Dvorana slavnih

slikce: Sreda, oktober 30-ti sl. 1: Senj: črpalka INA, ura 12:00 sl. 2: Senj: burja je vstala na več kot dve nogi in je drmala konkretno, na meji zapore ceste za I. sl. 3: Zajčji ovinek: ura 14:15, ponovno BURJA, cesta uradno še ni zaprta za sl. 4: Zajčji ovinek, moja kobilca in Burja sl. 5: Starigrad/Paklenica ob 14:54: o burji ne duha ne sluha sl. 6: Starigrad/Paklenica ob 14:54: restavracija Marin, za sosednjo mizo v kratkih rokavih sl. 7: kuća časti nedelja november 3-tji sl. 8: Maslenica Velebit in nevreme ob: 14:15 sl. 9: pod ACviaduktom nad Rovanjsko

Kaj boste tud men uredili eno klopco,da bom lohk ležu pa mel nogico podloženo

Aja Je ze Konc Tekmovanja Ha. Bedne fotke ste limal. Eto vam, da castno v srcu zmagam, a brez truda in nagrade Ne ni bla ponesrec, tle je se ena: Pa se ena... Vse so surove, brez obdelave. in Ja, vse so s telefonom Kaj sele da bi imel normalen fotic.... ...Zgodba vazna pravis:

Takole, da še sam dodam vtis iz letos verjetno zadnje vožnje po jadranki. Ta pot pa ni potekala čisto po ustaljeni poti, zakar je kriv Whiskey, ki me je na letošnjem jesenskem potepanju po Albaniji okužil z makadamskimi cestami. Tako sem se odpravil od doma v četrtek in se peljal preko Črnomlja in Vinice do kraja Bosanci kjer sem zavil proti Ravni gori in Mrkopalju. Na konu te vasi se cesta rahlo vzpne nakar se začne makadamski odsek. Ta odsek je soliden makadam razen na nekaterih delih kjer so cesto razrili gozdarski stroji. Makadam se konča pri kraju Jasenak, od koder sem nadeljeval proti Otočacu, Gospiču vse do kraja Sv. Rok, v tej vasi sem poiskal odcep za makadamski prelaz Mali Alan (opozoril bi samo da od Gospiča naprej ni bencinske in če greste čez omenjeni prelaz je prva črpalka na drugi strani proti magistrali). Cesta na prelaz je soliden utrjen makadam, spust je malo zahtevnejši na določenih delih zaradi nanešenega grušča. Na vrhu Tulove grede Serpentine pri spustu Moje makadamske dogodivščine na tej poti so se končale pri tunelu Sv.Rok. Od tu sem nadeljeval proti Obrovcu, kjer imajo zanimivo razvalino nad mestom, nato pa proti Maslenici kjer je bil čas za večerjo in spanje. Naslednje jutro je bilo jasno in nevetrovno, zato sem se po prazni jadranki zapodil proti domo, še prej pa sem skočil čez Gorski kotar do Medvedjih rid in nato čez Kočevje v 03 regijo. Tako sem uspešno zaključil letošnjo sezono, za drugo leto mi je Whiskey obljubil malo obširnejšo vožnjo po Velebitskih makadamih upam da obljubo drži. Lp p.s. da bom v z objavo tudi malo in na foromu naj povem da sem se peljal tudi mimo Z.O. ovinka in zaradi gledanja na tablo ovinek izpeljal po sredinski črti.

čelnu bom unga, k te bo faliu ... ker če bo tvoj kolen faliu, bo mene brcnu u glavo :glare:

Danes je bil lep dan, škoda ga zabiti doma. Pa sem šel na popoldansko potepanje, kar za nosom. Brez cilja. Gradovi so me že od nekdaj privlačili, ta je malo pred Vojnikom nekje...

Zdej zdej ti bo pajkica svetovala da si punco najd

Vsi, ki se boste pripeljali z BMW motorjem, dobite 1L olja gratis (že rabljenega, ampak ni panike BMW vse požre)!

Ob 20:00ih se vrnil v Lj iz Murterja, moker le do zapestja . Pa še ti bi lahko bili suhi, če bi vrečki pravočasno nataknu čez rokavice. Murter (start 13.15) - Karlobag - Senj - Bosiljevo: povsem suho in z guštom odpeljano. Taplavi so bili pred Seline-am a za njih napačni strani . Sicer sem pa po ps-u pripeljal, ker je poznan punkt in smo se le oddaleč gledali. Zelo blizu Skalprava-inega 2000kunskega . Je pa ta odsek idealen za taplave. Dolgo časa 50kmh naselje/izven naselja/naselje pa še ravnica. Skratka inkasantje in nelokalce imajo najraje (izjava domorodca). Partizanka pa le mokra. Nalivala je le čez Črmošnjice . Cyber kafetu v hotelu v Karlobagu gre zahvala: imajo pc z netom (za goste seveda) za ustrezno izpeljan slalom med oblaki, pa ARSO-tu tudi. Je pa nad Senjem veter nažigal ko burja v za burjo neustrezni smeri (zahod/severo zahod). Slikce: nekaj jih je pa jutri.

No, pa še tisti obljubljeni video :yes: www.youtube.com/watch?v=l48JcKXqlw4&feature=youtu.be

jaz ti vse plačam

Pridi, pridi, da te malo "objamem" :naughty:

...mislim na Kmeta2 in držim pesti...

http://www.mojvideo.com/video-motorist-pomagal-invalidu/ce404828206af92e4435

burja na Zajčjem, 30. oktober 14:15 http://www.youtube.com/watch?v=Fdb6elykTZg&feature=youtu.be

Folk Osel gre samo 1x na led, jaz lahko odprem že šolo drsanja....

Aha in tole je ostalo od starih ročk... Veselo na delo. če komu ne leži preveč takšno delo naj se javi in za primerno nagrado mu zamenjam jaz. p.s. samo ne po tistem , ko sam zašuštraš in prekineš žico.

Še ena s Kmetovega ovinka. Ravno tako izza ograje, samo slikano iz senčke drevesa z bolj udobnega položaja :grim . LP Robert

To si pa dobro povedu Juža

Frigo, beseda pr meni nekaj velja. Rogi je poslal nekaj extendid variant za BiH. Nič prezahtevnega. Na Panos bomo šli skupaj. Mali Alan ima lepe razglede, enako kanjon Zrmanje nekaj km bl' južno.

Pobegnil je iz kraja nesreče, pustil človeka umret, ko so ga pa našli in zvekli na sodišče pa bi se pa rad nekako izvlekel s čimmanj ali celo brez kazni, po možnosti. To je še huje kot to, da je bil zadrogiran. Dejstvo je, da tisti, ki nikoli ne odgovarjajo za svoja dejanja najlažje ta spet ponavljajo. Naj se pokne v žilo do smrti, pa bo odrešil svoje bližnje in vse ostale, ki se mu slučajno najdejo na poti. Naslednjič je to lahko tvoj ali moj otrok na kolesu....

...a olivnega ????

ne znam, sem lesen

Spet bo petnajst strani kdo bo komu čelno dau....

jst pridem na eno pivo, pa mi je čist vseeno če mi mama ne bo pustila, cuz` I`m gangsta

No ti boš pa zraven mene ,pa če me bo kdo hotu brcnt v kolen mu boš čelno stisnu :lol:

diskow, cepec, kje si prej hodil :-)

Verjetno pridem :krneki:

Al pa če bi kar posteljo dal na kolesa pa bi te tja prišlepal...lahko tud s KTM...

JamesonCola.... :grim

Perutka (svobodnaptica01) ma prav :yes: http://dunlopracing.com/tires-products/d211gp/ 190/55-17: best rim 5,50"

upam, da kaj bolje sveti kot SX, kr jaz v temi bolj tipam kot vidim.

...Dej kmet da si ne boš kaj naredu.... si zaklenu dons svojo objavo...a vem da bo DAN D uspešen, vsee dobro ti želim... ....in pazi tud na svojo rit tam v operacijski... :lol:

Kok si vedu? . . . .stari . . . a tebe tud glava boli ko je baba tečna??? Bo treba še eno omislt si . . . . ko je ena tečna . . . . ta druga zihr ni . . . . .pol tud glava ne boli :grim

Ja na BMW servisu in vsi trdijo da je potrebno ogrevane ročke na BMW r1200GS kupiti original kar pride cca 200€ in da pač druge reštve ni. Verjetno poznamo občutek žvečilke na rokčah in se črna guma kar packa s časom. No imam letni 2005 in prišel je čas menjave ročk. Iščem net iščem ročke vse je čez 200€ al pa tu nekje in "baje" da samo original....Jok fantje pogumno v trgovino se kupi 2 para navadnih ročk iz luisa. Zakaj dva para ker samo ena ročka je debeline 25mm mi pa rabimo dve in uporabimo samo ti dve, ki sta 25mm. Odstranimo ščitnik ročke, kar nebom posebej opisoval, ter nato previdno z olfa nožkom prerežemo staro ročko oz gumo ki je še ostala na ročkah. Postopek je enostaven vendar pa previdno pod gumo je žica , ki je zelo tanka in če jo prekineš adijo grelne ročke.

Evo nas včeraj pri totalnem Z-mešancu na obisku No pol z jožamxj6 nisva hotla it domov.... pa v Kranj na koncert in zvedu da yamaha ne da dela superduper motorje Tut sintisajzrje zna delat

Hvala vam za dvig traume na raven DJ Umeka Jami pa Mija pa sta nastavila past zajčku,ki nama je z Jožetom skakal čez cesto,sta ga nagačla iz ostalega pa zajčjo obaro naredila DIN,ne bi se vrjem,šele ko ti povejo diagnoze se začneš borit ko lev in veš ,da se motijo,če maš srečo ti še tamal zraste in jaz mam velik sreče :lol:

Ducati 1199 TerraCorsa http://www.youtube.com/watch?v=ERSgFbURRNQ#t=15

Pri Kmetu2. Din ,gasperx,damy,markll,mia,jami65 in moja malenkost

V nedeljo sem jo mahnil proti Murski Soboti in prekmurju kar tako brez določenega cilja , nato sem se po poti nazaj v Ptuju pri ulični prodajalki založil z kostanjem na celjskem pa ulovil tole cifro ,doma pa poizkusil kostanj in :beer1: in že je bilo konec dneva

....drzim figice.... ...pa mislim na tebe

KTM 1290 Super Duke R - Akrapovič Sound | 192HP Racing Edition

sam res, ostanmo raje "normalno" zadeti

Lep pozdrav. Naj bo to moja prva objava. Na ogled vam postavljam svojo večletno željo, ki pa se mi je lansko leto končno uresničila. Motocikel: Triumph Street Triple Letnik: 2012 Opis: Več ali manj še vedno original

tale tehnika preprečuje "ruženje tačk"

Fotke 6. dan: Mesto Lefkada Tunel ki povezuje otok s celinskim delom Trajekt, ki bi naju lahko odpeljal v Italijo Welcome to Albania. Hvala, ampak NE hvala! Upam, da je bilo to prvič, zadnjič in nikoli več. Pokopališče kmalu za mejo, kako vzpodbudno ... da ne govorim, kako vzpodbudno je bilo šele vreme... Sarande Na cesti pa vidiš vse živo (in neživo) :grim Cesta Najina nova prijatelja in Poljske, ki sta bila na poročnem potovanju V zelo hitrem času sva bila iz objema hribov pri morju In čakanje v nalivu na bencinski.

6.dan Lefkas-Igoumenitsa-Sarandë-Vlorë-Durrës cca 460km Ta dan se zbudiva spočita in naspana, saj sva prejšnji dan samo lenarila. Ker naju čaka dolga pot, se iz kampa odpraviva že ob 7:30 zjutraj. Spet se peljeva po cesti ki sva jo prevozila 2 dni prej, tokrat v kontra smer in ne boste verjeli, še vedno je zelo dolgočasna, sama ravnina. V Igoumenitsi vidim trajekt ki pelje v Trst, bodisi v Benetke in porodi se mi misel, kaj pa če greva na trajekt in domov? Ma ne, Albanijo je treba videt! Angleži bi rekli, it`s a must! Malo pred mejo napojiva sintisajzer, možakarja vprašava za pot do meje in šibava. Na poti srečava tri motoriste iz Nemčije, ki se nama zelo hitro oddaljijo. Midva sva na dopustu in se nama pač nikamor ne mudi. Na meji malo gužve saj poteka nepotrebna birokracija.Z italijnaskim parom na motorju si izmenjamo nekaj besed, ker ne obvladata nobenega drugega jezika kot makaronščine se sporazumevamo bolj z rokami. Po kratkem čakanju sva že v Albaniji, seveda se je bilo najprej treba fotkati ob njihovi tabli. Oba sva bila videti srečna in zadovoljna takrat, čeprav so se ob vstopu v Albanijo začele težave, le da midva tega nisva vedela. Po kratkem pregledu dokumentov se odpeljeva tej neraziskani deželi naproti. Temni oblaki v daljavi niso obetali nič kaj dobrega, pa se nama je vseeno uspelo izognit dežju. Po kratkem času prispeva v Sarandë. Na prvem križišču mi en možakar moli pod nos tablo z napisom HOTEL. Ko mu odkimam se kar udari po čelu. Narediva častni krog, Damjana kar z motorja naredi par fotk, zamenjava denar in se napotiva naprej. Kot je za mene značilno, se v mestu malce izgubiva. Problem je v tem, ker nihče ne govori angleško, oz bolj slabo. Kljub vsemu se uspeva vključit na pravo cesto proti Vlorë-ju, če bi temu lahko rekli cesta. Luknja pri luknji, kar naenkrat zmanjka asfalta in se pelješ po blatu, sredi ceste kupi peska, ob cesti krave. Če je bil na Lefkasu teksas, je tukaj prava indija koromandija. Cesta se počasi dviga v višave, z vsakim premaganim metrom nadmorske višine, se mi zdi da se situacija izboljšuje. Seveda, prometa je zelo malo, cesta nekoliko boljša, edino mraz in megla malo najedata. Kljub vsemu je počutje odlično, začetna navdušenost od vstopa v Albanijo ne popušča. Po spustu nazaj na normalno nadmorsko višino, se odločiva za kosilo v restavraciji ob cesti. Zraven se parkira par iz Poljske, ki naju prijazno povabi za svojo mizo. Pred kratkim sta se poročila in sta šla z avtom na medene tedne do Istanbula in nazaj! Obožujem take ljudi, ki niso za 14 dni ležanja na eni in isti plaži nekje daleč stran od svoje domovine. Carja sta, ni kaj. Andrzej mi da koordinate od hotela v Durresu kamor sta bila namenjena, zato se z Damjano tudi midva odločiva za isti hotel. Počasi se odpravimo naprej, no onadva malo hitreje kot midva. Še kar se izgublja ovinek za ovinkom, luknja za luknjo, krava za kravo, itd. Na najini levi naju skozi celo pot spremlja Albanska obala. Prispeva v mesto Vlorë. Tam se začne veselica, vozniki so pravi indijanci, prometnih znakov ni, semaforjev še manj, brezglavo vijuganje po cesti, ustavljanje sredi ceste, hupanje vsepovsod, skratka, zakon močnejšega. Tukaj me je bilo res strah. Navigacija me pelje kar naravnost skozi Vlore in kar naenkrat iz glavne mestne ceste (že ta je bolj boga), le ta preide v kup lukenj in makedama. Enkrat tako zelo poči da sem se ustrašil, da mi je pol motorja odpadlo. Pričnejo padati prve kaplje in zato navlečeva nase dežjake, takoj po 2kmjih naju malo napere ampak nič hujšega. Ko se končno iz tiste stranske in zanič ceste uključiva na njihovo "HIGHWAY". Za začetek naju preseneti konjska vprega na hitri cesti, vam pravim indijanci da jih ni večjih. Nato pa sledi pogled proti Durrësu. Vse temno in črno, pogled za zbit moralo na ničlo. Omejitev je 80 km/h, jaz ga žagam 140-150, da bom čimprej v hotelu. Približno 30 km pred Durrësom pa se začne prava nočna mora. Ulije se kot iz škafa, po takem dežju jaz iz stanovanja nebi šel z dežnikom, kaj šele da bi sedel na motorju. Pere naju kot cucka, na cesto se ni videl niti 5 metrov, za nameček pa še na vsake 300 metrov luža na cesti, da motor kar popleše. Ustavim na petrolu in vprašam Damjano kaj misli, kaj naresti? Dobim najhujši možni odgovor, greva do Durrësa. No pa greva naprej, strah me je kot malega otroka, vklopim 4 žmigavce da bi me albanski indijanci videli. Mimo padajo kot za šalo medtem ko jaz vozim komaj 50 km/h. Kaj vse bi v tistem trenutku dal za možakarja iz Sarrandë s tablo HOTEL v rokah. Tolažim se da bo deževje hitro mimo, ampak se mi zdi, da je bilo iz minute v minuto hujše. Ustavim na naslednjem petrolu, spet povprašam za mnenje in predlagam hotel, ampak Damjana bi šla do Durrësa. Pismo, bogu iza nogu, med indijanci na cesti, ob totalnem nalivu jaz rinem na njihovo hitro cesto s konjskimi vpregami Da pa bo zadeva malo težja, mi točno 20km pred hotel začne pojenjati baterija na telefonu in z njo navigacija. Hvala Bog, zakaj preizkušaš mene in moje živčke se sprašujem? Ustaviva na petrolu, kjer ponižno prosiva za polnjenje baterije. Uslužbenca nama ustrežeta, bila sta zelo prijazna, mljaši od njiju pa je še lepo govoril angleško. Tam vedriva celo uro in se zmrzujeva. Predno se odpraviva naprej, se pripelje neka stara kripa s 5imi cigoti notri. Nič nimam proti ciganom, vendar teh me je bilo strah. Hitro zakurblam motor in letiva naprej v temo. Cesta spet zjahana do konca, sredi ulice pa bazen vode, ki se raztega skozi celo ulico. Tudi to bom obdelal si rečem, vsaj dež je ponehal. Po pol urce pripeljeva do hotela, vendar od utrujenosti falim cesto in se moram vrnit 12km nazaj obrnit. Ko prideva do hotela pa naslednji šok. Jaz ves vesel da se bom končno razpakiral, Damjana pa mrtvo hladno reče " to ni ta hotel za katerega sta nam prijatelja iz Poljske rekla". Hitro najdeva pravi hotel in zberem še toliko moči, da se izpogajam za malo nižjo ceno. Namesto 35 eur za nočitev z zajtrkom za dve osebi, plačava 30 EUR. S presenečenimi prijatelji iz Poljske (da sva se v takem nalivu pripeljala tja), spijemo pivo in greva spat. Ta dan je bil zame osebno najtežji na dopustu. Priznam, zadnjih 35-40km me je bilo strašansko strah za življenje.

Fotke 1. dan: Polno natovorjena in seveda same najbolj nujne stvari :grim Ima se, može se Hostel Aurora, Niš. Ni zajtrka, je pa garaža