Dvorana slavnih

Zgodnje jutranje vstajanje je včeraj obrodilo sadove – mi je ratalo štartat celo ob osmih Za začetek malo mučenja po AC do Jesenic, potem ven in do Rateč, kjer sem šla seveda tankat in nabavla malco. Potem klasično vijuganje mimo Tolmeča (Tolmezzo), od tam pa na zahod čez Ampezzo in … Nato malo mučenja s počasno vožnjo v kolonah čez Pieve di Cadore do S. Vito di Cadore zaradi gneče na cesti, od tam naprej pa je bilo že boljše... v Cortini sem zavila na zahod… In čez prelaz Falzarego… Na drugo stran Do tega križišča, kjer sem zavila levo v smeri proti Bellunu Spust v dolino… Mimo jezera Alleghe Tu je bilo »le« prijetnih 32 C Naprej na jug v smeri Agorda... V Agordu sem hotla it tankat in ugotovila, da mam bankovce samo po 20 EUR (ker tank še ni bil tolko prazen, sem napajanje Kwakija prestavla na naslednjo bencinsko).Tam sem spoznala Angleža, ki je na dopustu – iz Slovenije je prišel v Italijo, v Dolomite – čisto navdušen nad noro dobrimi cestami. Je potarnal da je pri njih še tam, kjer je dobro za vozit, vse polno policajev. Sva rekla še par besed, potem pa vsak v svojo smer - na severovzhod čez… In naprej v dolino… V Villa desno - na jugovzhod, na prvi bencinski tankat. No ja – ene 15 min skupaj sem se matrala :grrr in potem še uni stric, ki je prišel zraven - da je avtomat vzel bankovec za 20 EUR – sva probala 5 različnih preden ja ratalo. Nalila do vrha in gasa naprej proti Longaroneju – super ovinkasta cesta! Tam potem čez reko Piave… do… Ker je bila ura že skoraj štiri, je bil že skrajni čas za pavzo in malco, ki sem si jo privoščla v senčki na klopci na vrhu prelaza (tudi v senci je bilo noro vroče in soparno). Ker ni blo dosti časa za posedat, sem že kmalu nadaljevala pot v dolino čez Cellino… in spet vijuganje do jezera Barcis … In naprej čez reko Cellina proti… Od tam naprej sem se malo zgubljala ker se mi ni dalo ustavit da bi obrnila zemljevid (je bilo čisto prevroče ) sem vozila tako – po spominu in orientaciji in prišla čez reko Roiuzza… potem pa Flagogno in malo napre še reko Tilment (Tagliamento)… Od tam na severovzhod do Humina (Gemona del Friuli) in Artegno… Do Čente (Tarcento), tam pa nazaj na severovzhod proti dolini Muzcev (Valle di Mussi)… Čez mejo in potem na klopco na krajšo pavzo – pretegnit krake in spit tekoče poživilo za pot do doma. Moje meditiranje na klopci je kaj kmalu prekinlo grmenje. Spodaj v smeri proti Tolminu ni zgledalo najbolj prijazno, zato sem odločla da se vrnem ob Soči – čez Novo Gorico in Štanjel – tam spet tankat, potem pa čez Dobravlje… in Štorje proti Senožečam… Čez Postojno in prazne Ride nazaj domov. Nabralo se je 760 (759 ) kilometrov, zmatrana in vesela - pa sem jo le dočakala - prvo furo v Dolomite letos

Piše se petek 26.07.2013 Rana ura zlata ura! Budilka začne špilat Ti ti ti ti moja rožica ob 05.10 in človek si lepšega bujenja skoraj ne more zaželeti Vsak normalen bi v petek delal, ker pa sem še za par dni sam svoj šef, sem se pač odločil, da si vzamem malo oddiha . Z Shibbyjem sem bil zmenjen na Dvoru ob 06.10, destinanacija KARLOBAG, prav zaradi napovedanih visokih temperatur smo se odločili za tako zgodnjo uro Na dvoru srečava skavte kako nemoteno spijo pod drevesom, par korakov stran od naju, pa me prebudi misel, če jima podariva eno udarno budilko? Pa pravi Shibby, da naj kar spijo naprej, da jim preveč ne pokvariva dneva . Glede na zgodnjo uro se nama ni preveč mudilo proti Črnomlju, zato sva naredila zgodnji jutranji fotki pri Hudičevem turnu, če kdo ne ve kje je to in za kaj se je uporabljal, lahko povem samo to kar vem... ....graščaki so meli notr ene fajn pojedine, pa dolge večerne orgije , vsaj tko pradi Discovery V Črnomlju smo mislili na tanartabul belo kavo v Napoleona, pa je bil tist pajzlc zaprt :glare: , tko da smo vseeno prišli do kafeta v drugem kafiču. Počakal sem še ženo pojedli smo zajtr in šibnili proti mejnemu prehodu Vinica . Lagano sportski jutranji stil. preko Bosancov do Vrbovskega in po asfaltirani gozdni cesti počasi proti Ogulinu. Kjer sta mogla TASH in Shibby spočit riti, moja se sploh še ni ogrela. Lep grad, nimam kaj rečt, sej bi si ga bolj detailno ogledal, a kaj ko sem mogel cel čas pazit na Shibbija in mu dopovedovat, da tisti vodnjak vseeno ni olimpiski bazen :grrr Po osvežitvi, se mi korajžno odpravimo proti Josipdolu in serpentinam, ki bi sledile na poti proti senju, ampak nam je GPS zatajil in smo zalutal v eno vokojebino v kateri, se je cesta že nekako začela spuščat ampak takoj za tem, pa spet vzpenjat, prišlo smo po enem asfaltiranem makedamu do zapuščenih kmetij...no sej po ene 45 izgubljenim minutah le najdemo cesto, bravo mi :grim . No in ko pridemo do serpentin na območju D23, se začne veselica za cestnega dirkača Dr. Shibby.ja. Razgled nad Senjem trga gate! LOVE is in the air :grim Nekak v toplem tempu do Senja, kjer se začne grill veselica, prvo oblivanje znoja in kuhanje v lasnem soku , pa ne, sej je blo samo ene 36 stopinj . Od Senja, bo razgretem asfaltu do Karlobaga na zasluženo kosilo, ura že okoli 12.oo sonce na najvišjem položaju, temperatu že primerne za pečenje jajc na tanku od motorja. Kosilo v OK gostilni ob OK hrani in ob odličnem razgledu na morje Lačen si full bolj ORANŽEN! Ma al je blu tku fajn, da smo v senci borovcev zabili ene dve ure :grim , med drugim smo nadgradili tudi GPS Pa po tem pojedli še čapalinke, palačinke, al pač nekaj od tega, si zarad vročine nism zapomnu imena No morje je vabilo, da bi skoču not, ampak ura je pa pravila, naj se čim prej spravimo, ker nismo glih blizu doma , pa smo šli nucat gume po cesti proti Gospiću , ajmemeni kak razgled, sej ne veš, al bi gledal cesto al morje :grim Na onoj strani, se temperatura spremeni :grim na nižje, kar je dobro delo, glede na to, da smo prej bolj kot ne dihali kot ribe na suhem. Pokrajina se v nekaj kilometrih spremeni v trenutku, cesta še vedno lepa napram našem Macadamu :grim peljemo peljemo, peljemo....in smo na Plitvičkih jezerih , ker me preseneti grati parkiranje motorja in odgovor na moje vprašanje ko sem hotel plačat vodo, jeli može platiti u eurima?..."nemože", ajde jebote, al smo v EU al ne, lahk bi vzel tistih 5€ za vodo, ampak on iz principa ne, ker je baje pri prodajalni vstopnic menjalnica...ma dej kr neki...gužwa pa tudi, kot da kaj zastonj talajo :grim Terensko pranje čelade Po tem ko smo se napili do podna....vode, smo šli dalje :grim , po eni ozki cesti do Josipdola, se je pot kr vlekla, pol smo pa rekli, da gremo spucat pajčevino in pajke kar na avtocesto Preko vinice spet nazaj v slo :grim , v črnomlju še na uno kafe z SLVR.jeA in potem lepo po mraku domov :grim Prijetnih, lepo izkoriščenih 577km v tabulš družbi

Drage moje! Ponovno se javljam in sporočam veselo novico. Romuni so konlno ugotovili, da sem bil po krivem zaprt in mučen, zato so mi odobrili vi soko odškodnino. Seveda ker sem dobrega srca, sem jo s prijatelji zabil na Jahorini. Hotelček, bazenček, maserke......in prijetnih 25 C

Naposled sem uresničil svoje sanje in sem obvozil vso Slovensko mejo.Držal sem se čim bolj blizu državne meje,razen v dveh primerih,ko sem se peljal po drugi strani in to Babno polje-Osilnica in Pavličevo sedlo-Jezersko.pot sem pričel kar od doma saj sem doma ob cesti,ki je blizu meje.Pot me je vodila mimo vasi Bašel(poznano kot Gamsov raj)Tržiča Pogled na Brezje v ozadju pa ranjena Jelovica. Pot me je vodila mimo Begunj,Žirovnice,Jesenic,mimo meni njlubšega vrha v Julicih Kranjske gore na Vršič. Od tu sem se spustil v dolino Soče, kjer me še vedno prevzame prekrasen pogled na Soška korita ob vstopu v dolino Lepene. Med Bovcem,kjer sem si privoščil sladoled in Kobaridom se mi je nekje izgubila slika slapu Boka.V Kobaridu sem zavil na petrol na prvo tankanje.Potem pa desno strmo v breg na Livek. Tu se mi je odpru čisto nov svet.Cesta mogoče malo oska vendar pa v dokaj dobren stanju,Tu je razgled res prekrasen in to na vse štiri strani neba.Na tej strani,greben se imenuje Kolovrat je potekala Soška Fronta.Še danes se vidi kje so bili italjanski položaji. Malo je bilo tudi makedama in pa še malo razgleda na Kobarid morje, italijo na sveto goro nad Gorico Pot me je vodila do Nebla in v Plave od tu pa v NG Čez kras in Sežane mimo Lipice do Kozine Pot pa sem nadaljeval proti Kopru,Sečovlje,Dragonja in nazaj čez Koper do Kozine,Ilirske Bistrice čez Sviščake mimo gradu Snežnik na Babno polje. Jutri pa nadaljujemo!

Tako fotko lahk vidš pr vsakmu šiptarju, dej mopede rajš pokaž, pa kje si se vozla!

Na vroč dan človeka nehote vleče v hladnejše kraje. Prva misel je bila senca in pir na terasi, druga pa Ledena jama v Trnovskem gozdu. Pa sva šla, na OMV Postojna oskrbet se s tekočinami, potem pa mimo Postonjske jame, naprej proti vasi Bukovje in po makadamski gozdni cesti proti Podkraju. Od tam v dolino, v "kotel" Ajdovščina, kjer je kazalo 36.5°C Iz kuhinje pa nazaj v hribe, čez Lokavec in proti Predmeji po odlični novi cesti, eni boljših v teh krajih. Vse do slikovitega starega dela ceste s parimi tunelčki in useki, ter lepim razgledom v dolino na posameznih mestih. Na poti proti Lokvam je vmes odcep za Ledenico, S parkirišča, je par minut hoje do vhoda v Ledeno jamo, od koder so bojda vozili ledene bloke celo v Egipt. Vhod v jamo. Od tam naprej čez Trnovski gozd proti Lokvam in naprej proti Čepovanu, slikat propeler, postavljen v čast letalcev, ki so med drugo svetovno vojno v tamkajšnje kraje vozili hrano, orožje in medicinski material. Potem spust v dolino proti Dolenji Trebuši, po zanimivi predvsem pa prepadni cesti. Tam sem se res peljal počasi, ker če te tam sname s ceste padeš jako globoko. Na cesti proti Idriji je bila nesreča, nek možakar je zdrsnil in je bila cesta zaprta. Pa nas je prijazen policist, zbrane voznike motorjev vseeno spustil mimo. Moped sem pa tudi kar lepo umazal ... sem pa vsaj gume spucal na poti proti domu. Ni bilo neke blazne kilometrine, se je pa zadnje kolo precej večkrat zavrtelo kot prednje

Namesto ždenja pod klimo sva se učeraj odpravila po osevžitev k Bohinjskemu jezeru. Štartala sva zgodaj zjutraj, in jo po dolini mahnila proti Novi Gorici, od tam pa po Soški dolini naprej do Bače pri Modreju. V vaškem bufetu je sledila jutranja kava. Skozi ozko grapo in po ne najboljši cesti sva se počasi dvigovala proti Petrovemu brdu, od tam pa jo mahnila na Soriško planino in naprej v proti Bohinjski Bistrici. Ob jezeru sva našla svojo "pacelco" in uživala v prijetno hladni senci ter kristalno čistem in osvežujočem jezeru. Nazaj sva se odpravila čez Srednjo vas pri Bohinju, kjer sva se obilno najedla pri Emi. Sledilo je še mučno gužvanje čez Bled proti Naklemu, kjer sva se odločila da že pošeno pogrešava domač tuš in klimo, zato sva zapeljala kar na AC.

max brzina..edini pomemeben podatek pri veliki enduri..

Ker je bila za včeraj napovedana peklenska vročina, sva se z motozajebantom odločila, da dan preživiva ob Kolpi. Ob 8h sva štartala iz Lj. vozila turistično do Kočevja, kjer sva si privoščila čaj (kaj naj drugega človek pije v tej vročini :closedeyes: ?) Okoli 11h sva prispela na željeni cilj v Kuželj in se vrgla v hladno reko. Po ene 3h urah lenarjenja sva se odločila, da bi bilo fino še malo zapeljat se :grim . Gneča taka, kot da bi se cela Lj. preselila tja. Iz Kužlja sva šla do Vinice, Črnomlja, Metlike, Novega Mesta in v kraju Gorenja Stara vas, čas izkoristila za ogled gradu: Grad v Gorenje Stara vas, če ima grad kakšno drugo ime, ne vem ... rekreacijo in... poziranje Pot naju je nato vodila do samostana Pleterje In muzeja na prostem Pleterje Ker pa je v bližini še Kostanjeviški grad, sva se zapeljala pogledati tudi to Nazaj sva se peljala mimo Škocjana, Mokronoga in skočila pogledati še: Grad Bogenšperk Naredila sva okoli 360km, se izognila hudi vročini in lepo izkoristila dan. Bilo je top :hooray:

Zanimiva se mi zdi problematika, ki se vseskozi ponavlja - namreč odnos prodajalcev do kupcev in obratno. Glede na to, da nimam izkušenj z reklamacijami, da smo imeli eno zamudo, ki smo jo rešili in glede na to, da vsako leto grem vsaj desetkrat v TC, od tega polovico časa samo pogledat kakšne izdelke 'v živo' in pofirbcat, polovico pa po nakupih, imam vsaj s prodajalci izkušnje in to povsem neproblematične. Kadar pridem firbcat in ogledovat zadeve in ne potrebujem podpore, prijazno odslovim vsakega prodajalca, ki ponudi pomoč. Kadar kupujem in potrebujem podporo, to povem in če so vsi zasedeni, stopim do tistih za pultom in jim povem, da bi potreboval prisotnost prodajalca ter naj mi enega pošljejo, ko bo na razpolago. In nikoli nobenega problema. Kupec je 'kralj' vendar mora tudi vedeti kaj hoče. Ne pa da potem na teh straneh beremo, da so enkrat prodajalci vsiljivi, drugič pa da stranke nobeden niti ne pogleda. Zato ker so eni šokirani ob dejstvu, da prodajalec stopi do njih, drugi pa prestrašeni stojijo sredi trgovine čakajoč, da jih bo nekdo opazil. In ja, če kdo hoče popust oz. barantat za ceno, je tudi to treba povedati in če popusta ni oz. se komu zdi premajhen, je to stvar pogajanj in nihče nikogar ne sili, da je treba robo kupiti ravno tam. Če mislite, da jo boste dobili ceneje kje drugje, potem jo kupite drugje.

vsem mojim oboževalkam sporočam, da so me s prisilnega dela v rudniku turda, preselili v mučilnico v grad Hunedoara

http://www.youtube.com/watch?v=RZfS8EzdF1Q

Če upostevaš navodila in se ne delaš frajera, so male šanse da skipaš motor.

Tudi jaz sem bil v tej dilemi izbire sportturing makine, pri mojih že slabih izkušnjah glede turbulenc in hrumenja okrog glave pri mojih 190cm, pa sem potem vozil vse japonske kandidate - CBF 1000 S, Fazer FZ-1 in Bandita GSF 1250 SA (takrat še ni bilo Kawe Z 1000 SX). Fazerka je najbolj kvalitetno narejena, se bolj športno pelje, je skoraj 30kg lažja od obeh drugih, res potegne šele od 7000 vrtljajev dalje, kar dobro hrumi okrog glave, je odpadla že v štartu, ker je neuporabna za sopotnico za malo dalj peljat. CBFka se zelo lepo in nepretresljivo pelje, malo mehko vzmetenje, dobra in nastavljiva ergonomija, vetrobran - kar gre brez prevelikega hrupa, motor dela kot elektromotor, vse funkcionira po hondino dobro in mogoče zato tudi malo dolgočasno - vključno z izgledom. Bandit 1250 S - malo težek na mestu, ko pa spelješ gre lepo in stabilno, navora kot traktor že pri nizkih obratih - max. že pri 3500 vrtlajajev!!, praktično ga voziš med 3000-5000 vrtljajev, vetrna zaščita OK- brez turbulenc, sedež malo trd na daljših turah, izgled kar dober, razen tistega dimnika od izpuha, ki je res grozen - obvezno kaj drugega gor! Jaz sem potem kupil novega Bandita, ki se mi zdi, je največ motorja, kubikov in navora za svoj denar , bil zelo zadovoljen, navesil gor kar nekaj opreme (LeoVinci.. .), povprečna poraba pri zmerni vožnji tam okrog 5,5 litra, žal moral prodat, da je šel denar v klinčeve opeke in beton. Če se misliš vozit v dvoje in s prtljago - bolj na ture, je to najboljša varianta od teh treh motorjev ( so imeli tudi en tak primerjalni test v MOTORRADu), sploh novejša verzija GSF 1250 FA - najcenejši kvazisport potovalnik, sam moraš si dat potapecirat sedeže, če boš šel kam dalj, ker so bolj trdi sedeži . Drugo je novejša Honda CBF 1000 F, ki je verjetno izmed naštetih najboljši univerzalni motor za vse, tako da če bi zdajle spet izbiral v tej litrski sportturing klasi, bi si najbrž izbral prav to (tudi po testih je nekje najbolši univerzalec)! Upam, da sem ti kaj pomagal s temle !

Hola, v soboto zjutraj še ni blo tko vroče kot včeraj in danes, pa smo šli mal kolesat... premjduš, prav fletn je blo

Kaj pa če je to odvisno na katero stran motorja ti jajca visijo?

Kačje Ride 28.Julij

BMW R1100GS - letnik 1998, malo si ji leta in uporaba pa že poznajo.

... ja to se pojavlja sploh, če imaš kotni ventilček... in potem ko pumpaš gume, ti zrak nabije bolj v levo stran gume...in posledično se desna stran gume bolj znuca kot leva.... resno: ... ja... tudi moja guma, ki/ko je godna za zamenjavo, je po desni strani malenkostno bolj pobrana, kot po levi........ sicer ne vem, če po Krucymucyjevi logiki... ampak tko je....

Uff je blo pa res kar vroče na temle S2 INVEST BOBO Racing vikendu... Še dobr da smo bli v boksu skriti pred soncem, pa da smo mel taprav hladilnik z sabo :grim v soboto smo odpeljali treninge in kvalifikacije, potem pa dirko. Matr sm mislu da se bomo spekl na tistem soncu, k so neki motovilil z štartnimi pozicijami. No edin Mauro Ruggieri (kasnejši zmagovalec dirke) pa Manca Katrašnikova sta mela umbrella girl pa umbrella očeta :lol: Morm Crustya angažirat da zrihta kakšne hostese za naslednjič No, po koncu moto programa je uletel pol goriško-venecijske avto huligan banda na 2 urni track event, z Lotusi, Caterhami, Hondami, Mazdami, Opli. Je blo kar fajn pogledat pa poštopat mal tele zverine, tale je šel 1,38 no pol smo se skočil še kopat v Bakarski zaliv, zvečer smo se pa še mal poveselili v boksih Danes pa isti tempo,treningi, kvalifikacije, dirka, vroče isto kot včeraj al pa mogoče še stopinjo več, ampak smo zdržali U glavnem mega dirkaški weekend,super dobra družba, moped dela ko urica, časi gredo dol bolj počasi ( best 1.44,6), važn da se mam fino pa da je vse celo :yes: Čez en mesec pa spet ponovitev tega vikend p.s za organizatorja Bobo-ta pa sam :notworthy: :notworthy: :notworthy:

Gremo naprej; Pogledi s te točke so fantastični. Zadaj se bohoti GG, spodaj pa topeči se ledenik, oz. kar je še ostalo od njega. O razsežnostih sveta, ki leži pred tabo se zaveš šele, ko vidiš ljudi ob ledeniku kot drobne pikice. Še ena slikica z mojo drago, ki mi je lepšala izlet Po oddihu in ogledu sva se odpravila nazaj do krožišča in proti prelazu Edelweisspitze. Se nadaljuje.

Ker sem postal novopočeni motorist, sem se odločil, da sprobam motorček še na malo daljši poti, potem, ko je dobil tudi nove gumice. Začel sem v Ljubljani, do Kranjske Gore, čez Trbiž do Pontebbe. Tu sem zavil na prelaz Nasffeld, na avstrijsko stran, pa potem levo, in še čez Plockenpass do Tolmezza. Od Tolmezza pa nazaj do Trbiža je cesta fenomenalna, dovolj široka, hitra, skratka super. Nazaj čez mejo v Rateče in Ljubljano. Lepih 460 kilometrov s super motorčkom.

Evo še video Hondice CM400C 1980, lepo vzdrževana in nepoškodovana, certifikat starodobnika+homologacija urejena. Naprodaj!! Pomoje super motor za začetnika, ljubitelja oz. za skoke po bližnji pa tudi malo širši okolici. Hlden vižg

Plac res nebi zmagal na estetskem tekmovanju.

Snecer... ni res. lahko ti prodam tudi motul ali karkoli druga. jaz povem svoje izkušnje. pri nas prodajamo več ali manj vse. lahko dobiš tudi tisto iz louis-a. samo jaz kupil tega silkolene in sem zadovoljna. lahko pa poiščem tudi na internetu stran, kjer se da kupiti in lahko naročiš tam, če se bojiš, da bi jaz kaj preveč zaslužila! evo... našla prodajalce: klik, da ne bo kdo rekel, da želim kaj zaslužit!

Kdu pa misliš, da je posredoval pri tem, da zdej uživaš ... :beer1:

pice pri Emi

Ne spomnim se, če sem že kdaj v življenju sprobal max. hitost moje grdobe...

V nedeljo 21.7 popoldan na hrvaški avtocesti malo za tunelom Sv.Rok v smeri Slovenije v črno-belem usnjenem kombinezonu na cestaku mislim da je bla R1 nisem utegnil videt z MB tablico, kakšnih 500 m za njim pa cro cop z prižganimi modrimi lučmi na BMW-ju je bil, sva ga malo z enim zagrebčanom zadrževala ko sma se vštric pelala da je že cepetal zadi na motorju pa jezno pogledoval nazaj, ko je šel mimo haha, je bil keri od motosvetovcev ? Me prav zanima če ga je dobil, vsaj videt ni bilo na nobenem počivališču.

Od tu naprej bo bolj malo slik, ker je vročina vzela vsakršno veselje do turističnozvedavega vedenja. Cesta od Lienza do Spittala je ok, dolgi ovinki, kakšna vas, ob bolj primernev vremenu bi jo verjetno lepše doživel. V Spittalu sva se usmerila v hrib proti Seebodnu in se v jezeru dodobra ohladila (voda je bila prijetna in ne premrzla). Meni se je kopališče zdelo precej oguljeno, pri nas tako zanikrnega težko najdeš, pa naj me koklja brcne če razumem to avstrijsko superiornost. Voda je pa čista in verjetno še nikoli v svojih odraslih letih nisem toliko časa vztrajal v njej. Na koncu pa še preko Ljubelja domov, z obveznim postankom v eni gorenjski piceriji, kjer sva uživala v PRAVI hrani za PRAVO ceno. Da me na koncu tega zapisa ne bo kdo obtožil, da sem usmerjen proti Avstrijcem. Nisem, vsaj ne preveč . Še cenovni vidik: Če greste za en dan in solo, potem računajte z minimalno 30 evri + gorivo (če obrnete nazaj in ne gresta skozi predor), skozi predor pa 40€ + gorivo. Najina pot je stala 220€ + gorivo, s tem da se nisva ravno razmetavala, lačna pa tudi nisva bila. Torej drago za popi.....

V veliki večini trgovin v SLO je tako, da dokler zapravljaš vsi skačejo okrog tebe, ko pa prideš nazaj z kakšno reklamacijo, potem pa se te izogibajo, kot da si okužen. Ko bo odnos do stranke isti ne glede na to ali zapravlja ali pride nazaj z reklamacijo, potem smo na konju. Pa kaj je to res tako težko? To sem zdaj napisal nasplošno in ne o dotični trgovini o kateri je tukaj govora. Več ali manj so itak vsi enaki, s tem da eni resnično izstopajo!

Se popolnoma strinjam z Breitnerjem. Ni čisto motoristično, vendar: -pred leti sem prodala 20 let starega BMWja. Svojega. S prevoženimi 189 000 km (realnimi). -vozim 18 let starega MB s prevoženimi 178 000 km (realnimi). Frend je prodal predlani Land Roverja freelanderja in od istega dealerja kupil Nissana pathfinderja. Nakar zagleda svojega bivšega Land R. na netu s prevrtenim števcem in ga pokliče. Vendarle je kupil Nissana od iste firme- z zelo verjetno prevrtenim števcem. Tip mu odgovori, da je to čisto legalno in da mora poskrbeti, da avto čimprej proda. In naj mu na pamet ne hodi, da bi se vtikal tja, kjer ga ne srbi. (Finnova med brati) Letos mu je še pri ne 90 000 km raztegnjena ketna naredila za 2000 € škode na motorju. Pa naj se zdaj žali komu? Moj Kw je bil kupljen s prevrtenim števcem. Se je videlo že na uč, ker ima star analogen števec, ki obrača številke na kolutku. A sem ga kupila, ker mi je bil motor všeč in v rangu € zmogljivosti, kaj naj. Ker je pri svojih 12ih letih kar fino prevožen motor, se potolažim in mu pripišem še 100 000 dodatnih prevoženih. Zaenkrat sva si usojena. Ko bodo finance dopuščale, se bova pa razšla.

LABA definitivno. Ledrast kombenizon+ tank torba- oboje z občutnim popustom. Mehki ščitniki s kevlerjem za hlače, ki sem jih dala delat po meri tudi. Aja!! Seveda! Letos zamenjala še škornje in nabavila rokavice. Pa dežni kombenizon tud iz Labe. Z ogromnimi pousti in tako kot pravi _luke_ - definitivno nevsiljivo za razliko od "nadpametnega" TCja in zame predragega KMCja. Super. In njihove outlet cene so res outlet za razliko od Kozine, kjer se mi cene zdijo čisto regular.

Preživela športni dan na 35+ ....super je blo, sploh k sm mela tok fajn support team (moj mehaničar , crusty in Boboracing) . Tko d ni blo problema en endurance odvozit dns....nakrožila za 200km , in važn da smo vse celo domov pripeljali. Še par hudih fotk s temnim vizirjem je ratal (hvala za "razsvetljenje" crusty)

revež!!!

Sem dal par stvari in ljudi ter razmer skozi, sem pizdil tudi sam, ampak sem grizel in grizel, delal, se ucil in nekam tudi prilezel. Danes si pogoje ustvarjam sam in skusam dobre pogoje dajat tudi ostalim, taksnim, ki si to zasluzijo! Lahko je zacetnik pa ni slabo placan, ce pokaze pravi odnos in karakter ter voljo do dela. Ce tega ni nima pri meni kaj iskat, cetudi sedi zastonj. Izguba casa, zivcev in denarja, za oba! In tako kot si rekel, denar je osnova potem pa dalje.

Ne potrebujejo pr-ja, ampak nekoga, ki ima pregled nad dogajanjem v trgovini in trdo roko! Pojma nimam kdo je lastnik in kaksna je njegova filozofija, ampak treba je delat dobro. Iz izkusenj vem, da dobre delavce je tezko najti, ampak se najdejo. Ko jih najdes jih tretiras kot je treba, beri dobri pogoji in placa s katero so zadovoljni, vmes pa red in disciplina, neka hiarhija mora obstajati in z njo avtoriteta.

Pomoje bo tud to dost. Glede na to, da je motor star samo par let dvomim, da je potrbno komplet obnavljat zavone čeljusti. Pa tko kot je reku @dive, pazi na nvo zavorne tekočine + da ti batki ne popadajo vn.

Dragi trgovci, razumemo, da se dogajajo napake, nesrečna naključja, da imajo tovarne in dobavitelji težave in dopuste. Vsak motosvetovec je motorist in delavec/poslovnež hkrati, tako, da nismo s hruške padli kar se tega tiče. Problem pri TCju je samo, da se te napake dogajajo prepogosto, sprenevedanja je preveč in odnos je zelo dvoličen: do prve reklamacije boste obravnavani kot žive legende, kasneje pa kot smeti. Verjamem, da to morda ni šefova politika, je pa vsekakor politika njegovih zaposlenih, ki pa so menda njegova izbira? Ali pa imate tudi moto trgovine strice iz ozadja? No, če dobro pomislim, Radotova reakcija na post "začetnice" (Ancy, pa še napačnega spola si, kaj se sploh vtikaš v to! ), ki gotovo v sedlu motorja preživi več časa kot cela ekipa TC skupaj, ne preseneča. Sem bila podobne zgodbe od dotičnega deležna kar osebno v trgovini. Kupci smo tisti, ki odločamo o obstoju trgovcev. Bodimo pravični in nagradimo trud ter kaznujmo oholost.

...modre nevarnosti včeraj v akciji...

Joj, komunikacijskih sposobnosti in predvsem obcutka za posel pa res manjka... To od kdaj je clanica in koliko postov ima ne pomeni da nima pravice napisati svojega mnenja. Sicer pa tudi ce bi bil to account konkurencne trgovine (kar mislim da ni), bi ti moralo biti pod castjo se spuscat na tak nivo. Bodi pac se boljsi in bos sel konkurenci se bolj v nos, namesto, da po forumih "lovis" zlobneze, ki imajo "zle" namene. Se strinjam, da fantje v trgovini lahko zajebejo, saj smo vsi ljudje in delamo napake. Ampak na forumu, kjer imamo cas premisliti kako bomo nekaj napisali si predstavnik podjetja takega odgovora nebi smel privosciti. Pa nivo odgovora njej ni bil edini ki je skregan z ustreznim odnosom do strank. p.s.: A mojih 447 objav bo dovolj, da se me bo resno vzelo?

Najprej da povem, da je bil tale oddih po balkanu, eden lepših dopustov nasploh, vsekakor pa najlepši dopust z motorjem in eden lepših potepov z motorjem. 1. dan: Priprava na štart, zadnji check-up opreme in gas do prvega postanka na 45.vzporedniku. Slika pred tablo je prvi in zadnji dan dopusta Na poti sva se ustavila v Jablanici, iz Prizna s trajektom na Pag, s prvim postankom v Zrčah na pijački, na Paškem mostu, ...itd. Kljub temu da smo računali prvi dan peljati vse do Splita, se je pot zaključila že v Zadru, kjer sva tudi poiksala prvi apartma. Šla sva v mesto nekaj pojest in pogledat zadar, staro jedro in znamenitosti kot sta tudi pozdrav soncu in orgulje 2. dan: Od Zadra spet na trajekt do Ugljana inn Pašmana, kjer sva se tudi ustavila na plaži nasproti otočka Garmenjak (zelo lepa lokacija). Spet trajekt Tkon - Biograd in nato proti Splitu. Seveda z ustavljanjem na poti v Primoštenu, Trogirju in na koncu končno v Splitu. V Splitu na rivi pijačka in iskanje apartmaja - spet zelo uspešno. Dobili v Makarski, jihaaaa 3. in 4. dan: Makarska. Odločila sva se za 2 dni, ker je bila Makarska prelepa, da bi jo tako kmalu zapustila. Biokovo sva tokrat izpustila, sva si pa zato častila 2 dni totalnega relaxa, od plaž do pohajanja do dobre hrane in poletnih radosti. 5. dan: Dopoldan pozen zajtrk v Makarski in nato na pot. Naslednja postojanka je bila v Dubrovniku, kjer sva si privoščila turistično pohajkovanje po štradunu in okoliških suvenir shopih, na koncu pa še pivičko in kavico. Nato pa nazaj na pot. Nalednji stop --> ČRNA GORA!!! Nekje do večera srečno prispela v Petrovac, kjer sva bila zelo lepo sprejeta + apartma rezerviran za dva dni. Nekaj pojedla v prijateljevi restavraciji sredi Petrovca, nato pa s klimo na 22'C sva zaspala kot ubita. 6. dan: Sveti Stefan, plaža Drobni pjesak, Ada Bojana (do Motička pred FKK), Ulcinj,... Po celodnevnem potepanju sva se vrnila v Petrovac kjer je čas kr zletel in že je bilo pozno, midva pa utrujena, večerja, pijačka, ..spavanac. 7. dan: Lovčen. Ker sva planirala kosilo v Sutomoru, se je pot odvijala od Kotorja, skozi neverjetno neskončne ovinke Njegušev do Lovčena na vrh do Njeguševega mauzoleja. Ogled, razgled in že je bila ura za se podat znova na pot ker čas kosila je bil že skoraj čas večerje Skozi narodni park do Cetinj. Tam sva tankala in pičla proti Sutomoru s tem, da namesto mimo reke Crnojevice in nato dol sem pomotoma prej zavil po neki vaški poti skozi kraje mimo katerih niti frend, ki je dol od 2007 ni nikoli vozil. Se je pa splačalo, ker sva na naši ozki, lukčnjasti in zelo nevarni poti srečali ŽELVO se z njo poslikala in pičla dalje, saj sva bila komaj na pol poti. Želva je tudi edino živo bitje, ki sva ga srečala na poti in se ne hecam... vse do vasi Gornji Brceli. Da ne dolgovezim, končno v Sutomoru, naročila, dočakala, pojedla, WOW ..odlično meso!!! 8. dan: Nažalost je bil to naš zadnji dan v ĆG in tudi predzadnji dan dopusta, zato sva spakirala kufre in nazaj na pot proti domu. Najprej v Kotor, kjer sva še malo po mestu pohajala in še par stvari nakupila. Tokrat brez trajekta okoli celotne boke kotorske. Naslednji postanek -- Neum v Bosni, To da so nas nategnili na bencinski za 5eur sploh ni toliko pomembno, kolikor dobra hrana ob sončnem zahodu v restavraciji Bonaca. Spet na hitrco poiskat apartma v okolici Omiša in na pot. Ob 24h sva bila v Ruskamen-u. Luna, morje in prijeten vetrič na našem balkončku nas ni pustil spat do 2h. 9. dan: Postanek v Omišu, plaža, morje, sonce in presneto dobra ampak prekleto draga hrana v restavraciji "Pod Odrnom" v centru Omiša. Naslednji postanek v narodnem parku Krka na ogled Krkinih slapov. Ker je bilo že pozno sva samo še posikala apartma in odhitela v Skradin pogledat mestece in pregledat urnike za odhod barkice v narodni park. 10. dan: Slapovi in besede v slikah Na pot proti SLO s postankom v Karlobagu ABRAKADABRA To je to lp, t3hnik

Žabjak ,Trsa, Kanjon Pive,me vsakič ko jo prevozim fascinira

o, je šlo skozi ja...odlično mogoče drug tedn ponovim vajo...javim...pa še dokazno gradivo prilagam

Ja kam pa nej grem ob 17ih popoudan

Halo kolegi, ta vikend se s partnerko odpravljava iz Mb na Balaton, pa me zanima kaksen namig, kaj sa splaca. (Spanje? Hrana? Zanimivosti.... Hvala za info !,!

primerjalni test: motorrad junij 2013

Se kar strinjam s Snecer-jem. Na kampiranju z motorjem pač ne gre s seboj tovoriti družinske šotore, sploh če sta na "rajži" dva, in zadnjega sedeža ne moreš izkoristiti kot dodatni prtljažnik. Pa kljub temu se da veliko vzeti s seboj. V najinem primeru enotedensko kampiranje z motorjem zajema poleg garderobe za vsakega, še šotor, dve samonapihljivi blazini, spalka, rjuha, vojaško šotorsko krilo, gorilnik, posoda, dva stolčka in celo mizica (ki sem jo kar sam izdelal po meri mojega kovčka), pa še vsaj kak zavoj špagetov, nekaj konzerv, nekaj kruha...skratka da imaš za prvi dan kampiranja hrano že s seboj. Ob vsem temu motor niti ne izgleda tako nabasano. Šotor je sicer deklariran za tri osebe (iglu), ampaj je v bistvu za dva ravno pravšnji. Noter dava poleg najo dveh še obe notranji torbi iz stranskih kovčkov, ter tanktorbo. Pod mizico čez noč pospraviš na suho notranjo torbo zgornjega kovčka. Potem pa imaš vse tri kovčke prazne, tako da na varno in suho pospraviš čez noč čeladi, dve kompletni obleki, in tudi škornje, če je zelo vlažno okolje (zraven jezer, rek,... ) Skratka jaz priporočam takašen iglujček, ker zadosti vsem potrebam. Dovolj da zadrži ploho, ni pa za večdnevno dežeje. V tem primeru pa tudi dvomim, da ima večina od vas željo po kampiranju v blatu, ampak si takrat pač najameš sobico. Moram pa tudi jaz počasi razmišljati o novem iglujčku, ker je ta že konkretno v letih in je že malo "zmantran" od neštetih kampiranj, tako da z zanimanjem spremljam to debato. Morda dobim kako novo idejo Ampak slika itak pove več kot 1000 besed. Takole midva kampirava na poti z motorjem (slikice so iz Dolomitov) Še moj avtoportret: " Kje je moj KROF in zakaj kava še ni kuhana :angry:?" :grim :grim :grim Lp.