Dvorana slavnih

ni zime za eskime.

...zimsko veselje. Na Lokvah še ni bilo snega malo višje, proti Poldanovcu pa ...kdo pravi, da enduro ni za sneg?...aja, pravzaprav je to cestni motor. klanec in moker sneg no ja, malo "koplje" moram malo natrenirat mojo tdm.ko ...začuda dobro gre po makadamu, malo nizka je in "švoh" vzmeti ampak še kar leti na mrzlem in spolzkem terenu je dobro spoznavati skrajne meje, ker so te pri veliko manjših brzinah, kot na suhem asfaltu. pogled na Julijske Alpe pogled v dolino ...super je bilo, kakšen užitek bi bil šele s krosom...to bi letelo bolje, da ga ne slikam, kakšen je prišel domov :grim

Zjutraj si ogledava Mlinčiče na Plivskem jezeru, ki je kar mrzlo. Sicer imajo lepo kopališče, ampak ravno vživala nisva v vodi. Sva navajena na Koupo, ki je veliko toplejša v poletnih mesecih Se vstaviva pri slapu v mestu.. Narediva krog čez Jajce in pičiva čez Bihač proti mejnemu prehodu pri Veliki Kladuši od koder greva mimo Karlovca domov. Pot zadnjega dne ni bila ravno najbolj prijetna. Mene so matrale želodčne in prebavne težave, zvečer sem imel temperaturo 38,5° C, ampak sva vseeno srečno zaključila kratko turo. Vse skupaj sva naredila okoli 1400 km.

Tretji dan po jutranji kavi/čaju odrineva proti nacionalnemu parku Durmitor Krasen je Durmitor Ogromno "kock" slame proizvedejo Spustimo se proti Plužinam Zanimiva pot nas vodi nazaj proti Bosni Tuneli Jez, ki je naredil Pivsko jezero (za primerjavo je spodaj na mostičku kombi) Ravno pred zenico mi je crknil akumulator, tako da sva se ustavila v mestu Vitez, kjer sem slučajno opazil moto trgovino, kjer so mi ga zamenjali. Zvečer prispeva v Jajce, kjer v kampu prespiva. Tudi ta dan sva naredila okoli 300 km.

Jaz drobiž več. Sem se odpravil do Črnega Kala pogledat če je še nekdo bil potreben se malo zluftat... Žive duše ni bilo... Razen mraza v roke s poletnimi rokavicami čisto spodoben kratek potep.

Drugi dan, torej 7. avgusta planirava priti do Žabljaka. Nisva kaj dosti slikala v dolini reke Neretve, to je že v Bosni, nekje med mejnim prehodom Metkovič in Trebinjami SLVR je bil kljub vročini navdušen V Trebinjah se ustaviva na kosilu v odlični restavraciji Studenac, priporočam! Nadaljujeva proti Črni Gori... Nad Slanskim jezerom pri Nikšiču Končno prispeva v Žabljak oz. Durmitor. Že lani sem ga hotel obiskati, a sem bil zaradi požarov primoran spremeniti pot.. Zvečer greva v mesto in do Crnega jezera. V Kampu Razvršje na daleč opaziva še znani atv in pogruntava, da je to motosvetovec jakATV. Pot drugega dne (+300 km)

Letos skor 24.000 .... mogoče bo še za kakšn taužnt cajt :krneki:

Ah nimate pojma to je model za malo manjše ljudi,tega bi lohk pa tud Maus zajahu

Jaz sem enkrat po pomoti pustil časopis odprt na strani z Jajčeglavčevo sliko... sem fasal drisko, da je dva dni nisem pozdravil.... Tako, da... je prehuda doza.

Slabih 300 danes....samo po AC, ampak je bila vsaj malo suha cesta.... v Kopru tankanje in počasi nazaj... 14.300 letos.. Mogoče res prilezem na 15.000???

Se srečata Tito in JJ; pa pravi drugi; "No kaga je zdej, veliki diktator?" "Pa znaš ti dobro, kako je, mali imitator"., mu odgovori prvi.

Jezik do tal, čim se ustaviš maš srce v grlu, po hrbtu ti pa že tko al tko curlja. Ko ugotoviš, da ne bo šlo tko na hitr, in se ti že mal vrti, se pa slečeš. Skratka vrhunska popestritev dogodivščine! Še dobro, da je blo to na pumpi, sva prvo rinla 2x gor pa dol, pa je bil pregladek asfalt ... pol si je pa mislu blagajničar "jebote, ovi Slovenci, ne mogu ni motor upalit!" in je pršu ven pomagat, pol je pa šlo z malo več zaleta! :grim V spominu mi je ostalo tudi, da sem dal v kampu pri Jajcu pred spanjem na motor optimistično sušit nekej cunj ... zjutraj so bile od vlage v zraku bolj mokre kot zvečer. :closedeyes: Pol pa zjutraj turbo sušenje na prtljagi med vožnjo! Samo vsake tolk je blo treba pogledat če vse še plapola tam kjer mora. :lol: "Bilo je ludo i nezaboravno," še bomo šli!

kolk nagraužn low rider ...

Za male Yamahce je dost pa že kakšna ograjca tam okrog Karlobaga :grim

Hm...če pogledam nazaj, sem v vseh teh letih motoriranja samo enkrat bežal pred policaji. No, takrat še miličniki. V Dovžah je bilo, 1984 leta. Peljemo po cesti, skupina..takole od oka petih MZ in dva z APN4. Se srečamo z miličnikom v Yugecu in kar takoj za tem zavijemo na stransko cesto, malo po kolovozu in čez eno brv na drugo stran potoka. Pa še malo po eni poljski cesti in parkiramo. Ravno snemamo čelade, ko prišpona tisti Yugec z modrimi lučmi, komaj se ustavi pred potokom... mož postave skoči ven, steče k nam.... zahteva dokumete... Pokažemo, stric pregleda vozniško od vsakega, pa prometno in motorje... miga z brki..nekaj ga pizdi, se je videlo... Potem pa vpraša ''zakaj ste pa bežali, če je vse v redu...?'' Ja, saj nismo..., smo mu pojasnili -to je bližnjica do igrišča za nogomet...

Konc ze zdavnej.... :grim Skor 22k. Ze berem potopise pa komi cakam drug let....

danes, dne 24.11.2013, naredu 20 km .... KAWA PAWAAAAAAAA :krneki:

aaaaaaaaaaaaaahhhhhhhhhhhhhhh

Kje ti vidš problem,kaj ne vidš da drži ročko za zavoro in se postavlja pred beybami.Če to delaš z BMW si frajer,če pa to delaš z Japončkom si pa nevzgojen pamž!

Vsak vikend na Ridah. Jaz sem ponavadi tisti, ki pobira prevrnjene konje in njihove jezdece.

Če maš račun v plusu, res ni kaj spreminjati. Če jaz na mojem dodam 6 nul, me tudi Bog vesolja ne reši... :grrr

Da bo v vtisih z dnevnih voženj še kak vtis, dodajam vtise iz 4-dnevne ture po Balkanu, ki sva jo med 6. in 9. avgustom odpeljala s kolegom SLVR. Štartala sva torej v torek, 6. avgusta okoli 06h zjutraj iz Črnomlja proti Senju, kjer sva ob zajtrku in kavi pokramljala z motoristom iz Krškega, ki se je ravno vračal iz svoje poletne ture. Iz Senja se odpraviva proti Zadru, kjer se vstaviva in prisluhneva morskim orglam So Splita je še kar šlo, naprej je bila pa obupna gneča na cesti. Vseskozi je bilo tudi okoli 38° C, tako da letošnjo zimo je obvezen nakup hladilnega jopiča Proti večeru in cca. 500km prispeva v Živogošće, kjer postaviva šotor in spijeva pivo. Jaz sem skočil še v morje, čeprav je bila že trdna tema. Pot prvega dne:

js pa vem .. za nedeljo bi morau bit petek :krneki:

tut .. pa grmoule, off road s sportakom ... še mene večkrat preseneti in je vedno kj nouga ... dujega edina stalnica pri meni je kawa :krneki:

No danes tud js bil na matorju, mal zakruzal okol po veleju, 10km je pa le blo .

Namesto velikega lesoreza si raje omisli večjo školjko...tvoja sra..a vse prevečkrat zgrešijo in padejo na motosvetovo stran....

Aja, pa Revitov Sand 2 dela... Temperature so ble od 8,5 v Kranju do 16 v Kopru...Še se bom vozil pozimi... :-) Kot je napisal Efendi: Bogovski občutki.... Kaj bo šele spomladi, pa poleti... :-)

Glih mus ti tega ni bilo napisat, je pa lepo, da si se spet izkazal! Car . . . . . . . . . . sekreta!

če bi ABS delu, pol se ne bi tko mogu pelat KAWAAA PAWAAAAAAAA :krneki:

Nič na svetu tako dobro razporejeno kot pamet:vsakdo misli,da je ima dovolj! :grim

1:19 desna stopalka :grim (če ne odpade kardan pa kej drugega )

Mogoče vprašaj na traktor forum*? LP

20. člen (zimska oprema vozil) (1) Zimsko opremo motornih vozil kategorij M(1), N(1), L(5)e, L(6)e in L(7)e sestavljajo: – zimske pnevmatike na vseh kolesih ali – poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. (2) Zimsko opremo motornih vozil kategorij N(2), N(3), M(2) in M(3) sestavljajo: – zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali – poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. (3) Glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam. (4) Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«. (5) Ne glede na določilo prvega in drugega odstavka tega člena štejejo za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, tudi samo poletne pnevmatike z globino glavnih kanalov dezena pnevmatik najmanj 3 mm. Priobalno območje je v skladu s tem pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje): – R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp – Črni kal; – R1 208 – odsek 1434 Črni kal – Aver; – R2 208 – odsek 1059 Aver – Gračišče; – R3 626 – odsek 3726 Gračišče – mejni prehod Brezovica pri Gradinu. (6) V cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji. 22. člen (obveza glede zimske opreme vozil) Z zimsko opremo morajo biti motorna vozila iz prvega in drugega odstavka 20. člena tega pravilnika opremljena v zimskem času (od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta) in v zimskih razmerah. Vozila, ki uporabljajo zimsko opremo po drugi alineji prvega odstavka in drugi alineji drugega odstavka ter petega odstavka 20. člena tega pravilnika, morajo imeti v zimskih razmerah na pogonskih kolesih ustrezne in pravilno nameščene snežne verige ali verigam enakovredne pripomočke. Enakovrednost pripomočkov odobri homologacijski organ v Republiki Sloveniji. 4 Kategorija L: Dvo in trikolesna vozila Kategorija L1: Mopedi (kolesa z motorjem) - dvokolesna motorna vozila (brez stranske prikolice), katerih največja konstrukcijsko določena hitrostjo ne presega 45 km/h in katerih delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem ne presega 50 cm3 oziroma trajna nazivna moč njihovega elektromotorja ne presega 4 kW. Kategorija L2: Mopedi (kolesa z motorjem) - trikolesna motorna vozila (s stransko prikolico), katerih največja konstrukcijsko določena hitrostjo ne presega 45 km/h in katerih delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem ne presega 50 cm3, največja nazivna moč drugih motorjev z notranjim zgorevanjem ne presega 4 kW oziroma največja trajna nazivna moč njihovega elektromotorja ne presega 4 kW. Kategorija L3: Motorna kolesa - dvokolesna motorna vozila (brez stranske prikolice) z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 45 km/h in/ali katerih delovna prostornina motorja, če je to motor z notranjim zgorevanjem, presega 50 cm3. Kategorija L4: Motorna kolesa - trikolesna motorna vozila (s stransko prikolico) z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 45 km/h in/ali katerih delovna prostornina motorja, če je to motor z notranjim zgorevanjem, presega 50 cm3. Kategorija L5: Motorna trikolesa – motorna vozila s tremi simetrično nameščenimi kolesi z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 45 km/h in/ali katerih delovna prostornina motorja, če je to motor z notranjim zgorevanjem, presega 50 cm3. Kategorija L6: Lahka štirikolesa – motorna vozila s štirimi kolesi, z maso neobremenjenega vozila do 350 kg (brez mase baterij pri električnih vozilih), katerih največja konstrukcijsko določena hitrostjo ne presega 45 km/h in katerih delovna prostornina motorja, če je to motor na prisilni vžig, ne presega 50 cm3 ali največja nazivna moč drugih motorjev z notranjim zgorevanjem ne presega 4 kW oziroma največja trajna nazivna moč njihovega elektromotorja ne presega 4 kW. Za ta vozila veljajo tehnične zahteve kot za vozila kategorije L2. Kategorija L7: Štirikolesa – motorna vozila s štirimi kolesi, katerih masa neobremenjenega vozila ne presega 400 kg oziroma 550 kg za vozila za prevoz blaga (brez mase baterij pri električnih vozilih), katerih največja nazivna moč ne presega 15 kW. Za ta vozila veljajo tehnične zahteve kot za vozila kategorije L5. Motornih koles je več kategorij. Najlažje dobiš odgovor, če preveriš kategorijo svojega motornega kolesa v prometnem dovolenju ali homologaciji in na podlagi zgornjega besedila ugotoviš ali tvoje motorno kolo potrebuje zimsko opremo oziroma je sploh predpisana. Tudi jaz se ne hecam. Takšna besedila prilepim zaradi razumevanja in, da ne bo nekih nesporazumov oziroma ljudsko izročilo, kot je v veliki večini "baba čula, baba rekla". Vsak naj si prebere veljavno zakonodajo, ker se samo s tem izognemo nabijanju v zvezi predpisov in ostalih zadev.

Hajo vidm ,da ne razumeš,enduraši se ne zapeljemo pozimi do prvega hribčka in se širokoustimo :Pampak se zapeljemo kar do sosednje države

Včasih je boljš da si tih ne sam redkobeseden :glare:

Zakaj pa bolj kulturno? Saj "kulturne" vožnje naokoli imaš že na vsakem motozboru, govejem motozboru ali pa žegnariji. Če si care narediš to kot se zagre ne pa kulturno.

a to je koruza na baterije?

Sesedel se je, dobro, da ima zadaj v škatlah švas aparat in agregat.

tud tale tvoja da koruzo tja vmes skriješ ni slaba ...a te nč uni laski ne žgečkajo po žgečkalčku ?

...http://www.youtube.com/watch?v=QTDVinfJtoI...

No jst nikol ne bom mel GS-a. Kakšnega S1000R pa sigurn . Je pa tale mlinček za BMW-je hud . Se vid da je BMW ornk ,če se rabi tolk velik mlinček. Za Kwaka je takle

No pa da še jaz predstavim svoj projekt. Za mali denar sem kupil podrajsane in počene original kovčke z nosilci za hondo cbf. S spajkalnikom sem počasi začel v plastiko (ABS) taliti mrežico 5x5 mm. Delo je zamudno, vendar se splača, saj na tem mestu plastika ne bo nikoli več počila. Zaradi vročine je na zunanji strani plastiko malce namehurilo. V grobem sem jo izravnal z grobim smirkovim papirjem. Po grobi zunanji obdelavi izgleda takole. Nato je sledilo kitanje. Na koncu še brušenje, kitšpric, brušenje z smirkovim papirjem 800 gradacije, kitšpric, brušenje 1000 gradacije in kovčki so pripravljeni za barvanje. Barvanje pride spomladi, ker je sedaj premrzlo.

hehe NE, rabil so zato tako visok stolp da so lahko gledal nemce kako se avti delajo

cilj za letos dosežen.. skupno 30000km. :grim :grim :grim letos prevoženih okroglih 10000km in še bodo kake lokalne ture več kot zadovoljen z letošnjo sezono in vedno bolj zaljubljen v svoj motor pozimi pa generalka in drugo leto naj bo čimbolj podobno temu! :hooray:

POPOTOVANJE V ČRNO GORO 1. dan: Z Darjo sva v julijskem jutru v Mariboru sedla na najinega Kawasakija 500 GPZ in se natovorjena odpeljala črnogorskemu morju naproti, s predhodnim ogledom Bosne. Že zjutraj naju pred Ptujem pričaka 10 kilometrska kolona stoječih avtomobilov, ki čakajo na mejni prehod na Gruškovje. Zato zavijeva takoj na Rogatec in v trenutku sva na Hrvaškem. Povsod kolone in čakanje, vendar z motorjem nikjer ne čakava, temveč prehitiva vsako kolono, kakor ostali motoristi. Pred Karlovcem prvi počitek na prepolnem počivališču in naprej proti Plitvicam. Cesta je kar v redu, pa tudi voziva zmerno. Na meji nobenih težav in že greva proti Bihaću. Drugi počitek in menjava v marke. V Bosni se vedno dobro počutiva, še posebej so nama všeč njihove cene. Cesta iz Bihaća proti Jajcu je fenomenalna, kakor tudi pokrajina. Je pa potrebno paziti na radarske kontrole. Vmes se ustaviva v Ključu, tipičnem bosanskem mestecu. To pot proti Sarajevu že poznava, ni slaba, se pa začne vleči kot žvečilka. Končno prideva do Sarajeva in kar naprej preko Pal proti Priboju. Prva najina napaka: morala bi iti proti Foči in nato v Črno goro. Na Palah še tankava; pokrajina nama nekako ne vliva posebnega zaupanja. Črpalkar nam svetuje vožnjo po neki stranski poti preko Goražda do Priboja. To nama z zemljevidom ne gre skupaj, zato se drživa glavne ceste. Vendar je imel prav. Hipoma se glavna cesta enostavno konča . Ne vem, če je dalje gradbišče ali kaj, a prevozno ni niti s crossarjem. Obrneva in ni druge variante kot nasvet črpalkarja. Ozka vaška cesta se prične vzpenjati vedno višje. Na koncu sva že zelo visoko in blizu nekih planinskih domov. Cesta je na trenutke zelo slaba, dokler ne preide v makadam. Na daleč v dolini gledava Goražde in se v prahu spuščava, kot da greva z Everesta. Nikoli konca! Naposled Goražde. Darja zagleda edini hotel in dovolj ima za danes. Prah, zadnja plat,…. Kje je tuš? Torej ostaneva v prijetnem hotelu ob reki Drini (65.-€ z zajtrkom ni ravno poceni) in si zvečer ogledava prijazno in lepo mestece. Spanec se res prileže po preko 600 kilometrih. 2. dan: Po zajtrku spakirava, se zgroziva nad motorjem, ki je bel od prahu namesto rdeč. Očistiva ga in že drviva proti Priboju. Na križišču (Ustiprača) tankava. K nama pristopi mlad motorist, se nama predstavi kot Miloš in pogovor na nese na najino pot. On gre iz Sokolovca iz Bosne domov v Podgorico in nama svetuje, da gremo proti Foči in nato po dolini reke Tare, če želiva še proti Žabjaku ali pa direktno v Ulcinj. Po premisleku rada sprejmeva njegovo družbo in že spremljamo Drino proti Foči. Lepa cesta do Foče. Od tu naprej vodi Miloš proti črnogorski meji po cesti, kjer Darji zelo hitro bije srce. Ozka cesta, dotrajana, ponekod manjka asfalt, desno globoko spodaj Drina in nobene zaščitne ograje. Še danes čutim Darjine prste v mojih ledvicah. Sva mislila, da bomo šli po glavni cesti, pozneje rečeva Milošu. Pa to je glavna cesta, pove Miloš. Uh, dobra izkušnja. Meja! Bosanski carinik je nejevoljen in ni mu prav, da smo prehiteli tri avtomobile. Počakamo v senci in pridemo na vrsto. Hoče zeleno karto. Potegnem ven dokumente in se zgrozim: s sabo imam prometno dovoljenje od avta. Od motorja sem ga pustil doma, skupaj z zeleno karto. Predvidevava, da je to konec najine poti. A čudeži se še dogajajo, Carinik naju nahruli in spusti mimo. Kaj če naju črnogorski carinik zavrne. Bosanski je rekel, da naj se tu več ne vračava. Ustaviva pred lesenim mostom in ne vem, če naj zapeljem preko. Bo zdržal? Miloš nama veselo maha, češ, pridita. S težkim srcem se postaviva pred črnogorskega carinika, ki naju spusti v državo. Vau, takoj gremo nekaj spit. Nadaljevanje poti po dolini reke Tare je nepopisno. Je kje še lepša pokrajina? Odločiva se, da z Milošem nadaljujeva direktno do Podgorice. Pripelje naju mimo radarjev, policijskih kontrol, saj pozna njihove točke. V Nikšiću tankamo in hitro smo v Podgorici. Še poslovilna pijača in Miloš gre domov, midva pa mimo Skadarskega jezera, skozi tunel Suzina do morja. Še malo sva v sedlu ob obali in po skoraj 300 km iz Goražda ali 950 kilometrih iz Maribora uživava zaslužene počitnice. Še enkrat hvala Milošu za prijetno druženje in skupno vožnjo. X. dan: Klicala sva v Slovenijo in po pošti so nama poslali prometno dovoljenje in zeleno karto. Napraviva izlet preko Budve do Cetinja. Lepa cesta, prijetna pokrajina. Cetinje na ju pričaka v soncu in že sva v hribih proti Lovćenu. Res čudovita narava naju pripelje na vrh gore, do slavnega črnogorskega pesnika Njegoša. Prijetna temperatura, le malo skažen ambient, ker se vršijo gradbena vzdrževalna dela. Spustiva se po panoramski cesti proti Kotorju. Spet nepopisno čudoviti razgledi. Včasih imaš občutek, da nisi na zemlji, da letiš. Staro mestece Kotor, vredno ogleda in sedenja v miru ob pijači in opazovati turiste, ki hitijo. Greva nazaj v Ulcinj. Smer Budva, Sveti Štefan (obvezno slikanje) in že je tu Bar er kmalu za njim Ulcinj. Črna gora niti ni tako mala, prevozila sva jo zgolj spodnji delček in to je 300 kilometrov. Če ste v Ulcinju se srečate z veliko Albanci. Je pa res, da so cene glede na slovenske polovične, tudi v lokalih. Večerja in pijača za dva, nikoli nisva mogla preseči 16.-€. Razen na Adi Bojani, kamor morate na ribe. Ampak, tako dobre riblje čorbe in rib še nisva jedla. Zadnji dan: Spakirava in spet sva na najinem Kawasakiju. Ura je 09.20 dopoldan. Motor izredno dobro gre in niti ene težave nimava na celi poti. Ob črnogorski obali nepopisna gužva, vendar kolone prehitiva in se prebijeva do trajekta preko Boke Kotorske. Motor in dve osebi = 2.-€. Darjo najprej vprašam, če gre naprej samo motor, kaj pa midva? Ja, to je cena za nas vse tri, pove. Svaka čast, sicer pa tudi vožnja traja 2 ali 3 minute. Na meji ni dobro biti Albanec ali se postaviti za njim v vrsto, ker se čaka. Dejansko jih preglejujejo do potankosti. Cesta mimo Dubrovnika nama postreže s prijetnimi razgledi in pri Neumu, ko vstopiva v Bosno greva nekaj pojesti. Se mi zdi, da so cene nižje od hrvaških. V nadaljevanju proti avtocesti kupiva ob cesti še sok in breskve ter plačava celo precej. Končno avtocesta in Kawasaki požira kilometre. Ponovno kolone, ki jih prehitevava. Cestnine, meja, povsod sva hitra in ob 23.30 uri ustaviva pred domom, po dobrih 900 kilometrih v tem dnevu. Ja, to je teden dni. Škoda, da ni več časa, bi se še kje ustavila. Pa saj je tu še drugo leto. Kam pa takrat? Danilo in Darja Kovač

... nč hudga .... :angry: ... si bom pa debelejše rokavice kupu, pa bo ...

Mal daj gasa ko meris polnjenje, vsaj na 3.000rpm. Akumulator pa preizkusis tako, da ga polno napolnis, pustis da se umiri nekaj ur in potem izmeris napetost. Napetost polnega svincenega akumulatorja se giblje okoli 12,8V - 0,1V gor/dol odvisno od znamke. Ce ima cez nekaj dni voltazo nizjo od recimo 12,5V, lahko razmislis o novi bateriji. Najprej pa izmeri voltazo polnjenja na motorju pri povisanih vrtljajih. Naj bi dobil nekih 14V. Lahko imas regulator napetosti zanic, lahko celo stator. Poklici ce rabis se kaj.

kwa je enduraši a je zima?

..ej... metnca.... napiše se izpit... ne izSpit.

Sva že nazaj... na žalost je bil le en motor... Dnevnik potovanja Mototour 2013 - Sardinija & Toskana: http://bit.ly/1cE1OFl