - še 5 jih zdržim pa bo In smo šli - čez tunelčke... in useke... tu sem prestrašla enega strica v avtu - sva se srečala ravno v temu useku - verjetno tam gor res ni pričakoval treh "norih motoristov" No pa nam je le uspelo... Od tu smo se čez Čepovanski dol nato čez Grgar spustili proti Solkanu... kjer smo - kot je napisal že Igor srečali motosvetovsko bando. Zaradi silne vročine smo se prav hitro poslovili in nadaljevali vsak svojo pot. Igor naju je zapustil že kmalu, saj se mu je mudilo domov, z MiDge-om pa sva se vračala po tistih lepih ovinkih čez Miren, Opatje selo, Komen, v Dutovljah sva nardila eno krajšo pavzo za pijačo in hlajenje v senci. Od tam pa nadaljevala mimo Sežane in čez Štorje do Senožeč na sladoled... Potem pa naprej vsak po svoje - jaz do mojih (na hitro sprat prah s Kwakija), MiDge pa kar domov. Tudi jaz sem že kmalu nadaljevala proti domu - čez Ride, kjer sem seveda srečala Mausa in Logatec do doma. Nabrala se je dobrih 320 zelo prašnih kilometrov v dobri družbi

Živeli Vsi se hvalite, kje ste bili se moram pa še sam malo pohvalit. V petek sem prekoMetlike, Karlovca (obvezen McDonalds), Bihaća odšel do Jajca (se seznanil in ogledal znamenitisti mesta), prespal v hotelu Turist in zjutraj, po zajtrku seveda odšel proti Sarajevu, preko Pal skozi Višegrad do Užic. Seveda sem se moral malo okrepčati in preizkusiti lokalne dobrote. Ni mi bilo, da grem še domov in sem preko Zlatibora odpeljal še nekaj ovinkov ( :kva2: ) do Črne Gore. Pred potjo v ČG so mi lokalni motoristi predlagali, kaj vse je pametno pogledat. Na listku sem imel tudi napisane kraje, skozi katere bi moral. Bi moral pa zato, ker so črnogorci v hribih popravljali cesto, sledil je obvoz, makadam, križišče brez oznak in jasno "Sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni". Izgubljen v planinah brez zemljevida iščem vas ali vsaj kmeta, da vprašam za pot, izbiram poti, ki vodijo navzdol in zopet meja. Preden prečkam se pozanimam med katero državo ???? (lokalci niso vedeli, ali niso hoteli vedeti kaj je "tam naprej". Država je bila Srbija, pot nadaljujem po klancih navzdol, pridem zopet ????? v BIH v vas ali mesto Rudo. Prespim v Višegradu in se zjutraj odpravim proti Sloveniji. Bencina za cca 200 evrov, radarji v BIH so naredili veliko posnetkov (še dobro, da niso v Evropi), rit je pa tudi bolela. V bistvu nepozabna avantura Balkan 2013

Vtis današnje vožnje v enem stavku "Pozabljena Slovenija in makadam" Ker sem mel čas samo za krajšo dopoldansko in zgodnje popoldansko furco sem si omislil izlet čez Čepovan, Dolenjo Trebušo, Idrijo, Žiri ter Polhov Gradec ter nazaj proti Gorici. Pa se s Keiko slišiva da z MiDgejem razmišljata o drugi turi. Moj predlog sprejet edino da začnemo pri repu in gremo proti glavi. Štartno mesto Vrhnika, kjer spijemo najprej več kot odlično kavo v Mantovi. Tolko nas je prevzela kava, da še začetne slike nismo naredili. Potem pa vija Horjul proti Dobrovi. Tam pa nekaj Keiko piska in maha nakar ugotovim, da mora it tankat. Pismu, sem mislil da samo Yamahi pušča rezervoar, nakar ugotovim, da tudi Kawasakijem Pot je nato vodila čez Polhov Gradec in Lučinske ride mimo Doline Miru, kjer smo se malo ustavili in se navžili čiste studenčnice. Vmes videli Sledi Treborja. TREBOR bemti, še zdej so rajse od tvojih burn out-ov tam. Boš videl, te bom prijavil!!! Kdo bo zdej to čistil !!! Nato pa naprej proti Gorenji vasi. Vmes prvi kos makadama .... Čez Žiri proti Idriji. V Idriji itak Yamaho natankat pa povprašat kje se dobro je. Pa nas pošljejo v Faro, kjer smo res dobro jedli, pa še kfe so nam dobro skuhali. (Ni slik, smo se preveč fino meli ) Naprej pa levo čez Kanomljo v Dolino Trebuše Vseeno na poti padel en prelaz. Oblakov vrh 721 m.n.m. Nato pa testno pole enduro vožnje po makadamu, ki je Yamaha uspešno prestala in dobila častni naziv BMW Nato pa če smo prestali en makadam, dejmo še ta drugega (jah garmin odpovedal, pole pa tako rata) Skratka vzpon na Čepovan in Yamaha napredovala v enduro stopnjo KTM (3 dan) Po izviseli čepovanski dolini se spustimo do Solkana, kjer si ogledamo še Solkanski most Nakar srečamo bando motosvetovsko z rumenim cestakom na čelu. Skratka super dan

jebemumater

Glede na to, da imata planiranih 9 dni, se mi zdi nesmiselno že kar prvi dan "trpet" 700km na motorju. Zdaj koliko je tvoja navajena, ampak ni potrebe, plus tega pa imaš recimo do Makarske dve lepi destinaciji za ogled in sicer: Nad Šibenikom imaš NP Krka, kjer reka v 75km dolgem kanjonu ustvarja slapove .. itd. Potem imaš pa pri Makarski Biokovo in vzpon na Sv.Jure. Kar nekaj zanimivih destinacij bi se našlo. Je kar napor vozit po magistralki toliko km, sploh sedaj, ko je na cesti več prometa, zapor ... itd, tako da računaj, da bo potovalni čas bistveno daljši. Rezervacije pa so tako ..... sva se z drago odločila pred cca. mesecem dni, da bova letošnja moto potovanja, končala na otoku, brez kakšne vožnje tam ... zgolj od doma do tja in nazaj. VSE je zasedeno, tako da sem pač potrdil rezervacijo za konec septembra. Če vreme ne bo za motor, pa greva z avtom. Kdaj štartata?

...će sta planirala 9 dni ti predlagam, da ne obrneta kar v Sv.Štefanu ampak se "zapodita" še res do skrajnega konca ČG Ade Bojane. Mogoče še malo v črnogorsko "kamenje", ne bo vama žal kakšnega dne, ki ga bosta za to porabila. ps, rezervirat vnaprej pomoje nima smisla seveda je pa odločitev posameznika.... lep dopust Mirč

Pa še eden: Oh ne prvorojenec, za to so že leta 1941 poskrbeli vsi Čedermaci na Primorskem. Ko je Rožman dobil orožje od Italijanov, je poslal odposlance k mariborskemu škofu Tomažiču, da bi tudi na Štajerskem pognal domobransko zalego. Škofu Tomažiču pa je nemški okupator ravno takrat izselil v Srbijo ogromno slovenskih družin in vernikov. Med njimi tudi cca 400 duhovnikov. Njegova reakcija je bila zavedna in pravilna. Dobesedno nagnal je Rožmanove odposlance. Na Primorskem pa je bil takrat vodja tržaško-koperske škofije Antonio Santin, po rodu iz Reke. Tja si pa Rožman sploh ni upal poslati odposlancev za reklamiranje domobranstva, ker je zavedna drža Slovenstva otrokom že položena v zibko. Zato Šentjošta ni mogoče najti na Primorskem.

ja sej je s koprskega zavetisca aja, pa pazi da jo gasper neuoci.. :yes:

Vidu zlatkota mausa na ridah ostalih nimam pojma vaših nickov tuki gor, pa Dami34 k se je ravno odpravljal no šele takrat sm ga zagledu, drugače vas je blo pa k dreka na cest danes

Videna Keiko, MiDge (Cel cajt mi sledila) gotovo jim je bila moja RDEČA YAMAHA zelo všeč Pole en čas neč .... pole pa horda motosvetovce z rumenimcestakom na čelu prepoznal Binco, Damy, Suzukijak, na ducatigu gandi? in vsi ostali pupca na Hondi CBR 600 (ka se je slikala zraven mene ), pupca na TDM-ki, pa na rumeni horenatki pa na zadnjem zicu gixerja Če sem katero spustil se ji iz srca opravičujem Igor

Še moja nova pridobitev

Naša nova kuža iz zavetišča v Kopru, kakšen cukr od psa je pa to...

Hola, v nedeljo pa skozi deželo pisanih štirioglatih stebrov v deželo motorčkov - parkirišče pa čist prazno, vsi ste se vozili

Ker je čez dan prevroče za vozit se vozimo zvečer. En nočni fotoshooting!

Naša tanajmlajša

Kar se tiče zakonov je tako, da jih piše politika, da jih sprejme politika, da jih vsiljuje malemu človeku politika. Zakonov ne piše stroka, niti jih ne sprejme stroka. Politika je pa, kot vemo, skupina oblastnikov, ki delujejo samo sebi v korist. Celoten javni sektor ima plačo po plačilnih razredih. Malo se pozanimajte, kako je to razdeljeno, da ne boste mislili, da ima vsak najnižji uradnik visoko plačo. Virant ima bruto plačo okoli 6.000,00 eur, znižal si jo je pa 150,00 eur bruto. Moram razložiti, da jo veliki večini v javnemu sektorju, kateri imajo minimalno plačo, nižajo za isti znesek, vendar neto ? Res je, da javni sektor zapravlja denar in ga meče skozi okno, vendar ne uradniki, ampak država in vsi njeni direktorji in razno razne agencije. Je premalo prostora tukaj za tako razglabljanje. Da ostanem v tematiki, še nekaj o radarjih. Predvsem redarji imajo navodilo, da morajo kasirati z radarjem. Pa tudi policija je dobila komando, da je premalo kaznovanih in je to število potrebno povečati. Vlada opazuje stanje na svojem tekočem računu in opazi minus. Takoj naroči izboljšanje stanja, torej dobi generalni direktor nalogo, katero prenese na direktorje, ti naprej na komandante in nato na inkasante. Kdor se ukloni nabiranju denarja je inkasant, vendar dobro zapisan pri šefu, kdor se ne ukloni, pa je slabo zapisan. Bom še enkrat povdaril, da državo ne zanima prometna varnost. Prometna varnost smo vsi udeleženci v prometu. Jaz se strinjam, da je potrebno spraviti s ceste resnične divjake in pijance ter zadetke, vendar jih je premalo, da bi bili za državo dobičkonosni. Žalostno, vendar resnično. Veliko, zelo veliko je majhnih prekrškov, s katerimi kršitelji polnijo državno blagajno. To je resnično stanje. Dokler bo inkasantstvo nagrajeno, ne bosta ne država ne policija nič vredni niti spoštovani. Vse so zjeb... do amena.

Kljub temu, da o Janši nimam nekega dobrega mnenja, mu vedno dam benefit of a doubt. in res. . . vedno dobim kurac u čelo. Tole nesznosno lahkotno bohotenje domobranstva kot prave rešitve je abotno. Enako abotno kot razglašanje polnega brezna človeških trupel za drugorazredno temo. in ja, vedno znova jim ODLIČNO uspe. Incredibile. Tudi tema o Indiansih in impotentnemu morilcu z nožem Adnanu je končala v belogardistično/partizanskem duelu. . . . Ne razumem. Tako enostavna situacija, pa podžiga in razdvaja še generacije ki so rojene krepko po Titu. Domobranci so bili izdajalci. Zaslužili so si brezna. Vsi brez izjeme. Povojni pobijalci brez sodišč so bili razbojniki in si zaslužijo Hagg. Kolateralne civilne žrtve si zaslužijo opravičilo, in označbo VSEH povojnih grobišč. Slovenčki smo zmanipulirane ovce, in imamo kar si zaslužimo. Domobranca skomolčenega na oblasti, radikalca nebulozneža na predsedniškem stolu in v opoziciji lopove in prisklednike, ki so zmagali volitve!! Yeah!!! Ta noč bo dolga. . . .