Dvorana slavnih

Rumena flota

Ob 13h je bil štart,s Pikom 1 in Zivimnorcem smo se dobili v Paviljonu na Brezovci kjer smo odkrili nov prototip BMW motorja,naredili smo prve vohunske posnetke Sam tip na motorju je bil pa čisti pacient :grim Na Ridah smo se pofočkali in na OMW pobrali Damija34,ki je bil za današnji dan naš vodič.Še dobr,drugače bi se jaz pa Pik 1 še zdej kje vozila Ma pa Pik en čudn motor,skoz je bil na pumpi Ne ma spraševat kje sem se vozu ,ker ne vem,v glavnem po Primorskih kolovozih....... to je se mi zdi pred Sinjim Vrhom kjer so se mal starejši otroci veselili No to je blo pa na vrhu Pot nas je vodila čez Kolk..........ja ata Pik bo kmal rabu kakšnega frišnega,al pa scooter :lol: tuki pa smo bo Dami34 povedu Zivnorc pa ne bi bil zivnorc če ne bi bakreno babo od zadaj No to je odspredaj......... :blink: To pa je odzadaj ko je končal :naughty: ja res je sveder No ko se je odmaknil k počitku sem lahko naredu eno To pa je v Ajdovščini ^_^ Dami34 nas je povabil k sebi na suho sadje pravijo da z leti postaneš moder,no ko gledam te svoje prjatle molm,da ne bi bil nikoli star Tud pesku je blo mal nerodn :lol: preden smo se odpravili do Črnega Kala pa še redno vzdrževanje kardanskega sklopa,ja Pik se strogo drži Snecerjevih navodil,brez WD40 nikamor Ker smo bili že tam smo pozdravili še Simplmena in BMWjahačico Pol pa domov čez Rebernice,Ride kjer je stal tintin z inventarno št. Blo prijetno,polno smeha,300km in brez koristnih informacij :lol: Lp jutri pa v Paklenico

ker je njegova lepo oblikovana tvoja pa ko avtomobilska znucana.. gor dej savo, pa nehej težit..

KTM Duke 125..ni ravno zverina, je pa kr fajn motorček

Danes pa res štartam ob 9h … No je bilo blizu – ob 9.30h Le kam - klasika (tako je fajn, da ne morem da ne bi šla ) – po AC do Kozine, tam ven, čez Obrov, malo pred mejo tankat, čez Starod, mimo Reke (je blo prav luštno ker je bila prazna cesta, zdaj je še kamperjev ful malo), ven za Bakar, kjer je že postalo bolj prijetno – od Reke dalje nad 20 C Naprej čez Novi Vinodolski so Senja – lepo presenečenje – povsod je asfalt, edino par »pragov« je kar zaj… fajn nabije če ne greš dovolj počasi... Hehe nekje vmes na tem delu sva se spet srečala s črnim Kwakom – GregaSLO Ker je bilo tako luštno vozit, se vse do Karlobaga nisem nič ustavljala – niti za slikat ne. V Karlobagu pa kratka pavza za par fotk in malo popit – tu je bilo že prijetno toplo Še malo bolj južno … V Starigradu sem šla tankat. Kar naenkrat se zraven mene prikaže Jozexj6 in DIN rekli smo par besed, zvedla sem, da nekje po Jadranki hrumi tudi Kmet, potem pa sta šibala naprej. Ker je bila ura šele 13h in ker ne maram ponavljajočih se zadev (mora biti vsakič vsaj malo drugače ^_^ ) sem se odločla da grem še naprej - Paklenica od daleč … Še malo bolj južno … in čez Maslenički most – če sem bila že tam je bilo seveda treba it še do Zadra – sem mela plan samo malo slikat in potem po isti poti čim prej ven iz mesta. Hehe ja seveda – kot v vsakem večjem mestu so me zmedle enosmerne Če grem po isti poti iz mesta kot pridem, se po navadi ne zgubim - v Zadru to pač ni šlo, saj je bila cesta, po kateri se prišla do morja enosmerna … Sem probala prit ven iz mesta po orientaciji in ko sem mislila, da sem se že čisto izgubila, sem vprašala enega fanta kje moram it, da pridem na cesto nazaj proti Maslenici. Izkazalo se je, da sem celo na pravi poti – na naslednjem križišču desno, od tam naprej pa so že bile oznake Še pogled na mesto od zgoraj … Hitro ven iz mesta – nazaj do mosta slikat … In spet užitki ob nizanju ovinkov Čez Starigrad in naprej - na poti proti Karlobagu … V Karlobagu sem se ustavla na bencinski da sem kupla tekoče poživilo – je bila že ura za pavzo in kaj pojest. Malo naprej od Karlobaga … Ko sem slikala, sta mimo pridrvela Kmet2 in Dami34 – no vsaj njiju sem registrirala (mogoče je bil še kdo zraven ). Potem pa naprej proti Senju … na poti sem spet srečala Jozetaxj6 in DIN-a – upam, da sta zrihtala potem Ker je bilo že kar pozno sem šibala naprej, saj sem bila že res lačna. In končno sem uspela najt ravno pravi kotiček za malco in malo meditiranja ob morju ^_^ Kaj je pasalo malo stegnit noge in nabrat energijo za pot do doma. Ob 16h je bil že čas da se počasi spet spravim na motor. Za nazaj seveda spet uživancija. Po isti poti – čez Senj, Kraljevico, mimo Reke in do Staroda. Uspelo mi je priti še čez mejo (na hlape ), potem pa spet tankat, naprej do Kozine. Danes sem opazla, da se začne mračit že okrog sedme (je pa res, da je bilo pri nas oblačno) zato sem se še pred Senožečami ustavla da sem zamenjala temni vizir s svetlim in nase navlekla ta toplo podkapo in si vklopla gretje ročk. Do pol osme in Rid je bilo gretje že na maksimumu Doma sem bila že v čisti temi, okrog osmih. Toliko se je nabralo … Dobro čiščenje po celem tednu :xx: v službi .... Pasalo!

Danes prava uživancija, prazna cesta in super sončen dan. Hvala Damiju in Maretu za pijačo.

Včeraj štartal on 10:10, do Starigrada prispel po 5 urah in 343km. Ob 17:10 sem šel nazaj in prispel domov ob 21:30. Zaradi mraza (11 stopinj v Ilirski)) in teme sem se vračal od Crikvenice preko Reke po avtocesti. Ponoči ne vozim po gozdnih cestah, preveč možnosti za divjad na cesti. Dol grede sem šel po AC do Unca, nato čez Lož in Delnice (tu sem naredil neželjen ovinek. lahko bi šel po bližnjici) in preko Crikvenice naprej. Skupaj 651km. Žvalca je popila in pojedla v povprečju 5,05l/100km. Med Karlobagom in Starigradom stalno v drugi. Izgleda je bila na ostalih odsekih poraba krepko pod 5, da se je izničilo. Na tej vožnji sem prešel na števcu lepo številko 20.000km. Poraba ji s prevoženimi km upada. Danes zaenkrat pavza in čas z družino, mogoče pa skočim do Vikija na popoldansko kavo. Je treba izkoristiti lepo jesen. 1.Divjina na cesti - Prezid HR 2. in 3. Pogled na Omladinsko jezero pri Delnicah. 4. Karlobag ob povratku

Ma dejte no....dej gor ene gume, pa gasa....tko kot sre eni napisali, razlike med novimi gumami zacetnik skoraj ne bo opazil...med staro pa novo je pa ogrooomna razlika...sploh ce je taprva znucana v streho, zadnja pa da je ravna...nemogoca kombinacija. Pol das pa kero koli novo gumo gor, pa mislis, da imas nov motoor...in bos hvalil to gumo na forumu k stumaatr. Jaz imam gor Savo...in sem izredno zadovoljen. Dej gor to gumo pa mir ...pa tudi ce bos naredil kak km manj...pa kaj pol, sej je toliko cenejsa..pa ce ti slucajno ne bo vsec, jo lahko prej zamenjas.... Kos mo glih pri obrabi...se mi zdi, da bo naredila ene toliko km, kot sport smart.. s tem, da se savina lepse pelje...

Med fentanmi in frisnimi gumami je precej precej vecja razlika kot med razlicnimi novimi. Lahko pa se na to temo doktorira. Je zabavno brat. Razturajte dalje!

Yamaha YZ450F (letnik 2011) z novimi grafikami:

MNE Dolomiti :-)

Se mi ni dalo na sluzbeni pohod, pa sem se sel rajs mal peljat... Startal od doma - Bogensperk - Litija - LJ - Domzale - Kamnik - Kamniska bistrica - Gornji Grad - Radmirje - Mozirje - Sostanj - Velenje - Sempeter - Prebold - Trbovlje - Litija - domu... Prijetnih 250km, mal je blo hladno, pa vseen lustn. Izvir Kamniske bistrice Tle gre pa nas denar - TES

No končno Suzuki z nekaj okusa in duše

Ne bit ljubosumen,sej mogoče si ji tud ti generalno všeč

No mi bomo una mala kolonca ko bomo mim vas leteli v 6-ti

Ta brencelj gre kamor češ, tud v dvoje s prtljago, tako, da veš... , bolj je odvisno od volje posadke... :notworthy: bravo

Torej, vse skupaj sva prevozila malo več kot 3500km, uživala 10 dni, spoznala nekaj novih ljudi, si malo pobližje ogledalo kulturo drugih držav. Občutki so neverjetni, z mislim sem pa že pri naslednjem letu in novemu podvigu. Na poti ni bilo nekih večjih težav, vse je potekalo tako kot sem si zamislil. Kljub temu da so nekateri mnenja, da je za nekatere škoda potovati z motorjem, lahko rečem da sem neizmerno užival in se zabaval. Maus hvala za napotke, Kmet hvala za malo pomoči okoli motorja, Mare65 hvala za izposojo stranskih torb, ki so namesto v Istri končale v Grčiji Če si prišel z branjem do sem, upam da sem ti vsaj približno lahko opisal kako sem se imel, glede na to da nisem nek strašni pisec. Posti so bili spisani na pamet v enem popoldnevu, torej vsebinsko niso glih dobro popolnjeni in slovnično pravilni lp, mz

Moja nova honda cbf 1000fa 2013

Živjo vsem skupaj, za tiste ki me ne poznate, sem Slaven, star 25 let, naokoli pa sem prevažam z Yamaho Fazer 2004 letnik. Že od nekdaj sanjam o potovanjih z motorjem in letos sem začel z uresničitvijo le teh. Ker je obisk Grčije za prvomajske praznike padel v vodo, zadevo prestavim na september. Planiranje se je začelo že začetek avgusta, ko poleg povabim še Krucyja in Damy. Krucy zaradi službenih zadev odpove, Damy pa nima nikakršnih ovir. Ostaneva sama in se kljub najini neizkušenosti v vodah motorizma (jaz 1 leto, ona pol leta), podava na pravo malo potovanje. Plan je bil obiskati Meteoro in otok Lefkas, vse ostalo je bila stvar dogovora in Damyjinih želja

Ker sem za Kmetom2 vozu

zakaj ga pa nisi ustavla pa na kofe povabla, jst bom kr rekel da to večino moških sploh ne moti :=)

http://www.youtube.com/watch?v=16bRiH5zfOY

http://www.siol.net/avtomoto/novice/kratke/2013/09/chris_pfeiffer_akrapovic.aspx

Bi bilo fajn zvedet iz prve roke, če se windjammer obnese. Vprašanje je tudi koliko časa zdrži pretegovanje čez glavo. So pa obstajali motorji, ki tega problema niso imeli. Si ga lahko gnal po avtocesti brez milosti (no ja, več kot 200 ni šel) pa nisi bil nič utrujen, niti kakšnega posebnega hrupa ni bilo. Pa še lep je bil za tiste čase. Honda cb 900 f2 bol d'or. Po dveh desetletjih sem spet imel priliko se gor usest.

Nauk te zgodbe: Živnorc povrta vse kar miga in nepremično stoji....nasplošno vse, sam da se ne upira :grim

Tudi ob takih poznih urah še drži SAVA ?

word :yes:

...hmmm V realnosti mi recejo, da sem "papak"...k sem bolj tiho...sploh ce sem v druzbi Pika, Kmeta in Damija....ko ne pridem do besede.. ..drugace pa...ce iz mojih postov razberes, da sem veliki osvajalec. ...v bistvu tebi manjka en oreng dec ....pa si pol to tko predstavljas...

Kasn hrup? :evilgrin:

Hudič je, hrup. Jaz sem na svojem pred leti montiral povišano šipo, pihalo ni..bil je pa hrup. Turbolenca, pa take pa to. Sem mislil, da je čelada kriva. Kakorkoli sem nastavljal naklon šipe, slabše je bilo. No, lani sem pa montiral Ape hanger, drža malo bolj komot, hrup pa je...zanimivo -izginil. Če ne bo bolje, čepki rešijo problem s hrupom.

Vem kaj misliš, ker imam isti problem. Razmišljam bolj o tej rešitvi... windjammer kao. samo poleti zna bit toplo.

Ej sori da vdiram, samo kao ste cel svet prepotoval pa to... pol pa taki majmuni da mi mine temo brat. legende bom se jaz dalje vozil sam okol pa nič delil na TEM forumu. zakaj, vem dobro.

Danes par rund gor pa dol... Sami gsxrji so bli dons tm

Tud za to ga neb mel,da spusti glas vsAJ podoben APN4 mu treba doma naredit še eno luknjo v izpuh

hvala bogu, en problem manj , drugače pa bom raje :xx: , ker skoraj ne verjamem, da si tudi v resnici tak oh in ah osvajalec (bolj "tekoče namazan" jezik) . Tukaj včasih nameč izgleda kot, da ti skoraj ves ženski svet leži pred nogami in ti je ves čas na razpolago ... v reali pa... p.s. generalno pa nimam slabega mišljenja o tebi

Fotke 9. dan: Lovčen, mavzolej Ko se naredi vreme je pa super razgled Po vsem bruhanju, sedenju na Wc-ju,vročini in 451 stopnicah....... mi lahko verjamete, da nisem bila v stanju spraviti skupaj bolj solidnega nasmeška. Slaven pa se je počutil že veliko bolje Tivat Malo sva pogoljufala .) Most dr. Tuđmana, Dubrovnik

6.dan Lefkas-Igoumenitsa-Sarandë-Vlorë-Durrës cca 460km Ta dan se zbudiva spočita in naspana, saj sva prejšnji dan samo lenarila. Ker naju čaka dolga pot, se iz kampa odpraviva že ob 7:30 zjutraj. Spet se peljeva po cesti ki sva jo prevozila 2 dni prej, tokrat v kontra smer in ne boste verjeli, še vedno je zelo dolgočasna, sama ravnina. V Igoumenitsi vidim trajekt ki pelje v Trst, bodisi v Benetke in porodi se mi misel, kaj pa če greva na trajekt in domov? Ma ne, Albanijo je treba videt! Angleži bi rekli, it`s a must! Malo pred mejo napojiva sintisajzer, možakarja vprašava za pot do meje in šibava. Na poti srečava tri motoriste iz Nemčije, ki se nama zelo hitro oddaljijo. Midva sva na dopustu in se nama pač nikamor ne mudi. Na meji malo gužve saj poteka nepotrebna birokracija.Z italijnaskim parom na motorju si izmenjamo nekaj besed, ker ne obvladata nobenega drugega jezika kot makaronščine se sporazumevamo bolj z rokami. Po kratkem čakanju sva že v Albaniji, seveda se je bilo najprej treba fotkati ob njihovi tabli. Oba sva bila videti srečna in zadovoljna takrat, čeprav so se ob vstopu v Albanijo začele težave, le da midva tega nisva vedela. Po kratkem pregledu dokumentov se odpeljeva tej neraziskani deželi naproti. Temni oblaki v daljavi niso obetali nič kaj dobrega, pa se nama je vseeno uspelo izognit dežju. Po kratkem času prispeva v Sarandë. Na prvem križišču mi en možakar moli pod nos tablo z napisom HOTEL. Ko mu odkimam se kar udari po čelu. Narediva častni krog, Damjana kar z motorja naredi par fotk, zamenjava denar in se napotiva naprej. Kot je za mene značilno, se v mestu malce izgubiva. Problem je v tem, ker nihče ne govori angleško, oz bolj slabo. Kljub vsemu se uspeva vključit na pravo cesto proti Vlorë-ju, če bi temu lahko rekli cesta. Luknja pri luknji, kar naenkrat zmanjka asfalta in se pelješ po blatu, sredi ceste kupi peska, ob cesti krave. Če je bil na Lefkasu teksas, je tukaj prava indija koromandija. Cesta se počasi dviga v višave, z vsakim premaganim metrom nadmorske višine, se mi zdi da se situacija izboljšuje. Seveda, prometa je zelo malo, cesta nekoliko boljša, edino mraz in megla malo najedata. Kljub vsemu je počutje odlično, začetna navdušenost od vstopa v Albanijo ne popušča. Po spustu nazaj na normalno nadmorsko višino, se odločiva za kosilo v restavraciji ob cesti. Zraven se parkira par iz Poljske, ki naju prijazno povabi za svojo mizo. Pred kratkim sta se poročila in sta šla z avtom na medene tedne do Istanbula in nazaj! Obožujem take ljudi, ki niso za 14 dni ležanja na eni in isti plaži nekje daleč stran od svoje domovine. Carja sta, ni kaj. Andrzej mi da koordinate od hotela v Durresu kamor sta bila namenjena, zato se z Damjano tudi midva odločiva za isti hotel. Počasi se odpravimo naprej, no onadva malo hitreje kot midva. Še kar se izgublja ovinek za ovinkom, luknja za luknjo, krava za kravo, itd. Na najini levi naju skozi celo pot spremlja Albanska obala. Prispeva v mesto Vlorë. Tam se začne veselica, vozniki so pravi indijanci, prometnih znakov ni, semaforjev še manj, brezglavo vijuganje po cesti, ustavljanje sredi ceste, hupanje vsepovsod, skratka, zakon močnejšega. Tukaj me je bilo res strah. Navigacija me pelje kar naravnost skozi Vlore in kar naenkrat iz glavne mestne ceste (že ta je bolj boga), le ta preide v kup lukenj in makedama. Enkrat tako zelo poči da sem se ustrašil, da mi je pol motorja odpadlo. Pričnejo padati prve kaplje in zato navlečeva nase dežjake, takoj po 2kmjih naju malo napere ampak nič hujšega. Ko se končno iz tiste stranske in zanič ceste uključiva na njihovo "HIGHWAY". Za začetek naju preseneti konjska vprega na hitri cesti, vam pravim indijanci da jih ni večjih. Nato pa sledi pogled proti Durrësu. Vse temno in črno, pogled za zbit moralo na ničlo. Omejitev je 80 km/h, jaz ga žagam 140-150, da bom čimprej v hotelu. Približno 30 km pred Durrësom pa se začne prava nočna mora. Ulije se kot iz škafa, po takem dežju jaz iz stanovanja nebi šel z dežnikom, kaj šele da bi sedel na motorju. Pere naju kot cucka, na cesto se ni videl niti 5 metrov, za nameček pa še na vsake 300 metrov luža na cesti, da motor kar popleše. Ustavim na petrolu in vprašam Damjano kaj misli, kaj naresti? Dobim najhujši možni odgovor, greva do Durrësa. No pa greva naprej, strah me je kot malega otroka, vklopim 4 žmigavce da bi me albanski indijanci videli. Mimo padajo kot za šalo medtem ko jaz vozim komaj 50 km/h. Kaj vse bi v tistem trenutku dal za možakarja iz Sarrandë s tablo HOTEL v rokah. Tolažim se da bo deževje hitro mimo, ampak se mi zdi, da je bilo iz minute v minuto hujše. Ustavim na naslednjem petrolu, spet povprašam za mnenje in predlagam hotel, ampak Damjana bi šla do Durrësa. Pismo, bogu iza nogu, med indijanci na cesti, ob totalnem nalivu jaz rinem na njihovo hitro cesto s konjskimi vpregami Da pa bo zadeva malo težja, mi točno 20km pred hotel začne pojenjati baterija na telefonu in z njo navigacija. Hvala Bog, zakaj preizkušaš mene in moje živčke se sprašujem? Ustaviva na petrolu, kjer ponižno prosiva za polnjenje baterije. Uslužbenca nama ustrežeta, bila sta zelo prijazna, mljaši od njiju pa je še lepo govoril angleško. Tam vedriva celo uro in se zmrzujeva. Predno se odpraviva naprej, se pripelje neka stara kripa s 5imi cigoti notri. Nič nimam proti ciganom, vendar teh me je bilo strah. Hitro zakurblam motor in letiva naprej v temo. Cesta spet zjahana do konca, sredi ulice pa bazen vode, ki se raztega skozi celo ulico. Tudi to bom obdelal si rečem, vsaj dež je ponehal. Po pol urce pripeljeva do hotela, vendar od utrujenosti falim cesto in se moram vrnit 12km nazaj obrnit. Ko prideva do hotela pa naslednji šok. Jaz ves vesel da se bom končno razpakiral, Damjana pa mrtvo hladno reče " to ni ta hotel za katerega sta nam prijatelja iz Poljske rekla". Hitro najdeva pravi hotel in zberem še toliko moči, da se izpogajam za malo nižjo ceno. Namesto 35 eur za nočitev z zajtrkom za dve osebi, plačava 30 EUR. S presenečenimi prijatelji iz Poljske (da sva se v takem nalivu pripeljala tja), spijemo pivo in greva spat. Ta dan je bil zame osebno najtežji na dopustu. Priznam, zadnjih 35-40km me je bilo strašansko strah za življenje.

4. dan Kalampaka-Ioannina-Preveza-Lefkada cca 300km Ta dan se zbudim zelo dobre volje, saj me že takoj za dobro jutro čaka ogled mogočne Meteore. To sem si vedno želel videti. Še predno se dobro zbudim, ugotovim da jo imam ubistvu pred nosom, česar prejšnji večer zaradi teme nisem pogruntal. Ob odhodu na zajtrk se mi kar nasmiha. Jaz sem si privoščil dva jajca na oko in najbolj zanič kavo v življenju, Damjana pa grški jogurt z medom in orehi če se ne motim. Predno se spraviva na motor, po besedah Damjane zaplešem še striptiz za vse goste kempa (bo slikca, presodite sami ). Takoj za voglom pa čudovit pogled na Meteoro. Cesta ki vodi gor je prou fajn, brez lukenj in lepi ovinki. Gor spoznamo 5 ljudi iz Avstralije, ki so pripotovali v Slovenijo, tukaj najeli motorje in se odpravili do Istanbula in nazaj. Damjane ne vidim nikjer. Seveda, zaposlena je s svojim foto aparatom in slikanjem. Jaz si privoščim cigaret in uživam v pogledu. Sprašujem se, komu se je dalo to graditi, meni se nebi dalo, pa se jim vseeno zahvalim da so jo zgradili, ker sem si prou lepo spočil oči. Zajahava motor in se še malo zapeljeva po cesti (obdelala sva vsak kotiček Meteore, še tistega ki ne pelje nikamor), potem pa je sledil spust in vožnja proti Lefkasu. Od Kalampake približno 15km naprej, pa raj za motor. Slabih 40km ceste sami ovinki, brez prometa, srečava mogoče vse skupaj 4 avtomobile in dva ali tri tovornjake (ob prehitevanju enega, je nastal video za v temo Prehitevanje počasnih preko polne črte). Ovinke požirava kot za stavo in ceste prehitro zmanjka. Ker sva se na Meteori zadržala kar lep čas, se odločiva da se posluživa malo avtoceste. Na željo Damjane se ustaviva v mestu Dodoni, kjer naj bi si ogledala amfiteater, katerega pa na žalost nisva našla in hitro zapustiva mesto duhov. Odsek mine zelo hitro in brez težav, razen nadležnega vetra na viaduktih. Slabih 20km pred Igoumenitso, zapustiva AC in se odpeljeva proti Lefkasu. Hja, človek ima občutek da je na AC z enim voznim pasom. Sama dolgočasna in brezvezna ravnina. Na tej cesti kar med vožnjo posnameva še reklamo za N-Com (Damjana ima slikco). V Prevezi sva bila že tako lačna, da poti nisva mogla nadaljevati, zato se odločiva da poizkusiva gyros. Odlična odločitev, mogoče zgolj zaradi lakote ampak je bil svinjsko dober. Proti večeru prispeva v kamp, katerega sva našla s pomočjo navigacije. Privat kemp z bazenom, ouu yeah si rečem. Prenočitev je stala zgolj 16 EUR za oba. Postaviva šotor ter kar v kempu skočiva na pivo, čaj in pravo grško solato. najbolj zanič kava pogled iz šotora na tem so se pripeljali Avstralci, še vedno ne vem kateri motor je to...

Fotke 3. dan: Dobro jutro ^_^ in novim dogodivščinam naproti ... Zajtrk Najbolj polepljen motor z go-pro nalepkami Izliv reke v Ohridsko jezero. Presenečena sem bila, kako malo skrbijo za svoj turistični biser. Na splošno je se mi je zdela Makedonija precej zasmetena. Sv. Naum Nacionalni park Galičica Pica v Bristoli Grčija, jej in še večerja

2. dan Niš-Leskovac-Vranje-Tetovo-Gostivar-Ohrid cca 400km Za zajtrk si privoščiva sirov burek in pico iz bližnje pekarne. Kar hitro se odpraviva v smeri proti Ohridu. Spet malo na AC mimo Leskovca (vam povem, tam že če se mimo pelješ dišijo leskovačke pleskavice :grim ), proti meji z Makedonijo. Pogled iz avtoceste proti Vranju naju privabi na hiter ogled mesta. Ubistvu nič posebnega, vse kar je zanimivo je to, da se peljejo z avtomobili ki pri nas verjetno še za odpad nebi bili dobri. Na OMWju spijeva kavo in čaj in že sva na poti proti meji z Makedonijo. Pred Skopjem namerno zavijeva v center mesta in se izogneva obvoznici. Zapeljeva se po glavni ulici skozi Skopje in pogled ni prav lep. Povsod ljudje ki fehtajo, umazanija na vsakem koraku, vidi se da so še dosti let za nami. Ne predstavljam si, da bi mogel tam živeti! Po hitrem postopku se odpeljeva ven iz mesta, proti AC (zame osebno bolj hitra cesta kot kaj drugega). Pri Gostivarju se hitra cesta konča in tam se začnejo pravi užitki za motorista. Cesta v dokaj solidnem stanju, na vsake toliko preseneti kakšna luknja, ovinki lepi in pregledni. Prične se vzpenjanje mimo Mavrovega jezera proti Kičevemu. Na vrhu natankava in začne se spust proti Ohridu in jezeru. V mestu Ohrid, se ustaviva in greva na pozno kosilo. Ravno v tistem času je bil tam nek moto zbor in vsak ki je prišel mimo, je navijal v obrate. Natakar nama priporoči specialiteto imenovano Čičova tava z pol kile mesa in nekakšno omako. MLJASK! Tako dobra je bila, sam mislim da se je malo zmotil in je bilo vse skupaj pol kile Vprašava ga za kakšen soliden kemp v bližini jezera in hitro dobiva odgovor "idite u drugi kemp kraj ceste, prvi nevalja a drugi je pravi za vas". Vsa nasmejana po dobri pojedini, greva proti kempu, katerega z lahkoto najdeva. Na recepciji pa nasmešek, prenočišče za dve osebi, šotor in motor zgolj 12 EUR. V sebi si mislim da bom kar tukaj ostal, ker je toliko poceni. Za postavitev šotora, najdeva verjetno najboljši plac v kempu in se čudiva, zakaj ga ni še nihče izkoristil. Kmalu ugotoviva zakaj je temu tako, nikjer ne moreš klina zabiti v zemljo več kot do polovice zaradi kamnov. Po polurnem poizkušanju, mi počasi začnejo najedati živčki in imam vsega dovolj. Tukaj pride na vrsto Damjana in prav mojstrsko reši težavo, en štrik zaveže za motor, drugega za drevo tretjega pa kamen in potem pričneva molit, da ponoči ne bo pihalo. Odpravim se na WC in potem šok. Če sem bil na recepciji ves nasmejan, tukaj dobim skoraj solzne oči. Toalete usrane do amena, vode po tleh vsaj 3 cm, kopalna kad ni bela temveč črna, wc papirja ne poznajo. Res groza! Očitno smo preveč navajeni na kempe v Sloveniji in Hrvaški, ki so zelo solidno urejeni. Makedonci zgleda ne poznajo besede turizem (da ne bom delal krivice, vsaj v tem kempu je niso). Zvečer ugotoviva, da je cena 12 eur bistveno preveč za to kar sva dobila. Utrujena od vožnje in postavljanja šotora, se odpraviva spat. Čičova tava

Fotke 1. dan: Polno natovorjena in seveda same najbolj nujne stvari :grim Ima se, može se Hostel Aurora, Niš. Ni zajtrka, je pa garaža

Wuhaa Noriyuki Haga je nazaj sicer samo v britanskem BSB, kjer bo v zadnjih 3 dirkah pomagal lanskoletnemu prvaku Shakeyu. Tokrat bo vozil za ekipo Rapid Solicitors Kawasaki :grim prva dirka že ta vikend v Assnu, sledita še Silvestone in pa za finale Brads Hatch. Komi čakam :yes:

Ko "navlečem" rumen brezrokavnik me res ne zanima, kaj si ostali udeleženci v prometu mislijo o barvni shemi, ko se barve "tepejo" med sabo. V vožnji uživam isto kot bi sicer brez njega. Če me bo zaradi tega "čorav" ali zasanjan voznik prej opazil je to to. Ne oblečem ga vedno. Če pričakujem večjo gnečo na cesti skoraj sigurno. Problem imam pri sovoznici, ki tega miselnega preskoka (glede primerne barvne skladnosti) še ni naredila. Pa je vsakič lažje. Ji pač ne dovolim na motor, če unga hudiča gor ne navleče. Tudi mularije ne vozim, če nimajo gor čelade, pa v japonkah tudi nimajo na motorju kaj iskati. Kako bi pa ravnal v "paritvenem obdobju" (tam nekje pri 20-ih), najbrž bi me motilo. Pa ker je že tema "Moto oprema LIDL", najde se precej dobrih stvari za realno ceno v nasprotju z bolj uveljavljenimi znamkami, kjer je dosti stvari precenjenih. Varnost je pomembna! Če imam nogavice, pa švic majico iz LIDL-a, ne moti, čelade pa tam nebi kupil.

Pomoje pri pokanju nima bistvene veze koliko je guma stara. Daleč najbolši recept za to je, da imaš gumo nekje fajn na mrazu in jo probaš brez predhodnega gretja dat na feltno oziroma snet iz nje.. Jaz dam GPjke ponavadi vedno mal na grelec pred montažo/demontažo (razen pač poleti ko je itak vroče, pa daš mal na sonce prej, da se segreje) Dober recept je tudi, da jo pozimi, ko je mraz, premetavaš po garaži. Ni treba veliko, da poči.

Uf madonca fantje k tole berem.......pol res neki z mano ni ok ......tole gumo s slike sem mel še lani gor (vidi se da je bavarc) 06 letnik, torej je mela nič manj kot 6 let :yes: ......šlo je še vseen 1.33......pa nobenih težav Po moje pa malo preveč komplicirate, mi vsi skup furamo amaterske čase in po moje za nas kakšni hudi profi normativi ne veljajo............jebiga je pa to moje mnenje, ampak preiskušeno - nič po pesku