Dvorana slavnih

Najprej da povem, da je bil tale oddih po balkanu, eden lepših dopustov nasploh, vsekakor pa najlepši dopust z motorjem in eden lepših potepov z motorjem. 1. dan: Priprava na štart, zadnji check-up opreme in gas do prvega postanka na 45.vzporedniku. Slika pred tablo je prvi in zadnji dan dopusta Na poti sva se ustavila v Jablanici, iz Prizna s trajektom na Pag, s prvim postankom v Zrčah na pijački, na Paškem mostu, ...itd. Kljub temu da smo računali prvi dan peljati vse do Splita, se je pot zaključila že v Zadru, kjer sva tudi poiksala prvi apartma. Šla sva v mesto nekaj pojest in pogledat zadar, staro jedro in znamenitosti kot sta tudi pozdrav soncu in orgulje 2. dan: Od Zadra spet na trajekt do Ugljana inn Pašmana, kjer sva se tudi ustavila na plaži nasproti otočka Garmenjak (zelo lepa lokacija). Spet trajekt Tkon - Biograd in nato proti Splitu. Seveda z ustavljanjem na poti v Primoštenu, Trogirju in na koncu končno v Splitu. V Splitu na rivi pijačka in iskanje apartmaja - spet zelo uspešno. Dobili v Makarski, jihaaaa 3. in 4. dan: Makarska. Odločila sva se za 2 dni, ker je bila Makarska prelepa, da bi jo tako kmalu zapustila. Biokovo sva tokrat izpustila, sva si pa zato častila 2 dni totalnega relaxa, od plaž do pohajanja do dobre hrane in poletnih radosti. 5. dan: Dopoldan pozen zajtrk v Makarski in nato na pot. Naslednja postojanka je bila v Dubrovniku, kjer sva si privoščila turistično pohajkovanje po štradunu in okoliških suvenir shopih, na koncu pa še pivičko in kavico. Nato pa nazaj na pot. Nalednji stop --> ČRNA GORA!!! Nekje do večera srečno prispela v Petrovac, kjer sva bila zelo lepo sprejeta + apartma rezerviran za dva dni. Nekaj pojedla v prijateljevi restavraciji sredi Petrovca, nato pa s klimo na 22'C sva zaspala kot ubita. 6. dan: Sveti Stefan, plaža Drobni pjesak, Ada Bojana (do Motička pred FKK), Ulcinj,... Po celodnevnem potepanju sva se vrnila v Petrovac kjer je čas kr zletel in že je bilo pozno, midva pa utrujena, večerja, pijačka, ..spavanac. 7. dan: Lovčen. Ker sva planirala kosilo v Sutomoru, se je pot odvijala od Kotorja, skozi neverjetno neskončne ovinke Njegušev do Lovčena na vrh do Njeguševega mauzoleja. Ogled, razgled in že je bila ura za se podat znova na pot ker čas kosila je bil že skoraj čas večerje Skozi narodni park do Cetinj. Tam sva tankala in pičla proti Sutomoru s tem, da namesto mimo reke Crnojevice in nato dol sem pomotoma prej zavil po neki vaški poti skozi kraje mimo katerih niti frend, ki je dol od 2007 ni nikoli vozil. Se je pa splačalo, ker sva na naši ozki, lukčnjasti in zelo nevarni poti srečali ŽELVO se z njo poslikala in pičla dalje, saj sva bila komaj na pol poti. Želva je tudi edino živo bitje, ki sva ga srečala na poti in se ne hecam... vse do vasi Gornji Brceli. Da ne dolgovezim, končno v Sutomoru, naročila, dočakala, pojedla, WOW ..odlično meso!!! 8. dan: Nažalost je bil to naš zadnji dan v ĆG in tudi predzadnji dan dopusta, zato sva spakirala kufre in nazaj na pot proti domu. Najprej v Kotor, kjer sva še malo po mestu pohajala in še par stvari nakupila. Tokrat brez trajekta okoli celotne boke kotorske. Naslednji postanek -- Neum v Bosni, To da so nas nategnili na bencinski za 5eur sploh ni toliko pomembno, kolikor dobra hrana ob sončnem zahodu v restavraciji Bonaca. Spet na hitrco poiskat apartma v okolici Omiša in na pot. Ob 24h sva bila v Ruskamen-u. Luna, morje in prijeten vetrič na našem balkončku nas ni pustil spat do 2h. 9. dan: Postanek v Omišu, plaža, morje, sonce in presneto dobra ampak prekleto draga hrana v restavraciji "Pod Odrnom" v centru Omiša. Naslednji postanek v narodnem parku Krka na ogled Krkinih slapov. Ker je bilo že pozno sva samo še posikala apartma in odhitela v Skradin pogledat mestece in pregledat urnike za odhod barkice v narodni park. 10. dan: Slapovi in besede v slikah Na pot proti SLO s postankom v Karlobagu ABRAKADABRA To je to lp, t3hnik

Vidim da tale Motosvet postaja privat foto album. O kakšnih vtisih bomo pa drugič, na kakšnem drugem forumu...

evo en vtis iz romunije, ko voziš prehitro, dobiš kak dan zapora (ampak hrana je pa dobra)

Včeraj sem si zaželel ponovno en malo ovinkov. Na kratko: Piancavallo-Barcis-Andreis-forcella Pala Barzana-Poffabro-Tramonti di sotto/mezzo/sopra-passo Rest-Moggio Udinese-sella Cereschiatis-passo Pramolo(Mokrine)-Villacher Alpenstrasse-Korensko sedlo-Vršič. Na dolgo: Štartal sem zjutraj že ob 06.30 in jo po nabavi vode zase (napoved vročine) in napojitvi konja ucvrl po AC do izvoza za naselje Porcia pri Pordenonu. Že takoj po Devinu me je oblil prvi val jutranje sopare. Wauu..., danes bo pa sauuuna. Po AC sem jo udarniško pičil do vrha Piancavalla, kjer sem si privoščil eno čik pavzo in kofetek. . Utrinki: Po cca. 30 minutni pavzi sem jo odpeketal do Barcisa, kjer je še v jutranjem miru počivalo jezoro Barcis. Nato sem nadaljeval za vasico Andreis (pred vstopom je tabla....leta 1996 je vas praznovala 1000 let obstoja), tu sem samo naredu en giro po ozkih uličicah in sem se vnil do križišča ter zavil za prelazek Pala Barzana. Cesta je ponekod rahlo uničena, vendar normalno prevozna. Po spustu sem prispel na cesto, ki pelje preko prelaza Rest v Medis. Pred napadom na prelaz sem poslikal še jezero Tramonti.... .... ter nadaljeval čez prelaz Rest, kjer so nastali naslednji utrinki. Po prihodu s prelaza, preden sem prečkal reko Tagliamento, sem naredu eno pavzo. Ker je bil mehur malo poln, sem se hotel olajšat v Dixi-ju, ki je bil levo od spodnje slike. Ko pa sem odprl vrata WC-ja.....hmmmm.....me ni tiščalo več. Pogled na to, bi odvrnil še brezdomca, ki je že 30 let na cesti. Skratka...za .Kasneje sem videl 20m bolj levo še en stacionaren WC, ki je bil....zglancan v nulo (vsaj napram Dixiju). V glavnem po pavzici in hlajenju v prijetni senčki sem odpeketal dalje ter se v Villa Santina ustavil in pojedel kosilo. Ura je bila 12.30, ko sem ponovno osedlal konja in nadaljeval za Moggio Udinese, kjer sem preko sedla Cereschiatis prišel v Pontebbo. Tu sem napojil konja in nadaljeval na vrh prelaza Pramolo, kjer sem si v senci privošču eno čika pavzo. Po spustu sem nadaljeval za Hermagor in v naselju St. Stefan im Gail zavil levo in nadaljeval po cesti za Bad Bleiberg v Villach. Tu sem se povzpel na zloglasno Alpenstrasse. Cesta bi bila perfektna, če ne bi imela zalivk (parkrat me je pošteno odneslo.) Tudi pri Fritzih so začeli šparat...katranasta zalivka in omejitev 70...pa je (verjetno smo jim za vzgled). :grim Po kofi in čik pavzi sem ob 16.10 nadaljeval v dolino. Tu sem po cesti 83 nadaljeval za Korensko sedlo. Po prihodu v SLO sem jo ucvrl čez Vršič. Zelo me je razočarala cesta čez Vršič (severna stran). Take pogrebščine od ceste še nisem videl nikjer po tujini, še pri nas najbolj skozlana cesta je boljša od tega . Včasih sem imel občutek, da vozim po cross progi. Orco ladro, če želiš uničit motor se samo vozakaš gor in dol po severni strani. Južna stran je malo popravila vtis....samo tisti grenak priokus v ustih še vedno ostane. Tako Gorenjci...ko ga boste popravli...mi javte, da bom šel stestirat to čudo. Nadaljeval sem skozi dolino Trente proti Kobaridu. Pred prihodom v naselje Trnovo ob Soči so me vozniki blendali...sem takoj vedu, da je nekaj bilo. Dva avta sta fejst počla. Verjetno ni blo nobenbu nič resnega, ker so bili vsi zunaj. Po vijuganju skozi razbitine, sem nadaljeval v Kobarid. Ko pa sem bil cca. 100 m od nesreče je ena baba s focusom prehitevala kolono vozil v škarje. Jst sem se stisnu, kar se je dalo :xx: , kot tudi prvo vozilo v koloni, da je ta kokoš imela plac. Itak je potem zlajfala, da je komaj ustavla...kak dober meter od razbitin prvega avta. Po tem sem res nadaljeval proti Kobaridu in tam kjer je še ozko (pred Kobaridom), sem ahtal, da me ne bodo Gasilci nasadili na kamjon. V Kobaridu sem si privošču eno kofi in čik pavzo ter sem še napojil konja ker na hlape glih ne gre. Nadaljeval sem ob 18.45, tako da sem domov prispel čez eno uro. Bilo je sončno in super brez policajev in nabralo se je 602 km, četudi mi je una baba s focusom popestrila trenutek mojega življenja, grenak priokus Vršiča je še vedno prisoten.

ta del sem spregledal, pa naj še na to odgovorim... zakaj bi moral naročilo oddati po mailu, če sem bil januarja osebno tam in naročil prodajalcu??? Robo bi imel marca? kaj res? Enkrat junija ko sem bil tam, sem dobil odgovor, da so bili napačni naročeni... pa še to je tko za lase privlečeno... to je odgovor za otroke v vrtcu... lp,mz

... nč bat... tu je limit... več ne more nagnit... razen če da v glave cilindrov "takratke svečke"...ampak to so že malenkosti...

Saj sem nekje že opisal svoj primer, pa ga bom še enkrat. Predlani sem se peljal proti Kopru iz smeri Izole, ter pri počasnem prehitevanju kolone prišel za italijana, ki je v trenutku, ko me je zagledal, zapeljal do črte, pri tem pa očitno gledal v ogledalo in se mi smejal. Itak, da sem dobil v trenutku 200 pritiska in prva misel je bila, da mu ob prehitevanju odlomim ogledalo. Med čakanjem na prehitevanje sem se že toliko pomiril, da sem sklenil, da mu pustim ogledalo na miru. Ko je bil prostor, sem zapeljal vštric z njim, mu pokazal dvignjen palec, češ, da je odlično naredil in se odpeljal naprej, cepec je pa še naprej cincal v koloni. Brez veze se je spuščat na nivo takih kretenov, saj s tem pokažeš, da si ravno tak kot oni. Nasmeješ se jim, si misliš svoje in greš naprej. Za vsako rit palca raste, enkrat bo naletel na koga močnejšega (tovornjak) in ne bo tako poceni odnesel :evilgrin: . Mi na mopedih pa nimamo možnosti proti avtomobilom, zato je bolje imeti defenziven način vožnje. LP Robert

V tc-ju nakupovala večkrat. Škornje, 2 čeladi, vse ok, res, da me nikoli niso našli v računalniku ampak to nima veze. Potem sem iskala torbico za na nogo, ki sem jo naročila, vedno so rekli, da bo drug teden, no, potem sem jo čez tri mesece kupila drugje. Ker sem očitno osel sem tam želela kupiti še kawasaki flis, me je trgovec prepričeval, da pač kawasaki flisi so samo moški, da ženski ne obstajajo, ok, sem kupila drugje ženskega, ni panike, očitno kompliciram Zato pa imamo na razpolago več trgovin, mene tam ne vidijo več

jst loh sam rečem,da sm fuuuuul razočarana nad TC-jem in da hodm sam še u BS-a kupvt,kjer so modeli res carji!!

kera bučka ...

To je zato, ker imas dolocene atribute.

Evo še video Hondice CM400C 1980, lepo vzdrževana in nepoškodovana, certifikat starodobnika+homologacija urejena. Naprodaj!! Pomoje super motor za začetnika, ljubitelja oz. za skoke po bližnji pa tudi malo širši okolici. Hlden vižg

sploh nage riti so tko lepi vtisi... se jih ne morem nagledat..... vauuuuu kva če mi še pride od dnevnih vtisov :oops:

Ne se zajebavat..nism zbral dnara za odkupnino in so kmeta preselili v zapor v kraj Bran.

Idealna rešitev...

Vsako jutro delaj vaje za hrbtenico, vsaj dvakrat na teden (1 uro intenzivnega) plavanja, malo bicikliranja in hitra hoja! Jaz sem tako svoje hrbtenično stanje spravil k'sebi! Dokazano!! :yes: In tako ti tudi CBF-ka ne bo delala težav.

Stroški so ''neprimerljivo višji'' kot pri 2t če predpostavljaš, da ti pri 4t nič ne crkne. Če in ko te pa enkrat začne 4t zajebavat se pa ta tehtnica malo prevesi. Drugače imaš pa na forumu VSAJ 2 nezaklenjeni temi o '2t vs 4t', kjer smo/so se kar razpisali Za izpit je bilo pa včasih cca 500 dovolj ja, dokler niso uvedli 22 ur. .)

Če lahko malce razmišljam naglas: Za torbo lahko vzameš kakšno namensko za okoli pasa. Torba je ravno prav velika/majhna in v obliki črke T, da gre notri DSLR vred z objektivom. Za pritrditev pa lahko uporabiš paščke čez katere sicer pride pas - npr. kam na tank, balanco, mogoče tudi kar ob strani na okvir ali kaj podobnega. V primeru dežja pa ga pač pospraviš v kufer ... V torbici pa je prostora tudi za kakšno dodatno baterijo, kartico, filter itd. Recimo nekaj podobnega temu:

Ja, res je, družba je več kot le skupek posameznikov. Definitivno. Če pa je družba, oziroma tisti, ki se imajo za poklicane usmerjati to družbo .............. IZGUBILI KOMPAS ............ kaj od ciljev je ostalo posamezniku? Je eden omenil direktorja firme! Ja. Fino. Če ta "direktor", nima vizije, ciljev in razvoja svoje firme ................... bo v zelo kratkem času .................. POGREB. Torej mora imeti vsak posameznik vizijo in cilje, kaj bo sam s seboj - pač v neki družbi in sistemu - seveda pa tudi obratno, družba predvsem pa "vodstvo" mora imeti cilje in vizijo, kaj z vsem danim ljudskim potencialom posameznikov početi. Če te vzajemnosti NI .................. smo - kjer smo. In ja, koliko in kaj - posameznik rabi - da lahko kvalitetno bivakira? Sem enkrat že nekje napisal, da smo vsi enaki le prvih pet minut - ko ven iz mame pademo - potem se začnejo razlike in diferenciacija, pač glede na to v kakšno okolje je kdo padel. In res je - nimamo vsi enakih izhodišč, res pa tudi je, da nimamo vsi enakih potencialov. In seveda prav je tako. Ne morejo vsi biti šefi, ne moreo vsi biti piloti in ne vsi dohtarji. Družba sistem rabi in potrebuje vse. Od snažilke, peka, krojača, mehanika, računovodje, smetarja, .......................... skratka vse. Seveda vse v pravih količinah, glede na sistem in obseg. Spet pa prideš do tega, da če "družba" nima vizije in strategije, ne more planirati koliko česa rabi in kdaj. Tako imamo XY preveč določenih profilov, ki niso nikakor zaposljivi - tudi če bi delo bilo - in XY profilov, katere sistem nujno rabi - pa jih NI. Da dobiš in usposobiš nek profil / ni stvar 5-ih minut, pač pa generacije ali dveh. Če danes vemo, da nam manjka 1000 dohtarjev, rabi sistem najmanj 8 let, da jih sproducira. Ker pa je veliko vprašanje ( levi ali desni ali sredinski ali vsi skup ) kaj bo čez 8 let ................ nihče ne naredi NIČ, in vse skupaj izgleda vedno kot gasilska vaja. Vsi samo in le gasijo sprotne požare, in vedno vsakega vsaka situacija preseneti.

... mogoče si mu pa bila všeč in ti je na tak način izkazal ljubezen.... ... tut mi, fantje, v osnovni šoli, smo kazali, če nam je všeč kaka sošolka, da smo ji dvigali kiklo.... skrili čevlje.... v skrajnem primeru, če ti je bila fejst všeč... si jo pa zbil po tleh... al pa kako drugače malo bolj na silo pokazal, kako ti je všeč..... glej... mogoče je bil ta šofer na razvojni stopnji trinajstletnika, tko, da mu to ni za zamerit... glej... mogoče je pa pozabil bremzat, koje naenkrat pred sabo zagledal hudo ritko v oprijetih hlačah... ... tut meni se pojavi "black out" če vidim kej takega.... in dobesedno "zmrznem v tistem trenutku... oblije me mrzu pot, naježijo kocine po hrbtu... da ne govorim o skrajno neprijetnem občitku, ko ti usnje potegne v rit....

@krucymucy pa si ti kdaj razmišljal da bi šel na bolj "cestne gume" na teh ti zmanjkuje roba in kot praviš se pregrevajo.... isto štorijo sem imel z michelin road attack2, pa še odnašalo jo je za znorit...

Sto ljudi, sto čudi. Ni križišče, ampak vseeno. So primeri, ko nekdo kliče policijo, ker mu nekdo na avtocesti blenda in po njegovih besedah "divja" ter ga celo prehiti po desni strani. Izkaže se, da je klicoči totalni nepoznavalec prometnih predpisov, ker vozi 100 km/h po levem prometnem pasu na prazni avtocesti ter s tem ovira hitrejša vozila. To hitrejše vozilo je po njegovem podiralo hitrostni rekord in celo prehitevalo po desni strani.

Žabjak ,Trsa, Kanjon Pive,me vsakič ko jo prevozim fascinira

2300km update na conti trail attack 2 pri 32°C S sprednjo pnevmatiko nisem prevec zadovoljen. Prehitro ji "postane vroce". Zadnja je sicer boljsa, a tudi zadnja zacne popuscat.

Včeraj je padla tura, ketere cilj je bil osvojiti GrossGlockner in se vračati preko Obertauerna proti domu. Tako da sem jo navse zgodaj zjutraj ob 06.00 odpeketal proti Avstriji. Do Tolmezza je pela AC. Tu sem po državni cesti nadaljeval proti prelazu Monte Croce Carnico. Ker sem si zaželel še en mali ovinek sem v naselju Cedarchis zavil desno in nadaljeval proti vasici Paularo. Paularo: Tu sem zavil za Paluzza, kjer sem se ponovno priključil na glavno cesto za prelaz "Monte Croce Carnico". Ura je bila za eno čik pavzo in kofetek, tako da sem se na vrhu ustavil. Utrinki s prelaza: Po dobrih 20 minutah sem odpeketal v dolino in jo ucvrl proti GG-ju. Pred Heiligenblutom na Agipu sem moral napojit konja (cenejši bencin kot pri nas) in potem je sledila uživancija, kjer so nastali naslednji utrinki. Na GG-ju je bilo na splošno bolj malo ljudi (ali ni še feragošto s taljani ali pa ljudje nimajo več ojrotov). V dolino sem prepeketal za 12.00 in si v eni oštariji malo pred Zell am See privošču kosilo (se ne spomnem imena oštarije) . Po slabi uri sem nadaljeval po glavni cesti za Sveti Johan in Radstadt. Tu sem zavil za Obertauern. Utrinki: Po eni kofi pavzi sem nadaljeval za Turacherhohe, ter čez dobro uro tudi prispel. Na vrhu se je vreme kar naenkrat skisalo in je pričelo deževati. Navleku sem si dežni goldon in po polžje nadaljeval v dolino, ker je bila cesta spolzka ku led. Nameraval sem zaviti tudi na Nockalmstrasse, samo sem zaradi slabega vremena odpeketal kar proti Celovcu, ker ne mislim plačevat ceste, kjer še slikat ne moreš zaradi dežja, pa še vožnja je kot po jajcih....praktično sploh ne uživaš. V Celovcu sem napojil konja in po 30 minutni pavzi jo udarniško brez postankov mahnil proti domu, kjer sem prispel ob 19.43. Padlo je lepih 727 km. Zahvaliti se moram motoristu in kasneje avtomobilistu, ki sta me opozorila na radarsko zasedo (obakrat bi me cepili s 110km/h kjer je omejitev 80). Ne vem kolko bi blo....verjetno ena dobra žrnada bi šla.

Včer sva šla pa tud midva slavne Medvedje ride iskat, ampak fejst po ovinkih :grim , da vidim to velehvaljeno čudo.....štart iz Domžal, do Trojan, Zagorja,Zidanga mostu, Boštanja, Krškega do Brežic na masažo....mmmmm je pasal se mal zmehčat . POtem pa dalje Kostanjevica na Krki, Šentjernej, Novo mesto, čez VAhto v Metliko pogledat avionček.....sva ležala neki časa k dve krave pod njim v senci in malcala bananino čežano v olupku (jih je v kufru mal prešejkal) . Na avionu vidne sledi žab :grim . Po vzletu pa Črnomelj, čez ene jahovce s polno peska po ovinkih do Livolda in potem do Kočevja tankat, ker res nisem mela želje v kakšnih rovtah brez benza ostat glede na to kakšen je bil plan dela za naprej. Iz firbca sva šla še na en sladoled kočevski med k Medotu (za silo je no, ni pa za dol past, Cacao je le CAcao, razvajena pač :grim ). Torej iskat Medvedje Ride nazaj do Livolda in mal naprej do odcepa za Kočevsko Reko, kjer je navigator bluznu (itak nobene table v Kočevski Reki kam it), jz pa za njim namest d bi povedala, d morva v drugo stran namest proti Gotenici :evilgrin: , ampak ker je bla fajn cesta pa hladno sm se lepo peljala za njim do ceste Kočevje -Ribnica pol sm pa povedala, d bi mogla it v drugo stran hahahah , tko d ponovi vajo v drugo stran nazaj do KOčevske Reke. Tm sva pol le našla tablo skrito nek sred vasi. Se pravi čez Borovec na Medvedje ride....na gor je še kr šlo, če odmislim usuto cesto in pesek po ovinkih, tiste serpentine na dol pa niso glih "my cup of tea" :grrr , ampak razgled je bil pa lep. V Osilnici sva spet mal bluznila z navigacijo, tko da sva na glavnem trgu gledala info table in ugibala kam točno se obrnit pa kje it čez mejo, tako da nazadnje sva dala dela dvema policajema, ki sta mirno počivala v senci na maloobmejnem prehodu :evilgrin: , cel velepomemben postopek s prepustnico glih tok d se nisva mogla čist slečt :blink: .NAdaljevala do Čabra, mislim plačaš d greš loh na drugo stran pa se po gradbišču kao ceste vozš, totaln offroad , moja hrbtenička je globoko hvaležna trdoti ohlinsov jeeeej , sm do Babnega Polja sva pa le prilezla pol pa spet na našo stran, do Bloške police in na Cerkniško jezero še mal offroadat, k ni blo vode. Spet mal senčkanja potem pa čez RAkek do Logatca in Vrhnike na AC in domov, bliz 500km je pa vseen blo po 12 urah motorja

Včeraj sem se prvič letos "opogumil" in šel proti Paklenici . Od doma sem šel do Ivančne gorice, nato pa desno proti Črnomlju, kjer je bil postanek za kofetek, ter nato nadaljeval proti Vinici. Po opravljenem prestopu nove evropske meje sem se skozi Bosiljevo odpeljal do Generalskega stola do Josipdola in potem naprej proti Kapeli. Tam je cesta prava za Uživanje z veliko začetnico, široka z grobim asfaltom in ravno prav hitrimi ovinki. Sledil je postanek na prelazu Vratnik nad Senjem, da sem malo užival v pogledu na morje, nato pa sem se spustil do obale. Kmalu po Senju se je nad Velebitom prikazal lep črn oblak, ki me je z dežjem dodobra namočil. Tuširanje je bilo temeljito, trajalo je pa kakšnih 20 km. Do Karlobaga sem se že posušil pri temperaturi okoli 30 stopinj. Ker sem tankal že v Karlobagu, sem se pred Paklenico ustavil ob morju in se šel namakat do petih popoldne, ko je bil že skrajni čas, da se odkotalim proti domu. Na črpalki sem se spet ustavil, da sem si nabavil hladno pijačo in se po trenutnem preblisku odločil, da ne grem po jadranki gor, ampak proti Gospiću. Potem sem šel pogledat, če je Otočac še tam, kjer je bil in nadaljeval proti proti Žuti lokvi in ponovno čez Kapelo. Ko se je že mračilo sem šel v Ogulin tankat, ker je bila črpalka v Josipdolu zaprta, nato pa sem po neki ozki cestici nadaljeval skozi Trošmarija do Bosiljevega in nato iz njihove lepe v našo lepšo pri Vinici :yes: . V Črnomlju sem se še ustavil na večerni kavici in nato prav počasi skozi Semič, Sotesko in Muljavo odkruzal do AC, kjer je povprečna hitrost zopet malo narastla. Naklepal sem novih 725 km in komaj 3000 letos, grrr. LP Robert 1.) nad Senjem 2.) nad Karlobagom

Brez zamere, ampak a si pismen? Izrecno sem napisal, da nima veze kakšen je čas v aboslutnem smislu, ker se ne gre za tekmovanje z ostalimi, temveč za tekmovanje samim s sabo. Jst hočem zase vedet čas zato, da vem kje sem in da znam primerjat kako se moj lastni napredek in spremembe, ki jih naredim na tehniki vožnje ali pa na motorju, odražajo v pozitivnem ali negativnem smislu. In meni osebno bi bilo brez tega na pisti bistveno bolj dolgočasno. Meni je to, da vem kje sem in da tekmujem "sam s sabo" in poskušam doseči napredek ključnega pomena za to, da se imam na pisti fajn Tako da ne vem od kje užaljenost še manj pa pozivi naj grem karkoli pisat drugim dirkačem.. Btw, tudi crusya in ne samo njega, marsikoga drugega sem že velikokrat vprašal kakšne čase so odpeljali, ker je čas kroga pač normalen element vožnje po stezi in me ni še nikoli noben čudno gledal če sem ga vprašal to, pa tudi jaz nisem še nobenega čudno gledal, če je on mene vprašal to Vem pa da v 95% vsi s katerimi sem se kdaj vozil po pistah vemo zase načeloma kakšne čase smo odpeljali, ker je to načeloma zanimiv podatek pri vožnji po pisti Tko da WTF, kdo je tle "ljubljančan" Sej ti noben nič noče.

Veliko japoncev, italijanov, nemcev, avstrijcev, angležev, no jaz bom pa dodal ČEHA. Jawa CZ 350, letnik 1977, ki je bil moj prvi motor. Predelava z žago za želez, penzlom in malo barve in to je rezultat:

ewo hvala obema..sem popravu zadevo.. bil je stik na konektorju, čeprav je bil izoliran je čez prebijalo. :OK: ma na telefonu sm gledou in je povečana bila nikakva

Verjetno rabiš samo el. shemo smernikov? Evo...

... ta "Rado" me asociira na našo vlado...

Najbrž mu niso dal špinače ampak samo surova jajca, da ga sam napihuje.

Itak so si mogli potem roke razkužit ...

pozdravljen! No pa kar po vrsti... Z 125ccm in nasploh z nobenim motorjem se ni pametno vozit po avtocesti.. živ dolgcajt bol točen odgovor na tole vprašanje pa bi bil ne, 125 ima premalo moči za neko pametno potovalno po avtocesti.. Razen če boš vozil s šleperji po odstavnem pasu.. Lahko pa poskusiš ispit stane okol 500e, cenejši pa je, če obstaja možnost dogovora da boš vozil s svojim motorjem. Z 2t je malo več stroškov, mašina je bol občutljiva, vendar tudi več lahko da iz sebe. Z yzf 125 ne boš zgrešil prav nič, dt-ke pa še nisem vozil. če se imaš namen voziti le po kakih lokalnih ovinkih vzemi 2t, če pa bi se želel zapeljat tut na kak dalši potep, potem pa 4t. ne me narobe razumet- tudi 2t je zelo zanesljiva mašina, vendar če ne zastopiš njenega delovanja se pojavijo problemi.. Od tod pa sloves ribanja 2t agregatov...

Če te zanima rekalibracija Sigme, lahko to storiš tudi pri slovenskem uvozniku, se vnaprej dogovoriš in ti rešijo v roku pol ure. Imajo pa novejši dslrji možnost "registracije" oz. "kalibracije" določenih objektivov. Torej naštimaš, da sam body kompenzira napako v fokusu, ki jo ima objektiv. Jasno pa moraš to narediti sam, s tarčo, itd... Da ne bom čisto offtopic, jaz ne kompliciram preveč in če imam s seboj aparat, je to največkrat v tanktorbi. Pa tudi kakšen objektiv zraven. Malo ga poskušam noter imobilizirat in to je to.

Ne bi vedel ... jst vem samo za desnega pa levega ... drugo mi je ravno :-D

Pozdravljeni, sistem G1 plin imam cca. leto in pol v Fordu s-maxu 2.0 benz...ko sem sistem montiral je imel avto prevoženih slabih 60.000 km....do danes sem prevozil s sistemom okoli 20.000 km.....in od vgradnje pa do danes 23.07.2013 sem bil pri njih na reklamaciji že najmanj 8x, če ne že večkrat...nazadnje sem bil v 19.07.2013 in danes zjutraj sem spet peljal avto nazaj...delajo do 16 ure in niti poklicali niso, da avto danes ne bo končan..ampak to je že druga zgodba! Konstantni problemi, ki so pri G1 sistemu: - poraba je občutno višja in ni računice...enkrat z 56 literskim plinskim rezervarjem naredim 280 km...drugič 380km - merilec za plin ne kaže točno ali pa sploh ne kaže - plin se samodejno izklopi in čez par minut nazaj samodejno vklopi!? - 3x so mi že izklopili lučko za motor!!! - avto cuka - če je vklopjen plin, avto zjutraj ali ko je hladen sploh ne vžge (takoj ko plin izklopim avto vžge v prvo!!) - vedno ampak res vedno ko sem polnil LPG na Hrvaškem mi je sistem odpovedal Odnos zaposlenih v G1: ko boste imeli problem vas bo sprejel prodajalec, katremu potožite problem...on vam bo potem solil pamet kaj je možno in kaj ne in o vzrokih.......enkrat bodo svečke, drugič gumica, tretjič ventili, četrtič kakovost plina....ko boste avto oddali na servis, se bodo potrudili, da vam ga vrnejo tik predno zaključijo z delavnikom. In ko boš potem prodajalca vprašal, kaj je bilo z avtom narobe, vam bo odgovoril, da on nič ne vem in da so serviserji že odšli domov...ko boš spet pripeljal avto nazaj na reklamacijo pa ti bo prodajalec odvrnil, da ne ve kdaj bo avto prišel na vrsto ker so polni...in ko že čist obupan rečeš da ni važno kdaj boš avto spet videl ampak samo da ga zrihtajo, pa se zaveš, da je to vse skupaj en velik nateg! Še dobro da sem iz Celja in da je servis vsaj dokaj blizu! -

kot je ze osa napisal- dovolje je roka ampak res premisli ce je vredno.. piksne so nevarne za motoriste.. mene je za 1. maja zbil samo zato, ker sem pred njim v kroznega zapelala pa je blo placa se za 1 cel avto.. ampak jbg, takle mamo te pa tut lahko prijavi na policijo in itak smo vedno motoristi krivi ker smo divjaki, tko da.. po pameti!!

... to se meni na vsaki pnevmatiki pojavlja.... .. zdej se mi ne da brat razlag zakaj do tega "cupping efekta" prihaja... ampak po moji kmečki logiki je to tko: Ker je guma na dotičnem mestu prekinjena ( zareza profila) so tudi navidezne silnice obremenitve med pospeševanjem v gumi prekinjene ... in se rob gume med pospeševanjem "vtiska" v gumo (zaradi prožnosti gume) in je robček zaradi tega neobremenjen in se ne obrablja ampak ostaja kot "jeziček" na robu zareze profila.....

Se delno strinjam s teboj, vendar nikakor ne smemo zanemarjati šolstva pri tem. Problem je v tem da ko fant/punca enkrat pride do faksa brez osnovnega razmišljanja da brez nič ni nič, vse skupaj pa je še poslabšano z dejstvom da so učenci in dijaki zaščiteni bolj kot izumirajoče vrste, ni več veliko mnevrskga prostora. Zakaj to pišem, ker se še vključen v ta sistem (študent) in sem lahko spremljal kako se je spreminjalo šolstvo (v mislih imam osnovne in srednje šole) in v približno slabih desetih oziroma štirih petih za srednje šole letih so se zadeve tako poslabšale da se lahko le držim za glavo. Je pa problem veliko bolj kompleksen in vključuje tudi starše, medije, ...

malo gradov

transfagarasan :010

Torej samo nehajo naj objavljati slabe novice pa bo vse lepo? /sarcasmoff Najprej tole, če ti ne občutiš krize še ne pomeni, da krize ni. Marsikoga je tale kriza hudo konkretno prizadela in spravila na rob preživetja in žal niti najmanj po njihovi krivdi. Med tiste ki jih je kriza konkretno ruknila (malce nadpovprečna plača se je prepolovila), če ne že ravno spravila na rob preživetja sem tudi sam. Nikoli nisem bil mahnjen na denar in sem svoje delo opravljal strokovno in korektno, tako da je bilo dovolj za normalno življenje in še kakšen priboljšek. No kriza in propad gradbeništva je privedel do tega, da so v nekaterih segmentih naročila upadla za več kot 80%. Na srečo nismo bili nikoli odvisni od državnih projektov in je nekako ratalo preživeti. Po drugi strani pa sem še tisto minimalno denarja, ki ga je bilo raje vložil v nadgradnjo znanja, vpisal še en študij in se vrgel v izobraževanje. Na srečo se je obrestovalo in lahko sedaj, za razliko od nekaterih preteklih preteklih let, ko je bilo vprašanje ali se bo prišlo skozi mesec, računam da je dela dovolj za kakšne pol leta v naprej. Za več od tega garancije ni. Ampak me ne skrbi, jaz sem iz te krize potegnil zelo veliko. Ogromno novega znanja, na področju, ki ga opravljam sem postal strokovnjak in vidim, da lahko speljem skozi praktično vsak projekt, ki se ga lotim. Pričakovati pa od vseh ljudi, tudi npr. tistih, ki so po 35 let delali za trakom in izgubili vse, ker je pač menedžerki odkup klavrno propadel pa je malce utopično in civilizirana družba je civilizirana ravno zaradi tega ker zna poskrbeti tudi za tiste, ki v nekem trenutku ne morejo poskrbeti zase (sem ne vključujem tistih nekaj odstotkov lenob, ki bodo vedno obstajali). Brez tega nismo civilizacija ampak velja samo preživetje najmočnejšega in ko bodo tisti, ki nimajo več kaj izgubiti vzeli zakon v svoje roke bo hudo pestro. Torej trpati vse v isti koš ni nikoli ne produktivno še manj pa fer. Kvaliteta življenja je padla in to je dejstvo. Delno tudi zaradi tega ker je bila pretekla rast prehitra in ni temeljila na realnih osnovah ampak bolj ali manj samo na finančnih mahinacijah. Zagovarjam nekaj več samokontrole pri vsakem posamezniku, predvsem pa veliko več kontrole nad finančnimi inštitucijami, ki so za moje pojme glavni krivec tele "krize".

Kvaliteta življenja? Za previligirano peščico verjetno precej bolje. Za tiste, ki imajo relativno dobre službe, solidno in verjetno lepo. Za nezaposlene in tiste z minimalnimi plačami in penzijami katastrofalno in teh je na žalost daleč največ. Sam se imam lepo, kako dolgo pa bo tako - ne vem. Upam, da čim dlje. Kliknil sem NE, ker je moje splošno mnenje, da gre vse navzdol. Mladina nima dela, socialne in zdravstvene pravice se manjšajo. Penzije navzdol, politične odločitve pa napačne.(večina) In nič ne kaže na bolje. Žal mi je za mlado generacijo, ker nima neke vizije, vsaj večina. (delo za določen čas, preko študenta, pravega dela pa ni) Le ziher delo, da človeku vizijo in upanje v prihodnost in ne delo tu in tam. Resnično upam, da se bo kaj spremenilo. Na bolje. Scarabeo

Kvaliteta življenja lahko pade tudi brez spremembe družbene ureditve, ampak kar z nerečo z mopedom ...

Mene pa zanima, zakaj potrebuješ db killer za vožnjo po Avstriji, za vožnjo po Sloveniji pa ne. Mogoče to pomeni, da lahko delaš doma kar hočeš, da svinjaš našo lepo deželo s smradom in hrupom ? Tudi pri nas so kazni, ne samo v Avstriji. Verjetno si eden tistih, ki skozi okno meče smeti na sosedovo. Vsaj po tvojem pisanju sodeč. Si mi resnično dvignil pritisk, ker se bojiš kazni v Avstriji, kjer voziš po predpisih, doma v Sloveniji pa te boli q... za vse živo in se ti j... za predpise in ostale udeležence v prometu. Če še nisi slišal, pri nas slikamo motoriste navzdol. Ta zapis je namenjen samo tistim, ki se bojijo roke pravice v tujini, doma so pa pač bogovi in nedotakljivi.

Danes nazaj po 4 dnevni furi v dolomite. Termina ne bi mogel zadeti boljšega, skos sonce in skoraj nič oblakov, kaj šele kapelj. Prvi dan sem se samo pritovoril iz domačega kraja do colfosca. Izmed prelazov sem podrl samo falzarego in pa valparola, ki sta pač na poti do tja. - vsakoletni postanek na vrhu valparole, klasika. Potem sem hitro lociral garni, se raztovoril in šel nekaj pojest. Garni je bil zadetek v polno, dali so mi veliko sobo za ceno 33€. Poleg tega je bil še balkon. Pa tudi wi-fi, ki je zastonj. Zajtrki so tudi odlični, imajo vse, od salam do kosmičev in sadja, pa nutela...ni da ni. Naslednji dan sem se zapodil proti Stelviu po južni strani. Vmes podrl še prelaze, ki so spodaj na slikah. Najboljša cesta je definitivno na Mendola, medtem ko sta Gavia in pa Stelvio neki pač za videt predvsem, cesta pa ni kaj prida. Še slika smučišča na Tonaleju in pa stroja na poti na Gavio - tu je bla že taka višina, da se je poznalo na pospešku Pa še Gavia in klišejska slika, ki ne potrebuje razlage. Najvišje kar sem bil z motorjem, ostri ovinki navzgor, še bolj ostri pa navzdol. Občudovanja vredni biciklisti, ki so se po severni strani zapodili in prišli tu gor. Po spustu s Stelvia sem se odsvaljkal do garnija in po pici v LTabladelu zalegnil. Naslednji dan sem prevozil lokalne prelaze levo desno, gor dol. Zdi se mi, da je vsako leto podlaga bolj spolzka, zato sem se moral včasih z nogami lovit. Ta nov črn al pa star, malo rdečkast asfalt sta ok, ostalo je pa lahko nepredvidljivo. Sploh zjutraj, ko je še hladno vse se kar pozna, polzi ko strela. Še ena slika s Fedaie, dost klasika. Malo je blo SLo tablic, na vrhu Rolleja sta se mimo peljala na črnem motociklu dva naša, mislim da KR tablica, ali pa NM. Malo nižje od vrha Rolleja pa je stal kamper s KR ali pa NM tablico. Pa danes, ko sem se vračal sem prehitel čoperista s čoperistko vzadi gor, mislim da je bla GO tablica in sicer na vzponu na Falzarego v smeri proti Cortini. Uglavnem dobr je blo, edino taljani pa njihove sieste naj grejo nekam, da človek ne more ob 3 normalne južne al pa pice dobit. Zi kičen iz klozed... pol sm pa jedu tkole, za ne majhen denar NAslednje leto pa pomoje pavza od dolomitov po treh zaporednih letih. Verjetno bom šel na korziko.

js ga znam vrtet samo naprej .. in to z vožnjo ... nazaj sm ga pa včasih vrteu, k sm ga iz garaže vn vleku, odkar so digitalni šteuci, se pa tega ne da več :glare:

Hitr gre cajt pa marsikej sva že čez dala v 10. letih in preko 100 000 kilometrih