Dvorana slavnih

Pa še moji vtisi dnevne vožnje, no ja, tudi nočne in hkrati dvodnevne . Skratka štartala sva v petek malo po 14 uri, in prispela na cilj ob 21:00, štart v Šoštanju, cilj na koči na Mangartskem sedlu . Skratka vožnje je bilo kar nekaj, seveda skozi po stari cesti. Po nočitvi sva se odpravila do vrha sedla, nakar je ona šla po navadni potki, jaz pa sem se spustil na italijansko stran do bivaka Nogara, od koder pa po ferrati via Italiana do vrha sedla, in naprej po slovenski plezalni potki, nazaj pa pešaka brez plezanja . V soboto pa sva odrinila čez prelaz Predelj do jezera, in nato preko Trbiža in Kranjske Gore ..... back to home . Skratka nabralo se je za 450km cest, takšnih in drugačnih, priznam pa, da se je zlo naporno vozit z nekom, ki se šele 'vsedel'' na motor, poleg tega da ni neke potovalne brzine, je čakanje, cincanje, šaltavanje nonstop, konc koncev me pa še rit pa križ bolela da skor popidzu . No pa še nekaj malega fotk . ena pozerska .... in čez hrib na drugo stran bivak Nogara snegec pegec akcija se začela varnost je na prvem mestu .... in vrh je osvojen koča na Mangartskem sedlu in še zadnja iz zbirke

Včasih človek ne samo, da potuje ampak tudi doživi kaj posebnega, pa čeprav na samo 300km. Ker je "Birtija kod Pika" Vrsar, razpisala ponovno srečanje ljubiteljev čevapčičev in podobnih dobrot, je bila udeležba na reprizi tega dogodka skoraj obvezna. Se pravi jebise Fakersee, Vrsar hir aj kom. 1.Zborno mesto na OMV v Postojni je bilo temu primerno že označeno še dobro, da smo bili od strani prijazne natakarice opozorjeni, na napotke, saj bi v nasprotnem verjetno rinili kje po makedamu 2. da zadeva ni od muh smo vedeli takoj, saj je prijazen starejši gospod Pik sam dogodek planiral kar 14 dni. In res je, dogodek je izzvenel veliko bolje, kot kaka državna proslava. Že sam sprejem častnih čalnov je bil nekaj posebnega: 3. organiziran je bil posebni prevoz do mesta bivanja: 4. le VIP člani s posebni propustnicami so se dogodka lahko udeležili 5. g. Pik nam je razkazal poln hladilnik mesnih dobrot 6. in urno pripravil opoldansko malico, ki je bila sestavljena, skoraj iz vsega, kar je na hitro našel v hladilniku in sicer: cela jajca z lupinami (baje pomaga, da se ti dlaka sveti), en star paradižnik, ene tune k jim je rok uporabe potekel (ampak omega3 so še vedno delovale) nekaj zemlje in peska (namesto soli) mislim, da je to vse. Kakorkol, po treh travaricah, 5 pirih smo hrano na vso moč hvalili in pojedli v trenutku 7. Ker g. Norc hujša je od vse te silne hrane padel "v švahost" in mi neb bili mi, če ga neb uporabili namesto žoge za plažni fusbal 8. g. Pik je opazil rahlo lakoto (pa tut slišal Kmeta, da on je pa še od majskih praznikov lačn) in osedlal Tomosakija 9. med neprestanim turiranjem gasa in brušenjem tačk, jo je jadrno ucrl po desert v trgovino 10. desert je, kot pravi strokovnjak za obratno prehrano, postregel pred pečenjem (boj za vsako drobtinico neprecenljivo dobre sladice je bil živalsko divji) 11. po dobri sladici, je bil čas za skupinske igrice in meditacijo 12. Da je lačen gost hvaležen gost, je Kmet spoznal v naslednjih trenutkih, ko je bil čas za KULTURNI PROGRAM Če na kratko omenim samo nekatere dogodke, ki so polnili dušo: sončni zahod s pitjem cvička: obisk Dvorišča s pitjem "crno otvoreno" in narezkom: in prebiranjem ljudskih pesmi s srkanjem Travarice. 13. da ne bom po nepotrebnem nakladal in lepih črnih slik, saj so se naslednji dogodki odvijali z bliskovito naglico, prilagam le povzetek: *nekje vmes je g. Pik spekel najmanj 3 al 4 rihte raznorazne mesne hrane vključno s čevapi. Vse to je bilo požrto v trenutku, travarica je ponovno tekla, vmes je bilo nekaj pira in jegra, debate tako globoke, da se še sedaj ne spomnim o čem smo govoril, a bili smo sklepčni da je to to. Jutranja bilanca je bil rahel glavobol, prevoženih dodatnih 100km na tomosakiju, kateri je bil z verigo pripet na suziko. (Norc upam, da ne bo zanosila, drgač se pa priporočam za enga mladička.) 14. za vas smo se trudili: 15. akcijski prizori in iskanje Banderasa po plaži: 16. pa zadnja izjava g. Pika, "zginte že 1x dost vas mam" in naš odgovor "tut mi te mamo radi, pridemo še" je v bistvu povzetek tega druženja, ki bo po mojem preraslo v letno tradicijo p.s. o Romuniji, pa ne duha ne sluha

Tudi midva sva se šla voziti. Me je prijelo lulat, zapeljem z ceste in evo jih. Kaj bi šele bilo, če bi me kakat

So tako lepi kraji, da zaslužijo svojo temo! Jaz nisem našel primerne :grrr ! Vreme se je naredilo enkratno in padla je odločitev, da narediva še eno krajše potepanje (tri dni) po okolici Salzburga. Na forumu sem našel nekaj Snecerjevih idej....hvala! Prvi dan sva šla preko Ljubelja in Celovca, Moosburga do Feldkirchena. Postanek za kavo. Vreme čudovito, res pravi odklop že na štartu, pa je naju čakalo še veliko lepega! Po cesti 93 se dvigneva na krasno planoto, malo podobno naši Pokljuki. Prevozila sva Gurktaler Alpen. V mestu Murau poiščeva trgovino, nabaviva kosilo in že letiva proti prelazu Sölkpass (1788m). Sam prelaz ni kakšen presežek, je pa čudovita pokrajna, ki se je odela že v bolj jesenske barve. Na 1700m si privoščiva daljši odmor za "kosilo" in uživanje v razgledu! Nadaljujeva po dolini do glavne ceste 320, kjer zavijeva levo proti Schladmingu. Tam si privoščiva postanek za kavo, ki seveda ni poceni....turizem pač. Popoldan prispeva v Radstadt, kjer najdeva nastanitev http://www.egglgut.com/english/index.html Za ceno 27€/na osebo z zajtrkom, sva imela vse kar potrebujeva. Gospa prijazna, pripravi super zajtrke, le angleško se ne bo dalo sporazumevati. Naslednji dan pa po Snecerjevem planu, ogled jezer okoli Salzburga. Po 166 skozi čudovito vas St. Martin am Tennengebirge. Lepa 166 naju pripelje do Hallstatter See, naprej skozi Bad Goisern, Bad Ischl in levo proti kraju Strobl, kjer zagledava drugo jezero Wolfgangsee. V St. Gilgen-u desno in obvoziva jezero Mondsee. V istoimenskem kraju, ob jezeru spijeva kavo. Vetrovno a krasno sončno vreme okoli tega jezera....drugje pa ne. Po 152 voziva ob obali jezera Attersee, ki je največje med vsemi. Do kraja Steinbach, potem zavijeva desno proti mestu Altmünster, kjer zavijeva desno in ob obali jezera Traunsee (145) proti Ebensee. V Bad Ichlu se krog sklene. Odločiva se, da greva po isti poti nazaj, saj je veliko bolj zanimiva kot po glavni cesti proti Bad Aussee in Stainachu. Uživala sva vsako minuto, vreme čudovito, brez oblačka in idealne temperature! Za povratek sva najprej imela v planu skočiti še na Grossglockner, a sva se premislila in se odločila za ponoven skok na Maltatal, saj ga v sončni izdaji še nisva videla. Iz Radstadta sva po cesti 99 šla čez Radstadler Tauern (1739m). Zgoraj naju preseneti velika turistična naselbina Obertauern, eno večjih avstrijskih smučarskih središč z okoli 100km prog in 26-tim žičniškim napravam. Hotel ob hotelu! Drživa se ceste 99, v Gmündu je čas za kavo in uživanje na sončku. Skočiva na Maltatal, ga poslikava v soncu, kar nama dve leti nazaj ni uspelo. Naprej do Seeboden-a ob obali Millstattersee po 98 do Beljaka, ki je bil preplavljen z takšnimi in drugačnimi HD-ji, saj se je ravno zaključevalo tradicionalno srečanje Harleyev. Skok čez Korensko sedlo in proti domu. Za nama so bili trije čudoviti in nepozabni dnevi. prevozila sva slabih 1000km, vse skupaj pa naju je prišlo cca. 250€.....vredno vsakega cesta!

Včeraj malo bolj zgodnji štart – s kolegom sva se dobila v Mantovi, popila kafe in gasa po AC do Kozine, tam ven in naprej čez Obrov, pred mejo še tankat, potem pa čez Starod, mimo Reke po AC in ven za Bakar. Za dol je bilo nekaj malega prometa, ma se je dalo lepo vozit, edini problem je bil ker je moj sopotnik ugotovil, da ma že zelo boge gume :grrr Pred Senjem sva se ustavla da sva ugotovila »škodo« - hmnja – mu predlagam da greva vsaj do Karlobaga in grem od tam sama naprej če bo kriza. Če si enkrat tam nekje pri Senju, se pač ne da it kar nazaj … Mi namigne da bo malo bolj na izi prehiteval. OK se nekaj časa trudim lepo in zmerno vozit, potem pa ni več šlo … Bi bil greh! Prehitim in se vmes ustavljam za fotkat – tako sva prav lepo nadaljevala dol na jug … Bolj ko sva šla južno, manj prometa je bilo in večji užitek je bil vozit! Nasmeh zagotovljen V Karlobagu se ujameva in ustaviva. Pade odločitev da greva oba naprej … Od Karlobaga dalje – ponovi vajo – malo sem bla pridna, a že kmalu ni šlo več … ^_^ In potem tisti omamni vonj borovcev in morja ko gre cesta čisto ob njem – mmm če bi lahko, sploh ne bi šla nazaj In potem cilj Starigrad – Paklenica , kjer sva spila kafe, nardila par fotk … od tu nazaj do Jureta, kjer sva si privoščila malo daljšo pavzo in kosilo … S polnimi želodčki naprej po istem principu – jaz naprej, vmes fotkat in malo počakat, pa je šlo … Za nazaj je bila cesta čisto prazna – če se ne motim sem do Senja prehitela en avto – čudovito! Nekje pred Karlobagom v ogledalih za sabo zagledam nekaj rumenega – pomaham naj gre mimo in zmeda šele takrat opazim da z mano vštric vozi in maha Rumenicestak V Karlobagu sva rekla par besed, potem je šibal naprej, jaz pa tankat. Na bencinski je bil tudi en slovenski par, ma sem pozabla s katerim motorjem. Kmalu je prišel tudi kolega, zato sva šibala naprej. Še zadnji postanek za fotke … Naprej čez Senj in Crikvenico, mimo Reke po AC, na počivališču krajša pavza, potem pa do Rupe, čez mejo in v Ilirski Bistrici na bencinsko menjat žarnico na Kwakiju (spustila dušo ob morju ) in na eno pijačo, potem pa gasa domov vsak v svojem tempu - ker je bila ura že malo pred osmo, sem šibala naprej, a me je vseeno že kmalu ujela tema (kako se je že skrajšal dan! ). Čez Ribnico do Pivke, v Postojni še tankat, potem pa po čisti temi čez Ride (nobenega tam ) in Logatec proti Vrhniki – včeraj (za razliko od sobote, ko je na cesto pritekla lisica in po hupanju stekla nazaj v gozd) k sreči ni bilo nobenih nočnih obiskovalcev - varno do doma. Vsega skupaj dobrih cca 600 km. Č-u-d-o-v-i-t-o In jaz bi še ...

No pa še ena umazana... Tole je iz enduro relija v Romuniji na katerega smo se udeležili 3 leta nazaj. Dogodek se imenuje Enduromanija (http://www.enduromania.net/en/index.php?id=53) Gre za vztrajnostno - orientacijski reli po območju velikem za cca tretjino Slovenije. Dobiš 80 koordinat in naj bi jih osvojil čimveč v 5 dneh tekmovanja. (vsak checkpoint pa je točkovan glede na oddaljenost, zahtevnost terena in orientacijsko zahtevnost) Aha pa Slovensko-Češka ekipa je končala na tretjem mestu Iskanje enega od checkpointov:

Danes res prava uživancija po magistrali...

En "kosmat" vtis iz Avstrije...

Stanje Sava Sport Force pri 6645 kilometrih Sprednja ima še 2,65 mm profila Zadnja ima 2,58 mm profila Za kakšen kilometrček bo še Še zmer drži do ušes

iiiiiiiiiiiiiha, lušn je blo

Če sopotnico bolijo kolena je to znak da jo morš zamenjat za mlajšo

Spet savudrija v špilu....petek dol, nedelja nazaj. Poraba 1,2l/100 po prevoženih 290km v obe smeri :-)

odličen vikend v staremgradu. nobene gužve, galame itd. ne da se mi veliko pisat, dol sem šel preko rogatca, zagreba, josipdola, otočaca, gospiča, gračaca in potem ovinek nazaj do starigrada. nazaj pa po obali do senja in potem do ogulina. tu vklopim garmin in me ppelje po neki vukojebini do vinice in potem preko črnomlja, žužmberka, ivančne gorice do litije ter tam potem po normalni cesti domov....zadnjič da ga uporabim če ni res nuja. daš najhitrejhša pot pa te pele u tri pm.... drgač pa jadranska magistrala super lepa. od starigrada do karlobaga odličen asfalt, do senja pa bo kmalu se mi zdi nov. od senja proti brinje tudi noro dobro ter tudi od josipdola gor na brinje, asfalt kot na kaki progi, grabi ko lepilo. naslednje leto sem se že odločil, da grem sem na dopust za več dni in to v septembru, ko ni več ljudi. jadran je najlepši, pa naj reče kdorkoli kajhoče. slik je neki, sam niso baš neki. bom nalimu samo eno....kaj jima fali (razen motorja ) se včasih vprašam (v teh časih vedno večkrat)

Ja itak, zdej k mam traktor od mopeda, bom pripeljal 40kg apna v ride. Bo še mal ostalo za skale prebelit.

Tedybear.. imaš prav, glede Čehov.. Se mi je on model zdel znan, pa sem šel slike prejšnjih let gledat... Tavelika slika je predlanska, stranski pa letošnji...

... ja.. ti čisto lepo pelješ, samo za tabo je treba diujat, če se te češ držat...

Pa ne pozabi na "kanon", kateremu praviš izpuh.

a kdo ve, se pripravla tud "road force"? za pussyje mojga kova k si ne upajo vec gasa odpirat?

.... pa v petk me je prijazn policist ustavu na ridah Me je opozoril, da imam miši v omari, da so mi rokavice zgrizle

Keiko videna na Jadranski magistrali. Za tabo vozila od Žute Lokve do Senja. V Senju si se ustavila, midva sva ti pohupala in vozila dalje.

Fočk ..... Fočk

Objestnez.

Včeraj do Karlobaga Kjer sem malo zaplaval Danes med drugim Bled Bohinjsko jez. nazaj čez Sorico mimo vasi Sorica Ta lep vikend sem navozil okrog 800 km.

Vleče 130? Kolikor vem je omejitev 130. Al si ti tudi eden tistih, ki vozijo 2 metra za ritjo, blendajo in pričakujejo da se jim bom umaknil med dva tovornjaka. Jok brate, 130 se bomo peljal dokler ne prehitim.

Sicer se mi ne da spuščati v debato kdo ima daljšega, ampak na tole pa moram odgovoriti, ker to o izkoristku komponent pa vse prepogosto slišim. Ali lahko na cesti maksimalno izkoristiš vseh 130+ konjev? Ne. Ne moreš. Promet, luknje v asfaltu, omejitve, enostavno ne gre. A vseeno se nas večina tukaj verjetno ne bi zadovoljila s 25 ali manj konji, ker od viška ne boli glava. Pa v tistih 10% časa, ko lahko spustiš vseh 130+ konjev na pašo je dober filing, ki odtehta dejstvo, da jih je za ostalih 90% časa gledano skozi oči izkoristka enostavno preveč. Enako je z vzmetenjem in zavorami. Dokler je cesta lepa, situacija predvidljiva in nisi v tistih 10% časa, ko bi lahko vozil približno na polno, verjetno ne boš opazil razlike. A takoj, ko pride do nepredvidljive situacije ob kateri boš moral na polno zavirati si boš želel imeti boljše zavore, ne glede na to, kako dobre imaš. Enako je z vzmetenjem in luknjami v cesti. Saj se s slabšim da preživeti, a ko enkrat poskušiš boljšega, ob katerem nekatere prej zaznavne luknje kar izginejo in je motor enostavno bolj "prilepljen" na asfalt, se na slabšega ne vrneš več.

Ravno prišel z izleta kjer sem naredil še par fotk motorja. Čeprav ga imam že 6 let sploh ne vem, če sem ga kdaj slikal, in sem naredil par fotk tko "za spomin", čeprav ga ne mislim prodat:) Torej GSXR 600 SRAD, 1997, prevoženih 75000 km. Do sedaj ni odpovedala še niti ena stvar, letos pred sezono večji servis. Menjana veriga odmičnih gredi, opravljena kontrola zračnosti ventilov, sinhroniziranosti vplinjačev...vse bp Z njim se večinoma vozim v službo in nekajkrat letno na kakšen izlet. Meni se zdi super motor (kaj novejšega itak nisem še nikoli vozil ). V primerjavi z prejšnjimi motorji, ki so tehnološko izvirali nekje iz začetka 80-ih, pa se mi zdi zelo "advanced" . V glavnem meni je super bajk in niti ne čutim potrebe po kakšnem drugem motorju. Upam, da bo še nadaljih 6 let tako zanesljiv:)

...kot je MF zapisal... povod da se gre gor... kljub še vedno trajajoči rehabilitaciji, dogodka kot vsako leto nisem zamudil... v soboto sem prvič po nesreči osedlal motor "odbajkal" gor preživel prijetno ropotajoče popoldne in noč, ter se v nedeljo z daljšim krogom po Julijcih vrnil domov... Ja, za ta dogodek je vredno prekršiti tudi bolniško! ...ja, je pa to filozofijo treba razumet, enako kot nažiganje v leru u iberture na zborih ali vožnjo sportakov na prikolici do Grobnika in nazaj... vse to JE motociklizem... kar pač komu paše... In Na Baškem je vsaj zame nekako še najbolj veselo...

To sem pa tudi jaz vedno trdil, ko sem videl te Bike shuttle... Enega Road kinga ali Elektra glide je greh pripeljati s temi šleperji. In, če je kdo malo pogledal na teh železnih paletah naložene Harleye, kje je nihova destinacija... Na enih parih sem videl napis Munchen. Čakaj malo..-200 kilometrov se model ni sposoben pripeljati??? Ampak, kdo smo mi, da sodimo? Še vedno pa mislim, da je za enega tourerja, ki je narejen prav z namenom udobne vožnje, žalitev, da se ga vozi s šleperjem teh par kilometrov. Kot tudi za sportake, ki jih na srečanjih v leru nažigajo v rdeče obrate. Si bom sposodil besede Gustinčiča: ''...inženirji so tedne in mesece delali, preizkušali, odvzeli par dekagramov tu in tam, da je motor lažji, z boljšimi pospeški in lego na cesti. Modelu pa je največji užitek, da ga v leru nabija v iberture, ko motor boleče riga ob vklapljanju limitatorja....'' Ja, tudi to je žalitev za motor in delo inženirjev. @a79, Faaker see niso samo Harleyi, ti so bolj povod, da se gre gor. Če me razumeš.

pol bomo pa lahko še kak grafit na skale narisali

A si temo falil? Kdo ma visoke tačke? A sovoznica? A slab položaj ma? Ja lej, mi beemwe fahrerji že znamo naštelat...

končno dokaz, da BMW res prednjači pri novotarijah:

http://www.mojvideo.com/video-bik-nategne-motor/9bd9645e0705bded2dc7

15kkm do zdej.....upam da jih bo še kej padlo

... Zate bodo JUJU Force Spešl Edišn skonstruiral... Sport Force so narejene tako, da če so dobre za diujake, bodo tut za softiće...

100/90-18 , 130/90-16 pa 130/80-17 naj začnejo delat...banda...

Na FB je ena W skupnost. Tam so slike postopka. Dejansko je treba motor podret in vstavit noter kose od 650 ali pa kupit kit. Zanimivo je to, da so jih lastniki na 650 na veliko ven metali nožne zaganjače, da so imeli prostor za dirkalne stopalke. Lastniki W800 ga pa blazno pogrešajo... Kdo bi to razumel. V tujini W650 velja za kulten motor. Tudi ceno dobro drži. In ja... tastari je bil dejansko bolj "taprav" in tudi po zmogljivosti ni prav nič zaostajal za ta novim W800. Večina delov je kompatibilnih. Razlika je samo v 5mm večji vrtini in elektronskem vbrizgu. Na žalost je vse prednosti dodatnih ccm pri tanovem je pojedla ekologija.

dober motor, vsaj eden je tudi pri nas. zadeva je vzdržljiva, nizke cene pa so verjetno posledica letnika in tega, da so od triumpha bolj priljubljeni drugi modeli ala speed triple, legend tt, boneville,... če ti je všeč - vzami, ta trivaljnik je zakon

Glede tega sem se pogovarjal s kamionarji. Razložili so mi, da njemu razlika v vožnji med recimo 90 in 100km/h pomeni veliko, ker je omejen z urami. V celem dnevu je to precejšnja razlika v km, gazda pa mu teži. Zato se spravijo prehitevat tudi takrat, če so minimalno hitrejši od drugega kamiona... Torej - nothing personal, its just bussines Res pa je, da bi počasnejši kamionar lahko v tistem trenutku malo popustil gas, kar pa marsikdo ne naredi (in smo spet pri vozniški kulturi).

Kak bar vec? Prevec napolnjene pnevmatike ravno tako ne drzijo.

mal za lušte.., mal sm se igrau z bremzo..

Objestnež.

Iz obupa ze hdje kradejo :-)

Odgovor je na dlani. 33. »prehitevanje« je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v isto smer, ni prehitevanje; 53. »vožnja mimo« je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču; To ne bo zastonj, to bo kremšnita.

nekateri pa mislijo, da se cel čas lahk po AC vozijo po prehitevalnem pasu če gredo 130. Aja sej eni mislijo to tut pr 100. Pa js jim nč ne blendam, sam kombi jim 135km/h prtiskam v rit, ker so brezobrazni in se ne umikajo.

zanimiva furca do Ilirske.. nism vedla, da je nekih 207 km do tja zacetek seveda iz LJ mim Lavrice, Skofljice, Smarje-Sap, Grosupljega, Visnje Gore (kjer se je en mal zakompliciral ko sm vidla, da naj bi bil obvoz do Ivancne, seveda sla po obvozu in lej ga zlomka- prsla do hriba, na katerga je bil speljan makedam.. jeah right.. js bom sla po makedamu pa to se v ne tolk nedolzen klanc.. ok, ustavim, obrnem grem nazaj, seveda zalutam, ker mi pac dolenjski konc prakticno nikol ne pride pod kolesa ) naredim ogled in grem na AC do Ivancne.. Pol mim Muljave, Zagradca, Zuzemberga do Dvora.. na petrolu "poberem" novopeceno motoristko in se odpraviva prek "moje" ceste u Kocevje (prvic odkar sm tm odletela pred 3 leti.. ovink sploh ni tolk hudo grozen ja ja, izkusnje!! ). potem u Ribnico, Sodrazico, Cerknico (tam nekje "pobrala" se krucija hvala za druzbo! ), Rakek, Unec, cez ride do PO in potem do Ilirske.. nazaj domov pa kr po standardu- Postojna, ride, Vrhnika in na AC do doma.. padl je lustnih 314km

Danes zelo pozen štart – je tako pasalo malo dlje spat … :zzz: Malo pred 12h na jugozahod – čez Ride, v Postojni tankat (srečala Mausa), nadaljevanje čez Črni Kal in Gračišče, potem čez mejo (cesta pri Buzetu je vsa asfaltirana za razliko od na zadnje ko sem tukaj še plužla po makadamu), naprej čez Ročko polje, nato pa vzpon na Učko, na pol poti pavza za malco, pretegnit krake in obnovit zalogo vode potem pa naprej čez Velo Učko skozi gozd po skoraj prazni cesti do Jurovićev, od tam pa dol po serpentinah … do Ičićev, tam desno – na jug in že kmalu uživancija v ovinkih in vonju borovcev – mmm božansko! Ni blo časa za slikat ker je blo preveč fajn se vozit. Čez Plomin, v Vozilićih pa na jugozahod mimo Labina, vmes še tankat, potem pa naprej do Pule … Od tam pa na severozahod do Rovinja, foto postanek v Limskem zalivu … in kratek klepet z domačinoma. Sta mi nardila par fotk za spomin, povabila še na pijačo – ma ni bilo časa ker sem mela še en kos poti do doma, zato sem nadaljevala mimo Brajkovićev do Poreča, proti Antenalu … Čez Novigrad do Umaga, tam pa na vzhod, naprej čez Kmete in Plovanijo do meje in čez do Kopra, čez Črni Kal in Senožeče do mojih na večerjo, potem pa čez Ride nazaj domov. Slabih 500 km (cca 472). Je pasal odklop po norem tednu!

... mal prejle sem oponašal Kmeta.... zdej se mi pa riga....

Jp Samo še na enmu manjka Je treba zaščitit slovenska delovna mesta, še posebaj če ti postrežejo z dobrim izdelkom

V glavnem. Jest bom dal pa samo koristne informacije iz dnevnih vtisov: - Ne slači se, če je kdo v bližini s fotoaparatom; - Če si zmenjen, da se gre kopat, nikoli ne skoči prvi v vodo, ker te bodo vsi ostali zajebali in se ti smejali z brega; - Vozi prvi v koloni, če ti žmiga rumena lučka... ker če gre prvi Kmet, boš porival do naslednje pumpe;