Dvorana slavnih

No še letos...moj priv potopis vse skup se je kar nahitro spletno, ko je ženkica rezervirala iz "zdele na zdele" "vikend paket" v bohinjski bistrici....hitr sklamfam eno kratko furco ki jo že dolg planiram...oz. sem hotel še ženo pelat pogledat lepe naše vrhove....slike sledijo. Štart iz dolenjske šele ob 12h, kar prijetne temperature Ivančna-Škofljica-Ig-Horjul- dolgo pričakovane Lučine in končno prva slikca. dobri ovinki dober asfalt, malo prometa,razmišlam al čem odložit ženo in it gor pa dol, pa sem se spremislu :grrr potem po lepi cesti do Škofje loke ker je bil potreben postanek oz malica in osvežitev in takle kapitalski cca.(5-7cm)črmlj,čebela,oz whatever je to že od golazni ti razpaca pool kombinezona in se potem še zdraven pelje, da ne govorim kok ene usrane tekočine je pustu gor na men in motorju aja to je obad kdo ne ve, žuželke ki napadajo konje,krave itd...baje tok sem bil podučen na poti... potem pičimo dalje mimo železnikov-soriška planina-nemški rovt-bohinja bistirca in zaslužen cilj vsaka čast gorenjcem lepo pedenajo svoje domove ob tistih dolinah, pa tud prijazni so, so mi koj priskočil na pomoč po prespani nočiva pa: Bohinj-Kranjska gora- IT Lago del Predil-Predel-Mangart-Vršič-Kranjska G.-Bled-Bohinj prečudovito jezero Lago del Predil in kle sva bla prav jezna ker nisva imela s sabo kopalk,naslednič definitivno... prečudovit Mangart 1906m nmv, ne nisem plačov 5eur za gor, tenks Kmet2 prenatrpan s turisti Vršič hiter wc postanek v Kranjski gori: Bled: kjer me je slikal en japonček,zgleda da ga je moj japonski motocikel zelo presenetil, a ker se mu je mudelo sem se pozabil da ga še jaz slikam ....eh pa drugič mogoče za nekatere nič posebnega za naju pa je bilo super, samo malo vroče sploh tretji del poti od Bohinja proti domu po stari cesti,ker sva se kuhala v usnju....ni slik....ker se vedno mudi domov skupno 450km.... Srečno

Zjutraj štart do Brežic (iz Domžal, čez Trojane, Zidani most in mimo Krškega) na masažo .Ker sva bila ravno v tistih koncih sva šla malo v Kumrovec pogledat...druže Tito pa to .....zanimiv muzej na prostem, čeprav pri 38+ je bilo mal mučno hodit od hiške do hiške :blink:., gužve pa ni blo.....le zakaj hahahah. Potem pa nazaj čez mejo in na hladno na Roglo. Čez Celje sva se na semaforjih skor skuhala :surrender: , vožnja z odprtim vizirjem tud ni prou veliko pomagala, k bi s fenom v faco šopal .....ampak je blo vredno, na Rogli 25 stopinj, senca in rahlo pihljanje, luksuz , folka pa k toče, vse zaparkiran. Po kosilu (njamnjam pohorski lonec) sva se počla na dekco pod smreko in z zaprtimi očmi gledala v luft ene 2 urce.....pasal.Pol pa nazaj v dolino v pekel ...od Žalca do Trojan po dežju , sm sonce je vseen žgal...čudn vreme-....sm mal čez 300km je pa blo v lastnem soku.

R45 je najmanjši bokserček. Nastal je v istem obdobju kot R65 s katerim si deli večino komponent. Konjev je pri R45 maksimalno 35 in pri R65 maksimalno 50. Vse skupaj odvisno glede na zakone in trg, ki so bili takrat aktualni. Pri nas doma je zadnjih 10 let tamali. Za solo vožnjo po lokalnih cestah je moči dovolj. Po avtocesti se z njim nisem veliko vozil. Če sem že moral iti na avtocesto sem se vedno prilepil za kakšen kombi in se peljal 120. Ni problem, da nebi šlo več, težava je ker se brez oklepa ali pa vsaj šipe ni prijetno vozit več. Teža niti ni takšen problem, ker ima motor nizko težišče. kar se tiče okretnosti sploh ni slab. Tamali bokserji imajo krajšo nihajko in nekoliko manjši okvir. Posledično je bolj vodljiv kot kakšen R80 ali R100. Motor je zabaven za vozit čez kakšne ovinke in serpentine. Logično je, da razmerje moč/teža ni najboljša in nekih norih pospeškov ni, pa v račun moraš vzet zavore, ki so letniku primerne. Na kakšno zaviranje z dvema prstoma lahko kar pozabiš. Tudi pri prehitevanju moraš vse skupaj vzet malo z rezervo. Glede na to, da se po več kot 30 letih še vedno da videt precejšno število teh starih bokserjev, lahko sklepaš, da so bili kar dobro narejeni. Ampak moraš vseeno vedet, da je to motor za ljubitelja. Vsake toliko je treba kaj zamenjat. Ponavadi spusti dušo kakšen semering, poči pletenica.... Na spletu se jih kar nekaj prodaja. V zadnjem času so jih uvažali iz tujine. R45 in R65 zaenkrat še nimata nobene zbirateljske vrednosti. Kot lahko vidiš imajo eni precej nerealne predstave o ceni.

ni sladoleda, ni fočkanja

Transalpina(Romunija)

Tako smo se znajdli v Turdi(rudniku soli),prizor me je spominjal na otok Krk,vsi se mažejo z blatom in ležijo na žgočem soncu za nekaj že mora bit dobro,če ne za drugega pa za glavobol in opekline Vstop v rudnik ujamemo zadnje sekunde,plačamo, ne dobimo pa kart,saj smo uradno že zamudili za kakšno minutko zadnji dnevni ogled spustimo se po hodniku,ki me spominja na film Vojno zvezd zunaj 35stopinj,notri 10 :notworthy: Strop in stena ,prečudovita mešanica barv....

Aaaaaaaaa....ko sva razjahala v Kocevju, sem moral najprej privzdignit zadek motorja, da se je feder skoraj stegnil v skoraj začetni skoraj položaj. Med vožnjo sem opazil, da ima moped v križu luft v ležajih, ko je prednje kolo stalno ropotalo po zraku... Ko pa sem prehiteval kamion, se mi je zdelo, ko da prehitevam s karavanom dizlom s petimi ljudmi notri, polnim gepekom, pa še štirimi bicikli na strehi...tako močno je vleklo...... ....ampak še vedno bolje kot z BMWjem, ko bi kardan navilo ko slano presto....

Po zvokih sodeč gre Ducati 100 km/h v prostem teku .

in potem se oglasi nekdo ki ni bil zraven in pametuje.... Ti sigurno veš, kje se je on peljal 60km/h, ti Kmet pa čeprou si se za njim vozil, nimaš pojma, jasno?

Danes pazite na Rakitni,se vozi siv Ford Mondeo(provida) prav tako policijska Škoda Oktavija(karavan) sem šel po omejitvah,kot vedno,opozarjam pa objestneže

Mogoce ga je pa kakat tiscal?

Pozabi! , SLO z lahi nima pogodbe o medsebojnem kaznovanju, če te dobijo na licu mesta pokasiraš drugače pa čao! SLO ma pogodbo menda samo z Avstrijo??? nevem čist točno, tako da ne se sekirat. Jeast mam iz benetk ene pet listkov če jih rabiš?

Včeraj dobra furca...od doma proti velenju in potem preko mozirja do pavličevega sedla in potem še na jezersko, tam sma si s kolegom prvošla hladilno pijačo. Štart je bil ob 9 ujutro in se je do gor dalo lepo vozit, ni še blo vročine. Potem pa po avstrijski strani do Golice. Takoj ko sma pršla v dolino je začelo sekat in do lavamunda mi je v glavi že blinkala lučka za pregretje motorja :surrender: Ampak takoj ko sva se dvignila se je ohladilo, potem pa naju je presenetil celo oblak in dež...verjetno edini oblak v evropi ob tisti uri. Jezero napakirano do amena...le zakaj, voda je bila tako prijetno mrzla da človek sploh neb šel več dam. No dež je hitr zginu, in smo se mal namočil, potem pa je vzadi pršu nov temn oblak tako da sma šibnila hitr nazaj do slovenj gradca, kjer sma se ustavla v šparu in si privoščla kosilo. klima je sedla. Nato še do celja in po eni limonadi laganac domov. Vožnja nad 1000 m je bila prijetna, vse kar je blo nižje je blo ko v ventilacijski pečici. Kot da nebi imel dovolj toplote, sem šel zvečer še na basket tekmo v celje, kjer so organizatorji prijazno razlagali da "septembra bo klima že delala". Nism vedu al naj se smejim al razjočem, da bi ga pa na guobc užgal sm bil pa preveč utrujen.... A slučajno kdo ve če na golici računajo kopanje v jezeru na tisti strani k je plaža pa restavracija. S kolegom sma se ustavla namreč tu na začetku, kjer je bla senca ampak neurejeno. Med potjo sma se namreč ustavla še na enem manjšem jezeru pa so meli "kasse"...seveda sma šla takoj dalje

Fočk Osa, hvala za sladoled

Ce sladoled s karavanom voz, ga ni mal...

Pit Stop v Logatcu. Mojster je tudi byker!

Sneci ,ti bi moral tam pučevat :grim

KTM 1190 ADV Serijska oprema: -nastavljive stopalke -nastavljivo krmilo -nastavljiva višina sedeža -nastavljiv vizir -drive by wire -stabilizator krmila -slipper clutch -patentirana platišča brez zračnice -board computer -TPMS nadzor tlaka v pnevmatikah -MTC traction control -C-ABS Bosch -DLR LED dnevne luči -EDS elektronsko nastavljivo vzmetenje Dodatna oprema: -ogrevane ročice krmila,brez dodatnih stikal(upravljanje preko menuja) -alarm -zaščita motorja -cevna zaščita rezervoarja -ogrevani sedeži(ločeno upravljanje voznikovega in sovoznikovega) -povišan vetrobranski vizir(zatemnjen) -dodatne luči -nosilec navigacije -zadnji kovček -Akrapovič

Slike poškodb in operacij (slabi želodci pozor!!) Rentgenski posnetki: Oba kolena: Desni kolk: Desnoi koleno s strani: To je nekak to.....naj bo tale tema v spomin in opomin vsem nam ki obožujemo vonj po bencinu in gumah. fantje po pameti,pa srečno damchy

Stari,to je ljubezen

Cikadina na Črnem kalu...se pripepljala za mano malo pred 19:00 in se pridružila ostalim . Motor res izstopa, bi te težko zgrešil. Lep je lep.

Če si tekmoval, potem pa ni problem, saj veš kje si, oziroma foter nabavljal rezervne dele, razen če si tekmoval pri "polžkih", kjer se zelo malo razbije. Ti malčki ne vem če so stari 5 let (50ccm). Vidiš, če bi tvoj post videl že včeraj, bi ti lahko postregel z podatkom. Sem se malo pomešal v boxih in spraševal mehanike o vsem živim. Nekaj utrinkov iz današnje dirke za DP, ki se je odvijala na kartodromu v Hajdošah. Srce karta Rotax MAX Senior

XXXL

Nč bat stari . . . . trebuh jih ne bo bolu, sam sral bodo k vidre!

Naslednjič spet Sam ne v taki ustanovi . . . . in okoliščinah!

:grim

Fočk... Sladoledar Osa_rider tnx

http://www.hpcorse.com/EN/prodotti/5/maniglia-z

ne velja,prepozno

Sem bil prepričan, da ti dela prostor za nohte. Jaz bi rekel da ne, ker ti ventil "zjebe".

Ko Z.jevci nismo na skupni vožnji.....smo pa na skupinskem pikniku V soboto smo se mel prou luštn :grim , upam, da ste za to, da to zadevo spet ponovimo še enkrat to poletje in to še v večjem številu :grim njama njama :grim navali narode Seveda Z.jevci v svojo družbo sprejmemu tudi kakšnega Apriliaša :grim Anže, a jo boš kušno? .....ma nč lupčka, sam GAS! Ker pa naš glas seže v deveto vas, nas pride tud kakšn Bemflar pogledat , je bil objestnež na ob obisku :grim ....in tko našga Shibbyja zebe ob odprtem ognju :grim ... ....ostalo je skrita tajnost in ni za v javnost, sploh moje goreče palčke :grrr

Da bom še jaz pripomnil svojo resnico glede marija reke.....tisti stric s metanjem peska in javlanjem policiji, sploh ni vaščan ampak en žabar bogat, ki si je gor naredu vikend, ker baje se ga direkt pod triglavu ne sme postavit Zdaj pa, ker ni kot v raju, je veliko prometa in hrupa, ga pa seveda moti (ni več konjičkev in tišine). Je pa ena jokica stara ja. In v vasi največ tečnarijo na policijo in občino ti, ki so se iz blokov privlekli gor in kot najcenejša zemlja postavili bajto 2 metra od glavne ceste. Tudi samim domačim gredo policaji na živce (kontrole traktorjev, hitrosti, kakšen alkotest ...). So pa za občino veliko bolj v interesu kolesarji, ko mi. Oni so kao EKO. Saj so izsilili kolesarsko pot gor. Ne vem kako jim je ratal glavno cesto z omejitvijo 90 km/h narediti kolesarsko pot. In na začetku je bla vsa cesta omejena na 90 km/h, kar naekrat jim je pa kapnalo, da bi se dalo gor v hosti s 50 km/h lepo služit, vzrok so pa navedli divjanje motoristov. Je pa občina že hotela gor postavit prave ležeče policaje, kar jim ni ratalo (zato so ti beli trakci) in že o stacionarnih radarjih se je že tudi neki sanjalo....

da začnem.... kot je bilo povedano tam kjer sem prilepil linke,me sedaj v maju čaka že 16 operacija (ne 15) kjer mi bodo z desnega kolena odstranili 8 vijakov,kar nekaj žice,ki je držala pogačico in pa ploščo z 12 vijaki iz desne goleni...ker pa sem imel stegnenico ob nesreči 12cm skrajšano in kost dobesedno v prahu,so mi to takrat sanirali s fixaterjem s katerim so mi v 42 dneh nogo dobesedno podaljšali za 5.5 cm,desno pa so mi skrajšali za 2.5 cm,da so nekako polovili linijo in dolžino obeh nog.....ker pa so kite ostale skrajšane,mi bodo pravtako v tej operaciji ki me čaka sanirali stopalo in desne prste,saj mi kite ne dovoljujejo določenih gibov s prsti.... če povzamem.... počutim se super,ovir dobesedno nimam nobenih razen te da malenkost šepam na desno nogo,brez bergel hodim skoraj vedno zdj zadnje 3 mesece,edino na kakšne daljše relacije jih še vzamem.... če se vrnem nazaj in pomislim,kako je bilo govora o možni amputaciji desne noge,kako je obstajala verjetnost da mogoče nikoli več nebom normalno hodil.....lahko rečem da sem se rehabilitiral maximalno.....in se skoraj da vrnil v normalno življenje... res pa je,da če nebi imel tako velike volje,tako velike psihične odpornosti,prijateljev,družine.......mi nebi uspelo.... zase sem zmagovalec na celi črti,življenje zajemam z veliko žlico in res maximalno iskoristim vsak dan posebej... in da se še malo pohvalim.....letos je za mano že 500 km....NA KOLESU......tako da....kjer je volja tam je moč...in to še kako drži..... NAJ SE NE SLIŠI MOJE PISANJE KOT PRANJE MOZGA ALI KOT SOLJENJE PAMETI ....RAD BI LE,DA VAM JE MOJA ZGODBA V PODUK IN OPOZORILO,KAJ SE NAM LAHKO V SEKUNDI PRIPETI.......A POT NAZAJ LAHKO TRAJA ZELO ZELO DOLGO... Zvečer pa še naložim slike od preteklih operacij in fixaterjev opisanih v prvem stavku.. lepo pozdrav

Damchy,pogumno v boj. Vsem vam, ki vas zapestje srbi,pa srčna želja, da se ne srečamo v istem "klubu". Srečno in varno.

Nekako je tezko opisat razliko med osnovnim strahom, ki ga ima recimo novoopečeni motorist, kjer prisotem strah do velikosti-teže motorja in pomisleki ali to zverino sploh lahko jaham? Posledično je motorist manj sproščen, trše odreagira, kar je lahko povezano tudi s padcom. Drug strah v podzavesti, vsaj mene pripravi do neprestanega procesiranja podatkov o razmerah na cesti in ob cesti, mimoidočih in prihajajočih vozilih itd.(ne to ni primer, da gledam v drevo in zapeljem vanj , zdaleč ne) Meni to ni moteč faktor, z leti ga precej natreniras, deluje po sistemu preventive, vedno je nekaj rezerve in dober občutek. Kadar pa tega občutka ne zaznam (daljša monotona fura), takrat je občutek podoben kot primer v avtu, voziš in se kar naenkrat za nekaj milisekund odtujis od voznje, pa ko se zaves, razmisljas ali si bil odsoten 2, 3, 4 sekunde?

Tako je..prevelik strah je samo ovira. RESPECT do motorja pa mora bit. Ko več nimaš spoštovanja do konjev,prodaj in šaltaj na bicikl.

Vso srečo pri okrevanju, upam da na koncu zdravljenja, razen nekaj brazgotin ne bo drugih posledic. Moram pa povedat, da imam sam že nekaj padcev za sabo. Tudi pri višji hitrosti. Ampak, sreča, do zdaj še nisem imel zlomljene kosti v telesu. Ko razmišljam o padcih, preteklosti, razmišljam kaj sem naredil narobe, kako bi jih lahko preprečil. Vse to kar sem doživel v preteklosti me dela bolj izkušenega na cesti zdaj, zaradi tega sem boljši motorist. Nikoli ne razmišljam o tem kako bi se lahko polomil, ali celo ubil. Tudi če pride taka misel jo odženem z mislijo na ljudi, ki celo življenje na kavču čakajo tiho smrt. Kot odgovor na veliko komentarjev tule pa vseeno moram pripomnit: Kogar je strah, kdor se boji nesreče, padca naj NE VOZI motorja. To ni nekaj kar moraš imet zato, da si frajer, so tudi druge stvari s katerimi se lahko pokažeš. Lp

Pravzaprav, niti ne vem ,kaj naj napišem. Ob branju me je žena dvakrat vprašala zakaj jokam, pa sem samo odkimal, sedla je poleg mene in po parih stavkih sma jokala oba (prvič v 6 letih odkar sma skupaj). Solze silijo na oči tudi sedaj, zato pišem bolj na obroke....... Mešani občutki se valijo,žalost, veselje...eh ne vem kaj naj rečem. Dal si mi misliti. Pred 3 tedni sem tud sam ležal ob ograji (marija reka)zraven ni bilo prijateljev, še mimovozeči biciklist se ni ustavil, čeprav sem mu mahal, na srečo sem se ustavil pred ograjo in razen bolečin, ki jih čutim še danes ,nisem skasiral. Prve tri dni po padcu ,sem se zahvaljeval bogu,da ni bilo huje in trdil ,da mi je vseeno za motor, potem sem se 20 dni sekiral, kako ga bom spravil skupaj in ga žalostno ogledoval. Po tvojem članku, mi dol visi za plastike,krmilo,auspuh, dekl, ročke in ostalo... Tvoja iskušnja mi bo ostala v spominu, vesel sem ,da si okreval in iz vsega srca upam, da še izboljšaš stanje. Hvala, ker si izkušnjo delil z nami. drži se!

S tem se ne morem strinjati - vse to moraš pričakovati in vkalkulirati v možgane!!!!! Tudi sam ti želim čimhitrejše okrevanje in vrnitev v normalno življenje. Verjamem, da svoje življenje po tej tragični izkušnji še bolj ceniš saj si plačal hudo ceno, da si se ponovno postavil na noge. Lahko bi ga pa zaklučil v trenutku ali pa dokončal na vozičku....tvoja tragična zgodba namenjena vsem nam, ima zelo veliko sporočilno vrednost še bolj pa si nas hotel opozoriti, kako je dan potem, ko se zgodi, kakšna mizerija nas čaka, polno solza, bolečin, nemoči, obžalovanja.... Ob takšnih zgodbah se moramo dejansko zamisliti sami nad sabo in nad svojim obnašanjem v prometu. Večina od nas ima prav poseben odnos do svojih motorjev, avtov, hiš itd....vse to kupujemio,vzdržujemo, servisiramo, skratka storimo vse da je, kot iz škatlice. Ali imamo do svojega življenja tudi takšen - pravi, odgovoren odnos? Ga pazimo, se dovolj trudimo, da traja, da uživamo, vozimo normalno... Davki na takšno početje so strašni - smrt, invalidnost, hude poškodbe, družinske tragedije...! Vse to nas lahko doleti, tudi, če smo najbolj previdni in odgovorni udeleženci v prometu - žal tu ni garancije za popolno varnost! Na cesti obvladovati konje, hitrost, strast do vožnje, predvidevati dejanja ostalih, pričakovati pesek, olje, zemljo.... - to ni lahko in človek rabi veliko časa in prevoženih kilometrov, da si lahko reče, da ima glavo na pravem mestu in skulirano zapestje. Pa se še vedno zgodi, da pride trenutek slabosti, ko telo hoče adrenalin, zapestje pa tišči navzdol.... Preživeti vse kritične situacije na cesti - za to je potrebno velika mera treznega razmišljanja, predvidevanja in tudi kanček sreče.... Biti odvisen od sreče pa ni dobro - prej ali slej se konča potem pa.... Na motorjih sem zvozil z več ali manj sreče caa 100 000km! Vsem nam želim več pameti in strpnosti na cesti, manj egoizma in veliko KM! LP

Odličen zapis in še bolj nazorne slike. Se pridružujem željam za popolno okrevanje. Glede na to, da je bil vzrok padca masten madež na cesti (kar so verjetno opazili tudi prijatelji na motorjih), me zanima, kako se je končalo uradno ugotavljanje vzrokov nesreče. Ali le klasična neprilagojena hitrost ali tudi neprimerno stanje ceste (mastnega madeža madeža sredi ovinka nihče ni dolžan pričakovat in temu prilagajati hitrosti, saj bi sicer lahko motorje le porivali ob sebi)? Se je ta del sploh že končal?

Včasih se 100,120km/h, na kakšnem poznanem ovinkastem delu ne zdi neka"strašna"brzina-od zdaj bom pri 120km/h pomislil nate in "ustavil konje" Hvala ti za tvojo izkušnjo ob kateri se drugi lahko samo zamislimo in nekaj naučimo. Želim ti popolno okrevanje.

Damchy želim ti čimprejšnje 100% okrevanje. Vesel sem, da se bo tvoja zelo grenka izkušnja končala srečno. Mnogi na žalost ne dobijo še ene priložnosti... Vsem ostalim pa želim veliko sreče ter pametno vožnjo še naprej, da bo takih izkušenj čimmanj, najlepše bi bilo da nobene! LP

Dobr si se zrihtal in lepo napisano, te popolnoma razumem, mene so že odpisali.... Sam sem doživel pet let nazaj podobno izkušnjo(Avto) in točno vem kaj si preživljal!!! In ko sem bil na vozičku in berglah mi je bla edina želja, kdaj se bom lohk spet z motorjem peljal in zdaj se vozim, mogoč se neumno sliši ampak to me je vleklo naprej!!!!! Drži se in zdravniki so carji.....sestavijo še tako nemogoče!!

hehe viličar ja.,.... nemoreš verjet kako je,ko si celo življenje v pogonu,vsak dan presediš v kamionu,prevoziš na stotine kilometrov,delaš,vesel,razgiban,v pogonu,pol se pa vse ustavi.....dobesedno....in ja ko sem po letu in pol znova sedel v viličarja v domačem podjetju in naložil kamion,sem bil vesel,kot otrok ko dobi igračko....vedel sem da živim in da zame več ni ovir<:) od takrat zajemam življenje z veliko žlico in polno mero optimizma in poguma....

ja prav imate nedolgo nazaj je bila zgodba omenjena v dolenjskem listu. drugače se pa mesto nesreče nahaja z novomeške strani,tik pod vrhom prelaza Vahta. drugače pa ja, Teko in ostali mi še danes stojijo ob strani,me vzpodbujajo in bodrijo.res pravi prijatelji... Volja do motorja......hmmmmmmmmmm...nevem kaj bi rekel... še vedno mi gredo kocine po konci ko slišim zvok motorja,obožujem njihovo bližino in vonj po benzinu.....ampak v teh 2 letih po nesreči še nisem zbral dovolj poguma,da bi se vsaj usedel na motor (še en je v garaži)....vsak dan sem obkrožen z njimi,še vedno v isti družbi posedamo ob motorjjih,hodimo na Grobnik,ampak nekaj me bremza,kot je nekdo zapisal tisto o duši in razumu......nikoli pa neveš,mogoče pa čez par let kupim novo zverino....ampak sedaj imam druge želje,prioritete,vsaj kar se zdravja tiče in tega da bom enkrat zopet "normalen"..... sem pa sedaj kupil novo kolo in s tem nekako pomagam celjenju in rehabilitiranju artrofičnim mišicam...in ja kar dobro mi gre....ponosen nase in hkrati vedno znova vržem rokavico tistim,ki so napovedovali,da nikoli več nebom stal na svojih nogah:):)

Kapo dol, da si preživel in boš normalno zaživel po taki hudi nesreči in da si bil pripravljen to izkušnjo delit z nami! Upam, da bo tudi kdo od "kamikaz" ki jih vsak dan srečujemo na cesti prebral tole zgodbo in naslednjič preden bo brezglavo divjal po cesti premislil ali je vredno :trance_33_sleep: glede na to, da Tekota poznam pa verjamem, da ti opore in pomoči prijateljev ni manjkalo in prav je tako lp

Odlično napisano. Sicer zelo žalostno, ampak se vidi, da je bilo pisano od srca. Take zgodbe se me vedno dotaknejo - mogoče zaradi tega, ker sem se par let tudi jaz spet učil vseh osnovnih stvari, od govorjenja naprej . Sicer ne zaradi poškodbe, ampak vseeno lahko rečem, da te razumem. Veseli me, da nisi izgubil volje, da kljub vsem ogromnim preprekam vztrajaš in da se poškodbe celijo in da se počasi a zanesljivo vračaš v "normalo". Hvala ti, ker si to izkušnjo delil z nami in upam in verjamem, da bo kmalu vse spet dobro. Srečno!