Dvorana slavnih

Včeraj sem si zaželel ponovno en malo ovinkov. Na kratko: Piancavallo-Barcis-Andreis-forcella Pala Barzana-Poffabro-Tramonti di sotto/mezzo/sopra-passo Rest-Moggio Udinese-sella Cereschiatis-passo Pramolo(Mokrine)-Villacher Alpenstrasse-Korensko sedlo-Vršič. Na dolgo: Štartal sem zjutraj že ob 06.30 in jo po nabavi vode zase (napoved vročine) in napojitvi konja ucvrl po AC do izvoza za naselje Porcia pri Pordenonu. Že takoj po Devinu me je oblil prvi val jutranje sopare. Wauu..., danes bo pa sauuuna. Po AC sem jo udarniško pičil do vrha Piancavalla, kjer sem si privoščil eno čik pavzo in kofetek. . Utrinki: Po cca. 30 minutni pavzi sem jo odpeketal do Barcisa, kjer je še v jutranjem miru počivalo jezoro Barcis. Nato sem nadaljeval za vasico Andreis (pred vstopom je tabla....leta 1996 je vas praznovala 1000 let obstoja), tu sem samo naredu en giro po ozkih uličicah in sem se vnil do križišča ter zavil za prelazek Pala Barzana. Cesta je ponekod rahlo uničena, vendar normalno prevozna. Po spustu sem prispel na cesto, ki pelje preko prelaza Rest v Medis. Pred napadom na prelaz sem poslikal še jezero Tramonti.... .... ter nadaljeval čez prelaz Rest, kjer so nastali naslednji utrinki. Po prihodu s prelaza, preden sem prečkal reko Tagliamento, sem naredu eno pavzo. Ker je bil mehur malo poln, sem se hotel olajšat v Dixi-ju, ki je bil levo od spodnje slike. Ko pa sem odprl vrata WC-ja.....hmmmm.....me ni tiščalo več. Pogled na to, bi odvrnil še brezdomca, ki je že 30 let na cesti. Skratka...za .Kasneje sem videl 20m bolj levo še en stacionaren WC, ki je bil....zglancan v nulo (vsaj napram Dixiju). V glavnem po pavzici in hlajenju v prijetni senčki sem odpeketal dalje ter se v Villa Santina ustavil in pojedel kosilo. Ura je bila 12.30, ko sem ponovno osedlal konja in nadaljeval za Moggio Udinese, kjer sem preko sedla Cereschiatis prišel v Pontebbo. Tu sem napojil konja in nadaljeval na vrh prelaza Pramolo, kjer sem si v senci privošču eno čika pavzo. Po spustu sem nadaljeval za Hermagor in v naselju St. Stefan im Gail zavil levo in nadaljeval po cesti za Bad Bleiberg v Villach. Tu sem se povzpel na zloglasno Alpenstrasse. Cesta bi bila perfektna, če ne bi imela zalivk (parkrat me je pošteno odneslo.) Tudi pri Fritzih so začeli šparat...katranasta zalivka in omejitev 70...pa je (verjetno smo jim za vzgled). :grim Po kofi in čik pavzi sem ob 16.10 nadaljeval v dolino. Tu sem po cesti 83 nadaljeval za Korensko sedlo. Po prihodu v SLO sem jo ucvrl čez Vršič. Zelo me je razočarala cesta čez Vršič (severna stran). Take pogrebščine od ceste še nisem videl nikjer po tujini, še pri nas najbolj skozlana cesta je boljša od tega . Včasih sem imel občutek, da vozim po cross progi. Orco ladro, če želiš uničit motor se samo vozakaš gor in dol po severni strani. Južna stran je malo popravila vtis....samo tisti grenak priokus v ustih še vedno ostane. Tako Gorenjci...ko ga boste popravli...mi javte, da bom šel stestirat to čudo. Nadaljeval sem skozi dolino Trente proti Kobaridu. Pred prihodom v naselje Trnovo ob Soči so me vozniki blendali...sem takoj vedu, da je nekaj bilo. Dva avta sta fejst počla. Verjetno ni blo nobenbu nič resnega, ker so bili vsi zunaj. Po vijuganju skozi razbitine, sem nadaljeval v Kobarid. Ko pa sem bil cca. 100 m od nesreče je ena baba s focusom prehitevala kolono vozil v škarje. Jst sem se stisnu, kar se je dalo :xx: , kot tudi prvo vozilo v koloni, da je ta kokoš imela plac. Itak je potem zlajfala, da je komaj ustavla...kak dober meter od razbitin prvega avta. Po tem sem res nadaljeval proti Kobaridu in tam kjer je še ozko (pred Kobaridom), sem ahtal, da me ne bodo Gasilci nasadili na kamjon. V Kobaridu sem si privošču eno kofi in čik pavzo ter sem še napojil konja ker na hlape glih ne gre. Nadaljeval sem ob 18.45, tako da sem domov prispel čez eno uro. Bilo je sončno in super brez policajev in nabralo se je 602 km, četudi mi je una baba s focusom popestrila trenutek mojega življenja, grenak priokus Vršiča je še vedno prisoten.

evo en vtis iz romunije, ko voziš prehitro, dobiš kak dan zapora (ampak hrana je pa dobra)

Saj sem nekje že opisal svoj primer, pa ga bom še enkrat. Predlani sem se peljal proti Kopru iz smeri Izole, ter pri počasnem prehitevanju kolone prišel za italijana, ki je v trenutku, ko me je zagledal, zapeljal do črte, pri tem pa očitno gledal v ogledalo in se mi smejal. Itak, da sem dobil v trenutku 200 pritiska in prva misel je bila, da mu ob prehitevanju odlomim ogledalo. Med čakanjem na prehitevanje sem se že toliko pomiril, da sem sklenil, da mu pustim ogledalo na miru. Ko je bil prostor, sem zapeljal vštric z njim, mu pokazal dvignjen palec, češ, da je odlično naredil in se odpeljal naprej, cepec je pa še naprej cincal v koloni. Brez veze se je spuščat na nivo takih kretenov, saj s tem pokažeš, da si ravno tak kot oni. Nasmeješ se jim, si misliš svoje in greš naprej. Za vsako rit palca raste, enkrat bo naletel na koga močnejšega (tovornjak) in ne bo tako poceni odnesel :evilgrin: . Mi na mopedih pa nimamo možnosti proti avtomobilom, zato je bolje imeti defenziven način vožnje. LP Robert

Se pravi: sobota: Ta passo je tudi manjkal na osebnem popisu, pa se je zato znašel na poti: sicer sam po sebi nič posebnega, nekaj ceste tudi v slabem stanju, ampak tako pač je ... na vrhu pa itaq klasika: malo snega in malo krav; je bilo pa vreme zato lepo. Hallstatt z jezerom: vreden postanka in ogleda. Lepa panoramsko-razgledna cesta na 1000 m. n. v. je tudi L 219 (Filzmooser Landesstrasse): na koncu pa serpentinast spust do Schladminga. Pogorje Dachstein - aparthotel - Schladming: V nedeljo pa čez (verjetno) vedno hladen in vetroven Obertauern in Katschberg in ob Millstater see-ju domov. Prvi dan malo več, drugi dan pa malo manj kilometrov, skupaj pa točno Odlično so nam služili: en Kawasaki, dve Hondi in dve Yamahi: Odlično smo se zabavali in navozili pri severnih sosedih: On, Une2 in Mi2. LP

Včeraj je padla tura, ketere cilj je bil osvojiti GrossGlockner in se vračati preko Obertauerna proti domu. Tako da sem jo navse zgodaj zjutraj ob 06.00 odpeketal proti Avstriji. Do Tolmezza je pela AC. Tu sem po državni cesti nadaljeval proti prelazu Monte Croce Carnico. Ker sem si zaželel še en mali ovinek sem v naselju Cedarchis zavil desno in nadaljeval proti vasici Paularo. Paularo: Tu sem zavil za Paluzza, kjer sem se ponovno priključil na glavno cesto za prelaz "Monte Croce Carnico". Ura je bila za eno čik pavzo in kofetek, tako da sem se na vrhu ustavil. Utrinki s prelaza: Po dobrih 20 minutah sem odpeketal v dolino in jo ucvrl proti GG-ju. Pred Heiligenblutom na Agipu sem moral napojit konja (cenejši bencin kot pri nas) in potem je sledila uživancija, kjer so nastali naslednji utrinki. Na GG-ju je bilo na splošno bolj malo ljudi (ali ni še feragošto s taljani ali pa ljudje nimajo več ojrotov). V dolino sem prepeketal za 12.00 in si v eni oštariji malo pred Zell am See privošču kosilo (se ne spomnem imena oštarije) . Po slabi uri sem nadaljeval po glavni cesti za Sveti Johan in Radstadt. Tu sem zavil za Obertauern. Utrinki: Po eni kofi pavzi sem nadaljeval za Turacherhohe, ter čez dobro uro tudi prispel. Na vrhu se je vreme kar naenkrat skisalo in je pričelo deževati. Navleku sem si dežni goldon in po polžje nadaljeval v dolino, ker je bila cesta spolzka ku led. Nameraval sem zaviti tudi na Nockalmstrasse, samo sem zaradi slabega vremena odpeketal kar proti Celovcu, ker ne mislim plačevat ceste, kjer še slikat ne moreš zaradi dežja, pa še vožnja je kot po jajcih....praktično sploh ne uživaš. V Celovcu sem napojil konja in po 30 minutni pavzi jo udarniško brez postankov mahnil proti domu, kjer sem prispel ob 19.43. Padlo je lepih 727 km. Zahvaliti se moram motoristu in kasneje avtomobilistu, ki sta me opozorila na radarsko zasedo (obakrat bi me cepili s 110km/h kjer je omejitev 80). Ne vem kolko bi blo....verjetno ena dobra žrnada bi šla.

... fantje.. nima smisla to delat... .. v tistem trenutku, ko ti nekdo namerno dela pizdarije...oz. ko se dajeta, kdo ima večji ego... verjemi, da je tudi on poln adrenalina... in ko si vštric njega in ko ti iščeš najugodnejši trenutek, da mu odlomiš špegu... on samo cukne z volanom... pa si po tleh.... pol pa dokaži kdo je koga "prehiteval" po keri strani, pa kdo jo bo slabše odnesel.... ali on z zlomljenim špeglom... ali ti v kakem grabnu/ograji/kandelabru....

Danes nazaj po 4 dnevni furi v dolomite. Termina ne bi mogel zadeti boljšega, skos sonce in skoraj nič oblakov, kaj šele kapelj. Prvi dan sem se samo pritovoril iz domačega kraja do colfosca. Izmed prelazov sem podrl samo falzarego in pa valparola, ki sta pač na poti do tja. - vsakoletni postanek na vrhu valparole, klasika. Potem sem hitro lociral garni, se raztovoril in šel nekaj pojest. Garni je bil zadetek v polno, dali so mi veliko sobo za ceno 33€. Poleg tega je bil še balkon. Pa tudi wi-fi, ki je zastonj. Zajtrki so tudi odlični, imajo vse, od salam do kosmičev in sadja, pa nutela...ni da ni. Naslednji dan sem se zapodil proti Stelviu po južni strani. Vmes podrl še prelaze, ki so spodaj na slikah. Najboljša cesta je definitivno na Mendola, medtem ko sta Gavia in pa Stelvio neki pač za videt predvsem, cesta pa ni kaj prida. Še slika smučišča na Tonaleju in pa stroja na poti na Gavio - tu je bla že taka višina, da se je poznalo na pospešku Pa še Gavia in klišejska slika, ki ne potrebuje razlage. Najvišje kar sem bil z motorjem, ostri ovinki navzgor, še bolj ostri pa navzdol. Občudovanja vredni biciklisti, ki so se po severni strani zapodili in prišli tu gor. Po spustu s Stelvia sem se odsvaljkal do garnija in po pici v LTabladelu zalegnil. Naslednji dan sem prevozil lokalne prelaze levo desno, gor dol. Zdi se mi, da je vsako leto podlaga bolj spolzka, zato sem se moral včasih z nogami lovit. Ta nov črn al pa star, malo rdečkast asfalt sta ok, ostalo je pa lahko nepredvidljivo. Sploh zjutraj, ko je še hladno vse se kar pozna, polzi ko strela. Še ena slika s Fedaie, dost klasika. Malo je blo SLo tablic, na vrhu Rolleja sta se mimo peljala na črnem motociklu dva naša, mislim da KR tablica, ali pa NM. Malo nižje od vrha Rolleja pa je stal kamper s KR ali pa NM tablico. Pa danes, ko sem se vračal sem prehitel čoperista s čoperistko vzadi gor, mislim da je bla GO tablica in sicer na vzponu na Falzarego v smeri proti Cortini. Uglavnem dobr je blo, edino taljani pa njihove sieste naj grejo nekam, da človek ne more ob 3 normalne južne al pa pice dobit. Zi kičen iz klozed... pol sm pa jedu tkole, za ne majhen denar NAslednje leto pa pomoje pavza od dolomitov po treh zaporednih letih. Verjetno bom šel na korziko.

Na poti nazaj pa v avstrijo preko grosglocknerja ( kjer so imeli "reveži" z mclarni očitno srečanje ) domov.

Bil letos spet na stelviu, ampak naprej v bormio, tirano, švica, je prelaz passo del bernina (2330m ). Asfalt fantastičen, ovinki tekoče speljani, dosti bolj kot stelvio, v tretji z pol gasa polagaš levo, desno. Od tam skoraj nimam slik, mi je bilo škoda ustavit. V Top Gear-u so to cesto proglasili za najboljšo na svetu. Mi je pa jasno, zakaj je vsak drugi avto v dolini bil subaru impreza ali mitshubisi evo.

Mal preveč poenostavljaš zadeve- tipični funkcionalizem. Družba je več kot zgolj skupek posameznikov...ljudje si vsaj deloma delimo iste sisteme vrednot, norm, kulture (v smislu obrazcev po kateri se ravnamo vključno z jezikom), itd. Tisto čemur praviš cilji družbe navadno niso produkt konsenza ampak predvsem sledijo agendi struktur, ki akumulirajo družbeno moč. Npr: direktor nekega podjetja ima zagotovo večjo moč odločati o ˝ciljih družbe˝ kot delavec za trakom oz. moja 89 letna že davno upokojena stara mama. Poleg tega vsi ljudje v družbi nimajo enakih izhodišč, ki jim omogočajo doseči dololčen družbeni status z določeno stopnjo družbene moči...sploh v Slvenski nepotizmu ˝naklonjeni˝ ddružbi.

Se absolutno strinjam, da je kvalitetno življenje tisto, ki ti omogoča podobno neodvisnost, kot si jo opisal. Moje mnenje je, da pa se je ravno takšna neodvisnost v zadnjih letih močno zmanjšala. Nekaj seveda tudi na račun tega, da smo postali razvajeni in odvisni od marsikakšne nepotrebne bedarije in je ta kriza nekaterim bila iztočnica, da naredijo/mo malce samorefleksije kaj je v življenju pomembno in kaj ne in kaj človek zares potrebuje za kvalitetno življenje. Ampak poglavitni problem ni v nas, ki smo se na račun krize morali kakšni zadevi odreči, kje sprejeti kakšen kompromis in se prilagoditi. Neodvisnost, kot jo opisuješ se je najbolj zmanjšala pri tistih, ki bi jo najbolj potrebovali, pri tistih z najnižjimi prihodki in tudi najnižjo izobrazbo in ki se tudi najtežje prilagajajo. To so lahko izjemno pridni ljudje pripravljeni težko garati a jim pač ni dano, da bi brez večjih težav zaobjemali hitre spremembe v družbi. In če ne upoštevamo tega tudi oni ne bodo upoštevali ničesar, ko ne bodo več imeli ničesar izgubiti. Ali je tako težko pomisliti, da nismo vsi enaki, da se ne prilagajamo vsi enako hitro in ali si zaradi tega pač ne zaslužijo neke minimalne kvalitete življenja? Point je samo v tem, da če nam nekaj uspe torej se prilagoditi in ohraniti neko kvaliteto življenja to še zdaleč ne pomeni, da so tega sposobni vsi drugi, in če večini to ne uspe je z družbo oz. njenimi cilji nekaj narobe.

Fočk aja pazte v prvem ovinku iz planine mi je matica odpadla pred naslednjim ovinkom je že šrauf vn padu. avspuh je v 3 ovinku aja v 4 ovinku je pa kardan potleh sam ni moj

Planina se razteza v dožini dveh kilometrov. Omejitev je 50 km/h, razen na tem delu, kjer je postavljen znak 40 km/h. Radar lahko stoji kjer koli, tudi na označenem mestu na sliki. Po omejitvi, pa ne bo sekiranja in nepotrebnega iskanja sivega radarja.

Ker vreme že par vikendov dela po svoje mi do danes še ni uspelo prit do Dolomitov ali vsaj v uno smer. Ker mi že manjka Italija, sem si jo privoščla vsaj malo - te ta bližnje ^_^ Dopoldne (spet ni ratalo prej ) štart čez Logatec in Kalce do Idrije, pa naprej do Tolmina (Metalcamp se je že začel je blo vse v črnem) in naprej... čez Kobarid, tam tankat in nabavt malco, nato pa naprej do Žage kjer sem zavila za Učjo. Cesta fajn - še vedno v delu tam kot lani, edino na italijanski strani je kar dosti odkrušenega kamenja. Ma je vseeno pasalo se vozit ker je bila skoraj čisto prazna cesta... Tam se je nekaj oblačilo, ma dežja ni bilo, oz. sem očitno mogla bit kakšno urco za dežjem tam, saj so se ceste spodaj v dolini že sušile. Dimniki, ki jih občudujem vsakič ko se peljem čez Njivico (Vedronza)... Od tam naprej seveda mimo Čente (Tarcento) čez Attimis in Čedad (Cividale del Friuli), kjer sem zavila nazaj na sever čez Podbonesec (Pulfero) in čez mejo nazaj v Slovenijo. Pogled proti Sužidu... Kako je pasalo se malo shladit med vožnjo pod drevoredom proti Kobaridu... Iz Kobarida nazaj čez Idrsko, potem pa na jug in ob Soči čez Doblar, do Nove Gorice, od tam naprej do Mirna in v Lokvici dol do meje in spet čez v Italijo in mimo Doberdobskega jezera. Potem mi je zmedi uspelo falit in se odpeljat do Trbiža (Monfalcone), od tam pa do obalne ceste (uživat v vonju po borovcih in morju), do Sesljana in čez Trst, tam pa na obvoznico do Slovenije, po AC do Dekanov, tam ven in čez Črni Kal, mimo Divače in potem kmalu za tem pavza za malco (je bil že čas da malo pretegnem krake)... Po martinčkanju naprej čez Senožeče in ena hitra pavza pri mojih, potem pa tankat v Postojno in do Rid, kjer smo rekli par besed, nato pa nazaj do doma. Dobrih 440 km. Res da ni isto kot it v Dolomite - ma dobro - za prvo silo bo

http://www.motoracing-japan.com/results/suzuka8h/2013_e.html en linkec za rezultate. The race is on. Suzuka 8hr. Igorja ni v yartovi ekipi, je pa na pisti ze Janez Prosenik.

Žabjak ,Trsa, Kanjon Pive,me vsakič ko jo prevozim fascinira

Nič posebnega- kopanje v morju (SLO ali CRO- okoli Umaga), spanje v Žužkolandiji, proti večeru na kavo in klepet v Grožnjan. Vrnitev jutri, lahko tudi zvečer. Štart čez 1 uro.

stoner bo mal testiral, z vzmetenjem 2012, in mal bo ocenil potencial production racerja. Resno? Nergac je zmagoval z D16. on bi lahk dirkal s pralnim strojem in vseeno prpelal v top 6. Kako naj pol oceni orodje za poprecno dobre GP dirkace? Dvomim da testira za Hondo. Po moje on bol zase testira. Morda tako mislim zato ker bi ga rad videl na gridu hehe

normalen pojav, več tu: http://www.rattlebars.com/tirewear/index.html#CUPPING pod CUPPING: primer RoadSmart-ke na RF900

Kvaliteta življenja je, če imaš tisto, kar ti nihče ne more vzeti... To pa so, nepozabna moto potepuška doživetja!! Pred časom je umrl en bogat občan... ...in ne boš verjel, a veš da je vse premoženje pustil tle in ponižno odšel drugo dimenzijo! :yes:

Mislim, da ne. V bistvu vem, da ne. Stvar je takšna, da je v primerjavi z Ljubljano v Mariboru bisveno manj Ducatijev. Eden od razlogov je tudi ta, da tukaj ni serviserja. Je v Avstriji, vendar je tam tudi standard Avstrijski. Desmoquarto agregati imajo pač to specifiko, da je potrebno menjat jermene na 10000 ali dve leti, če se ti za bike ne je8e. To pa zna bit dokaj velik strošek, vsaj za motor, ki je vreden "samo" 5-6 tisoč. Hitro prideš z servisom na 10-15% vrednosti celega motorja in takrat je seveda ljubezen do Ducatija na preizkušnji ( za nas ducatiste ne) Če nabaviš material sam, pripelješ na Motojet pa je zadeva bolj "življenska". Namreč motor na sliki je moj in ima sedaj po servisu 1500 km in so še fsi ventili ravni . Jaz sem se odločil za Dayco jermene za 150eur par ( original Ducati je 150 kom). Jermeni Dayco so OEM. Napeti so na 110HZ, kot priporoča Ducati, in to je to. Menjava je narejena strokovno z orodji specifičnimi za ta agregat. V glavnem tega do sedaj v MB še ni bilo, in sedaj to imamo in jaz sem vesel. Spomladi naslednje leto pa bo zagotovo še možno preverit in nastavit ventile. Je pa hec, ker me je pred par dnevi kolega iz Anglije, ki živi in dela v Ljubljani klical in spraševal, kam lahko v Sloveniji pelje svojo 999 priklopit na računalnik. Pa sem vstrelil - v Kondor. In čez par ur mi piše na FB, da tam lahko le kupiš motor, servis ne dela. :mellow: Potem pa sem ga poslal k Urbančiču. Ja tak je to....

Ko Z.jevci nismo na skupni vožnji.....smo pa na skupinskem pikniku V soboto smo se mel prou luštn :grim , upam, da ste za to, da to zadevo spet ponovimo še enkrat to poletje in to še v večjem številu :grim njama njama :grim navali narode Seveda Z.jevci v svojo družbo sprejmemu tudi kakšnega Apriliaša :grim Anže, a jo boš kušno? .....ma nč lupčka, sam GAS! Ker pa naš glas seže v deveto vas, nas pride tud kakšn Bemflar pogledat , je bil objestnež na ob obisku :grim ....in tko našga Shibbyja zebe ob odprtem ognju :grim ... ....ostalo je skrita tajnost in ni za v javnost, sploh moje goreče palčke :grrr

Tako nekako se je začelo... :grim ...tako pa nadaljevalo! :hooray:

Včer sva šla pa tud midva slavne Medvedje ride iskat, ampak fejst po ovinkih :grim , da vidim to velehvaljeno čudo.....štart iz Domžal, do Trojan, Zagorja,Zidanga mostu, Boštanja, Krškega do Brežic na masažo....mmmmm je pasal se mal zmehčat . POtem pa dalje Kostanjevica na Krki, Šentjernej, Novo mesto, čez VAhto v Metliko pogledat avionček.....sva ležala neki časa k dve krave pod njim v senci in malcala bananino čežano v olupku (jih je v kufru mal prešejkal) . Na avionu vidne sledi žab :grim . Po vzletu pa Črnomelj, čez ene jahovce s polno peska po ovinkih do Livolda in potem do Kočevja tankat, ker res nisem mela želje v kakšnih rovtah brez benza ostat glede na to kakšen je bil plan dela za naprej. Iz firbca sva šla še na en sladoled kočevski med k Medotu (za silo je no, ni pa za dol past, Cacao je le CAcao, razvajena pač :grim ). Torej iskat Medvedje Ride nazaj do Livolda in mal naprej do odcepa za Kočevsko Reko, kjer je navigator bluznu (itak nobene table v Kočevski Reki kam it), jz pa za njim namest d bi povedala, d morva v drugo stran namest proti Gotenici :evilgrin: , ampak ker je bla fajn cesta pa hladno sm se lepo peljala za njim do ceste Kočevje -Ribnica pol sm pa povedala, d bi mogla it v drugo stran hahahah , tko d ponovi vajo v drugo stran nazaj do KOčevske Reke. Tm sva pol le našla tablo skrito nek sred vasi. Se pravi čez Borovec na Medvedje ride....na gor je še kr šlo, če odmislim usuto cesto in pesek po ovinkih, tiste serpentine na dol pa niso glih "my cup of tea" :grrr , ampak razgled je bil pa lep. V Osilnici sva spet mal bluznila z navigacijo, tko da sva na glavnem trgu gledala info table in ugibala kam točno se obrnit pa kje it čez mejo, tako da nazadnje sva dala dela dvema policajema, ki sta mirno počivala v senci na maloobmejnem prehodu :evilgrin: , cel velepomemben postopek s prepustnico glih tok d se nisva mogla čist slečt :blink: .NAdaljevala do Čabra, mislim plačaš d greš loh na drugo stran pa se po gradbišču kao ceste vozš, totaln offroad , moja hrbtenička je globoko hvaležna trdoti ohlinsov jeeeej , sm do Babnega Polja sva pa le prilezla pol pa spet na našo stran, do Bloške police in na Cerkniško jezero še mal offroadat, k ni blo vode. Spet mal senčkanja potem pa čez RAkek do Logatca in Vrhnike na AC in domov, bliz 500km je pa vseen blo po 12 urah motorja

Je pa neki zanimiv.. Mal neumestno, pa vseen.. Odkar ima BelaStrela R1200R, si sploh ne predstavlam deca na tem motorju (dotičnem modelu)... To je perfekten motor za punce.. :P

Gotof je!

Kolkr gledam se tale jermen menja na 60.000.. Tako, da - krsan - , mirno lahko narediš servis sam..vsaj kar se osnov tiče ( olje , svečke , filtri )..za ostale zadeve pa si poglej kdaj se kaj menja in pelješ na servis , če sam ne zmoreš..

Nekaj čez 20. Tisoč. Preveč. Bi jih pa še malo. rrrr

evo...u nedeljo smo se pomaričkal luštna cesta ni kej

Glede na napovedano vročino bo letos verjetno nekoliko bolj zaseden tudi bazen.

Moji diski imajo brembotov znak... bmw k1200gt ima še brembotove čeljusti.. no pri selmarju mb so 4komadi 160€ z popustom 140€ kar je polovico dražje od brembotovih, obstajajo pa tudi cenejše varjante seveda tudi po manj kot 50€ za 4kose.... bom videl kako se bo odneslo... hvala za odgovore

ja kruci... za pičkice je tudi ps. kupi ga....

Ne bom se vmešaval v temo o kvaliteti življenja, vendarbom nadaljeval prispevek nekoga kar tukaj: ... Kvaliteta življenja je to, da ( govorim za sebe ) ima človek neko določeno količino znanj in izobrazbo. Tako je več ali manj neodvisen od trenutnih dogajanj in lahko, spet več ali manj, relativno hitro najde novo delo, če izgubi drugo ... ... in če je še vedno sposoben delati, ker kvaliteta življenja ni samo plača vsak mesec, ampak je predsem možnost, da si jo na takšen ali drugačen način zmožen zaslužiti ...

... bemti... bo treba spet ride dezinficirat...ni zadost da se samo z metlo pomede, k je bil parkiran.... kolk cajta pa je bil parkiran... če več kot eno uro, bo treba še asfalt vn zmetat, pa nanovo položit.. ... pa upam, da se nisi na Mausov plac usedu....

ob 19,00 pa nit potepuskega psa...

Statistika pravi, da je 53,23% vseh statistik napačnih ... :grim

u še clo jst sm na sliki ..... ja maus je pa golden boy

Ucer je en motorist zavijal levo meni nasproti, bil je pa za tik avtom, proti soncu in me ocitno ni videl pa kr zavil. Sledil je zlaaaaajjjffff, mau crte z zadnjo zavoro tko da sva se zgresila za 2m. Ce ze ne vidis dobr, pol se je bols 3x prepricat... I hope i never crash, ker tist obcutek, pisda, zdejle pa bo je obupen!

Hmm. na Ridah je skoraj prišlo do incidenta. Na parkplacu pri klopcah se je parkiral motocikel podoben skuterju....Maus je začel vibrirat in mu drhtet tadesn čeul.... še dobr, da ga je Krucimuci umiril...in smo si od daleč detajlno ogledali to čudo na dveh kolesih. Soglasno z majhnim zadržkom smo določili, da to ni skuter, tko, da parkplaca ne bo treba očistiitiin dezinficirati. Maus se ni dotaknil tega čuda, tko, da mu jutri ne bo treba extra k maši hodit. Aja...vidu Suzukija, sam mu nisem mogu pomahat sred ovinka, k sem imel čist zjebano ciklistiko na motorju.....

Moja TDM 850. Nič posebnega, ima nameščene leovinceje od TDM 900, slikana je pa bila na ridah na Stelvio (sem kar izstopal med vsemi bavarci ).

Včeraj sem se prvič letos "opogumil" in šel proti Paklenici . Od doma sem šel do Ivančne gorice, nato pa desno proti Črnomlju, kjer je bil postanek za kofetek, ter nato nadaljeval proti Vinici. Po opravljenem prestopu nove evropske meje sem se skozi Bosiljevo odpeljal do Generalskega stola do Josipdola in potem naprej proti Kapeli. Tam je cesta prava za Uživanje z veliko začetnico, široka z grobim asfaltom in ravno prav hitrimi ovinki. Sledil je postanek na prelazu Vratnik nad Senjem, da sem malo užival v pogledu na morje, nato pa sem se spustil do obale. Kmalu po Senju se je nad Velebitom prikazal lep črn oblak, ki me je z dežjem dodobra namočil. Tuširanje je bilo temeljito, trajalo je pa kakšnih 20 km. Do Karlobaga sem se že posušil pri temperaturi okoli 30 stopinj. Ker sem tankal že v Karlobagu, sem se pred Paklenico ustavil ob morju in se šel namakat do petih popoldne, ko je bil že skrajni čas, da se odkotalim proti domu. Na črpalki sem se spet ustavil, da sem si nabavil hladno pijačo in se po trenutnem preblisku odločil, da ne grem po jadranki gor, ampak proti Gospiću. Potem sem šel pogledat, če je Otočac še tam, kjer je bil in nadaljeval proti proti Žuti lokvi in ponovno čez Kapelo. Ko se je že mračilo sem šel v Ogulin tankat, ker je bila črpalka v Josipdolu zaprta, nato pa sem po neki ozki cestici nadaljeval skozi Trošmarija do Bosiljevega in nato iz njihove lepe v našo lepšo pri Vinici :yes: . V Črnomlju sem se še ustavil na večerni kavici in nato prav počasi skozi Semič, Sotesko in Muljavo odkruzal do AC, kjer je povprečna hitrost zopet malo narastla. Naklepal sem novih 725 km in komaj 3000 letos, grrr. LP Robert 1.) nad Senjem 2.) nad Karlobagom

Če bi se (vsaj iz mojih preteklih, podobnih dogodkov) "maščevali" avtomobilistom, bi to izgledalo kot vojna napoved. To pa ni lepo! Torej, bomo morali še naprej prenašati zafustrirane nestrpneže v pločevinkah! Pa še nekaj... Če bi bili samo v križiščih bi še kar bilo. Žalostno je, da jih imaš povsod!

Nekaj fotk iz Sarajeva: izvir reke Bosne: Zjutraj pa iz garaže izpod hotelčka čez nekakšen passo (1383 m) v smeri Foče in naprej po dolini Sutjeske in mimo Bileće in jezera do Trebinja in čez mejni prehod BiH/MNG v Hercegnovi: Naslednji dan pa je bil namenjen za ogled Kotorja in plezanje (nad Kotorjem je asfaltirana cestica) na Lovčen: spust pa na drugo stran v Cetinje in čez Budvo nazaj v Kotor: Kotor in "gužva" na pomolu za križarke: odpljuje ena, se priveže druga in tako cel dan ... Pogled iz cestice, ki te pripelje na vrh Lovčena, pa je na Kotor res dober: Na vrhu pa peš tunel v prenovi in še za vzorec snega: Petek in sobota pa sta bila dneva za povratek: prvi dan do Vodic pri Šibeniku, drugi dan pa do doma. Povzetek: kilometri s tema dvema: Bencin po: 1,1 € (Bosanska krajina); 1,2 € (BiH); 1,4 € MNG in Cro. LP Mi2

Tokrat je bilo kratko, a sladko ^_^ Domžale - Lj. - Na Lavrici skoraj zakuham v čeladi, ker smo stali v koloni - smer Ribnica, zavijem za Sodražico (Nova lekcija: proti soncu voziti ni zabavno :unsure: ), do Cerknice in Cerkniškega jezera (kjer je še manj vode kot prejšnji teden ) - Rakek - Postojna OMW - Ride (fočk ) - Logatec - BTC in domov. Trubarjeva domačija, mislim da sem našla novi najljubši kofi point ^_^ Grad Turjak

Hvala eni rakitniski raketi danes, ki se je odlocil prehitevat avto ceprav sem bil jaz na nasprotnem pasu... :angry:

Prejšnji teden na Korčuli . . . uffff bilo je naporno, sam smo dobili super APP za 6 oseb v vasi Tri luke za 16€ na glavo pogled s terase, do vode 15m

Ena na hitro...

Ni potrebno preverjat,bo kar držalo.Zato se najraje furam po gozdovih,saj so gozdni medvedi za razliko od uniformiranih zaenkrat še brez laser pištolc.