Dvorana slavnih

Ne vem ali iniciatorka teme zadevo sploh še bere (sam sem prebral prve tri strani, potem obupal). Če jo, nekaj mojih misli, ki so posledica lastnih izkušenj: Sponzorstva. Kot je Leteči zapisal, bi za resno sponzoriranje morala biti spletna stran že postavljena, hkrati podpisani dogovori z mediji. Sponzorjev "z vsega sveta" ne bo. Šeruga in Pulko sta na našem trgu iztržila v zlatih časih konjunkture zanimive vsote, niti slučajno pa jima sponzorji niso pokrili vseh stroškov. ŽE v tistem času v DE ali GB za tako zgodbo ne bi dobila veliko. Leta 2007 (še pred krizo) sem za prvi tovrsten projekt v Sloveniji (predelava vojaškega tovornjaka v ekspedicijski avtodom in pot čez Arabijo in Afriko) z veliko napora s sponzorskim materialom (!) financiral dobro četrtino stroška predelave tovornjaka. Tovornjak je bil podolgem in počez polepljen z njihovimi logotipi in verjamem, da so redki verjeli, da grem na pot s svojim denarjem. V tistem času v Nemčiji ne bi dobil niti sestanka za sponzoriranje, ker sem v Arabiji srečal po dva taka nemška kamiona na mesec. Danes je kriza povsod, nori posnetki z gopro pa se kar sami vrtijo na youtubeu. Impresionirati z nečim nevidenim je danes zelo zelo težko. Danes tudi ne dobiš več sponzorja za skok z roba vesolja. Trajanje. Pot okoli sveta v enem letu nima smisla. Lahko sicer izvedeš z dakarsko vožnjo ali v slogu 80-ih dni, vendar od tega ne boš imela ničesar. Vprašaj Benko Pulko ali Ravbarja. Potovanje ima smisel, če lahko načrt za 1.500 km v naslednjih 5 dneh v hipu, za šankom, v vaški pralnici ali v kampu za vogalom spremeniš v še 5 dni brez premikanja, potem pa nadaljevanje 120° stran od predvidene rute. V nasprotnem primeru venomer hitiš, ves čas si v zamudi in "potovanje" se prelevi v zgolj nabiranje kilometrov in "keeping up with the schedule." Če si boš zastavila eno leto, boš bezljala vsaj od začetka. Družba. Tema na forumu je sicer uspešna, brana in pisana, moje globoko prepričanje pa je, da si dobrega sopotnika nasprotnega spola za "enoletno" potovanje okrog sveta na motorju ne boš našla prek oglasov. Predvsem pa pogosto iz stvari, ki se obešajo na veliki zvon, preden sploh skalijo, na koncu ni nič. Razumem pa briljantno idejo in evforijo, ki je pripeljala do navdušenega odprtja te teme. Predlog? Naredi si finančno zalogo za prve dva do tri mesece in pojdi na pot. Kakšna znanja imaš, kakšne izkušnje imaš in v katerih državah bi s tem lahko kaj zaslužila? To je vprašanje možnosti, priložnosti in nacionalnih zakonodaj. Ladijski in letalski prevozi motorja čez oceane so običajno logistično, zakonsko in finančno precej zahtevni projekti. Skratka, prevoz naprej je potrebno imeti dognan daleč pred prihodom v pristanišče na Novi Zelandiji. In pogosto z ladjo, s katero potuje motor, ti ne moreš pluti. Skoraj prepričan sem, da se bo pot toliko razvlekla, da boš vmes želela ali morala "skočiti" v Slovenijo. To pa je potrebno načrtovati tako, da boš to naredila iz države, iz katere te bo carina spustila, kljub temu, da motorja ne boš odpeljala ven. Tehnični pregled, registracija, podaljšanje Carnet de Passage? Sama se boš vozila samo do roba Evrope, kasneje pa boš družbo vedno našla. Zahodnjaški ali japonski kolesarji, polski motorist, Francoza s starim peugeotom ... 24/7 skozi "eno leto" z moškim iz oglasa? Saj si verjetno ne delaš utvar, da bo špilalo, kajne? Zrihtaj motor in pojdi na pot! In odgovorna in "dolžna" boš le sami sebi. Kljub drugačnim namigovanjem na tem forumu pa ne verjemi, da je pot v svet groza in strah in da bi se nanjo morala pripravljati s čedalje daljšimi eskapadami od doma. "Enoletna" pot okoli sveta ni nič več kot 365 dnevnih etap od 0 do xy kilometrov. Ampak veliko bolj očarljivih kot 365 skokov do Črnega kala in nazaj. Srečno!

Jaz sem zdaj v roku leta in pol prodal 2 motorja in 2 kupil. Prva prodaja je bil 125 kubični korejec, je šlo v enem tednu za 650 EUR, klicali so ene trije. Druga pa je bila Honda s cca 80000 km. Prodajal sem jo od junija do oktobra. Klicala sta 2, s tem da je drugi prišel pogledat in mi je deloval dokaj neresno. Čez en teden je klical, kdaj lahko pride ponj. Motor, ki sem ga kupil, je bil na avtonetu še dlje, kot moj. Vsi, ki sem jih pa šel gledat ob nakupu, pa so slej ali prej priznali, da je hudo težko prodat...ampak se da. Če sem jaz mojo Hondo s temi kilometri prodal, potem se da prodat vse. Nisem pa hotel zbijat kilometrov, ker si ne želim, da kdo mene nat****, pa tudi jaz nikogar nočem.

Itak da ne bere ce je sla okrog sveta

Pod tole, Desert Soul se podpišem in štempljam! A ne le to. V nekoliko skrajšpani verziji sem to napisal že na drugi strani, a izgleda, da mi nekdo ne vrejame... To, kar je napisal Desert Soul je ZAKONITOST potovanja! Midva (z ženo) sva od pamtiveka, kolikor pač sva, potovala sama. Zakaj? Zato, ker na daljši rok v družbi to ne znese. Ne tako - ne tako! Ne bom ponavljal, ker je vse že znano. In kot sem rekel; Potuj SAM, ali v TANDEMU!! Ampak to s človekam, ki sta dejansko kampatibilen in harmon tandem!! Do sedaj poznam le enega, ki potuje res "Okrog sveta". In to je Boštjan Škrlj (AroundTheWorld). Fant je skromen, se ne napihuje kakor nekateri. Na poti je že vrsto let (in je v tem času podrl vse SLO rekorde) in bo na poti še... Še sam ne ve. To je pot "Okrog sveta!!" Vsi ostali pa raje potujmo na izlete. S srcem in za svojo dušo! Družba, meje so padle! Svet je osvojen in kdor misli it' okrog sveta samo zato, da bo lokalni junak ko se vrne, je v veliki zmoti. Ti časi so minili. "Zmagovalci" pa bodo le tisti, ki poslušajo srce in svojo dušo. Le tistim je uspeh zagotovljen! O tem se da napisati še veliko besed, a je brez veze. Zato se podajte v svet za svojim ciljem, ne pa z željo, da te bo nekdo koval v zvezde. Ti časi so minili. Davno!! Tejle punci pa želim vse dobro in veliko sreče, pa oglasi naj se kaj, ko bo na poti. Ne misliti, da nas ne potrebuje. Ko je človek v dreku do vratu, in da ti še nekdo stoji na glavi, se šele počutiš majhnega kot miš, insekt... Nekateri so(smo) to že sprobali. Sprobali, kako je človek majhen v primerjavi z vesoljnim stvarstvom..... Kar trenutno dokazuje tudi stvarstvo, Bog in Michael Schumacher.......... Jamstvo potovanja, kot življenja, so SREČA, ZDRAVJE in ODNOS do SOČLOVEKA!! In s temi tremi atributi se podajajte v svet. Ženksa, ko boš šla na pot, ti želim obilo sreče in verjemi mi, da boš doživela najlepše in najplodnejše trenutke potovanja, če boš SAMA ali v družbi samo ENE OSEBE, s katero se "pobereta" kot eden. In kot je rekel Desert Soul; Ne zanašaj se na sponzorje!!! Če hočeš potovati POJDI. Svet ti ponuja vse, le dovzeten moraš biti zanje. To je tudi meni pokazala potovajnja, pa kakršna koli so že bila. Preverjeno! Pa SREČNO - ženska!!! (Če sploh še tole bereš?)

z bemflo sm jaz tam bil, pa si ti z tvojim in tebi podobnimi, težka bo fantje :grim

Komaj čakam da prpalim po jadrankli 50-90 :Pne bom se več vozu z objestneži

Če ne uspeš osvojiti sanj pa osvoji motozajebanta,je mal lesen,bo pa dobr sponzor,je poln ko kravca mleka :lol:

sm ti reku, da dj kar v bazen

Moje videnje in vtisi iz tega zapisa so samo moji. Drugi člani odprave imajo lahko drugačna mnenja, kar pa ni več moj problem ampak njihov. Malo statistike: 21 dni 6 držav 15 prečkanj državne meje 4383 km Poraba za dva motorja in dve osebi (vse zelo približno) Gorivo 650,00€ Cestnine 40,00€ Spanje 338,00€ 5× 0,00€ 2× 2,50€ 6× 10,00€ 4× 12,00€ 2× 18,00€ 1× 20,00€ Hrana in pijača (neenakomerno razporejeno med naju :wink: ) zelo groba ocena 20-25€/dan Guma zadnja 150,00€ Klema za akumulator 0,50€ SKUPAJ 1651,00€ Pa še kakih 200,00€ za nekaj drobnarij in vse ostalo kar sem pozabil. 1. dan 528km Petrovče - KK - NM - Metlika - Karlovac - Plitvice - Knin - Sinj - Makarska - Podgora Ker sva štartala na eno najbolj prometno obremenjeno soboto, sva dostop v južno dalmacijo izbrala pot po dalmatinski zagori. Cesto poznava in tudi tokrat je bilo na njej zelo malo prometa. Jadranske magistrale se je v visoki sezoni raje izognem. Sploh v severnem delu mimo Crikvenice do Senja ter še posebej od Zadra naprej. Prenočila sva v že poznanem kampu Sutikla v Podgori (cca 15 km od Makarske), ki izpolnjuje moje osnovne zahteve: - Trda senca - Do plaže ne več kot 42 korakov - Na poti do plaže vsaj en šank (po možnosti s hrano) Cene so tu znosne (za obalo) in ponudba v restavraciji zadovoljiva in kvalitetna, mogoče le premalo pestra. Naš tabor v kampu Sutikla 2. dan 190 km Podgora - Ploče - Ston - Korčula - Zavalatica Za obisk prijateljev na Korčuli se seveda zapeljeva naokoli po Pelješcu. V Neumu sem hotel malo prišparati in dotočim 5l na pumpi v centru ob glavni cesti. Tam imajo najbolj za k... bencin daleč naokoli. Dokler ga nisem porabil in natočil nekaj normalnega sem imel občutek da vozim traktor. Motor mi je kar naprej mi je crkoval in močno cukal v nizkih obratih. Moje priporočilo; tankajte na državnih pumpah, na Ini tet Petrolu. Na Pelješcu in Korčuli so v letih odkar sem nazadnje bil tam močno popravili cestno omrežje. Čakanje na trajekt v Orebiču 3. dan 50 km Zavalatica - Vela Luka - Vela Špilja - Zavalatica + večerni ogled Korčule z avtom Ker sva bolj zgodnje sorte in so najini gostitelji še spali (razen Pubija, ki je bil tam še pred nama s kolesom - 25km) sva se odpeljala v Vela Luko, kjer sva si privoščola zajtrk na obali, kafetek v senci, ogled Vele Špilje nad mestom. Pogled na mesto izpred špilje in malo sprehoda po mestu. 4. dan 190 km Zavalatica - Korčula - Ston - Ploče - Podgora Naslednji dan je kr pošteno vleklo. Na poti nazaj v prejšnji kamp s trajektom Korčula - Orebič. Mimogrede sva si malo več časa vzela za zgodovinski Ston. 5. dan 0 km Poležavanje na plaži + prihod sopotnikov Paparazzi Mrtn 6. dan 0 km Poležavanje na plaži Mrtn pošli mi uno sliko večerje na plaži 7. dan 415 km Podgora - Metkovič - Mostar - Sarajevo (pit-stop) - Višegrad - Zlatibor Zadeva z gumo je potekala takole. Ker se je sezona začela bolj zimsko sem računal, da bi zadnja guma morala preživeti tudi dopust. Potem pa sem do dopusta naredil kar precej kilometrov. V nedeljo sem se odločil, pa čeprav bi metzelerka zagotovo zdržala še teh nekaj tisoč km, da jo zamenjam. ker je že osnovni plan poti vodil skozi Sarajevo sem v ponedeljek ob 9:03 poklical "našega" vulkanizerja in mu razložil kaj želim. Ob 9:07 mi je že odgovoril, da gumo lahko dobi in kakšna je cena. Nekaj po 13h pa je guma že bila na zalogi in me čakala. Tu se naj naši dobavitelji malo zamislijo. V štirih urah jo je tip zrihtal, čeprav je imel na razpolago 5 dni. Pit-stop I Pit-stop II Pozno popoldne smo prišli na lokacijo motozbora in se utaborili. 8. dan 0 km Zlatibor motozbor MK HIGHLANDER Jutro na Zlatiboru (ali pa večer, kdo bi vedel) Počivanje v pričakovanju večernega dogajanja. Jambor za našim znakom (zdaj bomo imeli tudi večjo zastavo :lol: ). Priprave so obetale precej, a kakšne hude gneče ni bilo. Osebno sem bil kar malo razočaran, pa tudi pipce se niso prav odprle. 9. dan 305 km Zlatibor - Užice - Čačak - Vrnjačka Banja - Kruševac - Aleksinac - Niš - Leskovac Do Ohrida smo imeli v planu postanek z nočitvijo v Leskovcu, zato se po poti nismo kaj posebnega ustavljali razen za kako kavico in tankanje. Večerja v hotelu in restavraciji Groš - odlična. To lokacijo toplo priporočam. Spanje v bolj kot ne prenovljenih sobah po 10€, parkiranje na varovanem parkirišču, prijazno osebje... Le klime so pustili stare in bolj slabo delajo. Vendar je hrana zato BP. Še malo reklame http://www.restorangros.com/ Njami.... https://lh3.googleusercontent.com/-C4_-Gu1C0dc/UhCbE_7qHNI/AAAAAAAAJQU/KaQZbbNutbQ/w800-h600-no/20130804_194356.JPG 10. dan 383 km Leskovac - Vranje - Kumanovo - Skopje - Tetovo - Gostivar - Mavrovo - Debar - Ohrid Na poti malo pred vranjem me je v roko pičila osa. Tudi to je bilo dovolj razloga za spoznavanje novih prijateljev. Ustavimo se na prvi pumpi, kjer nas ogovori en tip. Poklical je svojega predsednika kluba, ki nas je prišel iskat in nas odpeljal v svoj Club-house. Blagoje - the President https://fbcdn-sphotos-a-a.akamaihd.net/hphotos-ak-ash3/9103_10151578935193907_1509778282_n.jpg Po dve urnem zatiku smo nadaljevali pot mimo Skopja in po najbolj dolglčasnem odseku naše poti - AC Tetovo Gostivar (20 km v ravni črti) na Mavrovo. https://lh3.googleusercontent.com/-Xvf2NYBjTWY/UhCbFu8HW1I/AAAAAAAAJQc/yWf5XiT4YDw/w800-h600-no/IMG_0098.JPG https://lh5.googleusercontent.com/-kCZ8bNypb8M/UhCbGSmeEaI/AAAAAAAAJQg/ZFvYhpmIbJo/w800-h600-no/IMG_0099.JPG Mimo Debra in debarskega jezera. https://lh5.googleusercontent.com/-dAl-au4ZyHo/UhCbIsKNgJI/AAAAAAAAJQ4/j2OcNPdypuc/w800-h600-no/IMG_0108.JPG od koder je bilo proti Strugi položenih 30 km povsem novega asfalta (še brez črt) Po priporočilu se nastanimo v Villa Centar Ohrid, ki je lociran 200m od centra. http://villacentar.com/ Varno parkiranje https://lh6.googleusercontent.com/-5cPt04slC-E/UhCbMMQUxmI/AAAAAAAAJRk/c8Tt6hLLilA/w800-h600-no/IMG_0129.JPG 11. dan 80 km Ohrid - Resen - Ohrid (jutranje ogrevanje samo nekateri) Po jutranjem ogrevanju in kavici smo si ogledali Stari del Ohrida, popoldne pa še Strugo in Pečinski manastir, malo naprej ob jezeru. https://lh4.googleusercontent.com/-PlJerWXdan0/UhCbJLeOpbI/AAAAAAAAJRA/w79Ehuc6LRM/w800-h600-no/DSC04611.JPG https://lh4.googleusercontent.com/-EWdVInE_-UY/UhCbJ02jyOI/AAAAAAAAJRI/Fy5l1lG2HzU/w800-h600-no/DSC04617.JPG Struga - tu iz Ohridskega jezera odteka crni drim in polni Debarsko jezero. https://lh3.googleusercontent.com/-dlyI1vgRuHc/UhCbKu7zfWI/AAAAAAAAJRQ/1sqLBhYq1qk/w800-h600-no/IMG_0111.JPG https://lh6.googleusercontent.com/-g9ai2MHD5t0/UhCbLejDMuI/AAAAAAAAJRY/ugb5pMkGnMY/w600-h800-no/IMG_0122.JPG 12. dan 186 km Ohrid - Sv. Naum - Galičica - Bitola (Heraklea) - Resen - Ohrid Dan za krožni izlet Bay of bones - rekonstrukcija nektanjega načina življenja. https://lh5.googleusercontent.com/-_QhOR4ei4JE/UhCbM3H0SlI/AAAAAAAAJRo/GkiCZO-1z9o/w800-h600-no/DSC04624.JPG Ima ludih. https://lh5.googleusercontent.com/-tDY7pyJiOW8/UhCbNRRG0YI/AAAAAAAAJRw/ehEvwCjytN4/w800-h600-no/DSC04625.JPG Dejmo mal zkurit. https://lh3.googleusercontent.com/-6BW-bSP2DPs/UhCbOCR1vcI/AAAAAAAAJR4/ALxniRI2pvU/w800-h600-no/DSC04633.JPG Sveti Naum - čisto ob albanski meji. https://lh3.googleusercontent.com/-Qd48HkMjUR4/UhCbO1PGgWI/AAAAAAAAJSA/bImVLELHbq0/w800-h600-no/DSC04643.JPG Razgled iz manastir-hotela. https://lh3.googleusercontent.com/-qV5PjQ-VOdQ/UhCbPsKDcII/AAAAAAAAJSI/BKGARb6jxdE/w800-h600-no/DSC04646.JPG Po vzponu na Galičico pogled proti sv. Naumu in v ozadju Albaniji. https://lh3.googleusercontent.com/-1wkKvtK2PuQ/UhCbQdswTSI/AAAAAAAAJSQ/AmOq0M3Xbuw/w800-h600-no/DSC04648.JPG Sledi spust proti Prespanskemu jezeru ter v Bitoli ogled Herakee https://lh4.googleusercontent.com/-eCjlLuVRJp4/UhCbSErG03I/AAAAAAAAJSg/_iVXLHpHT0A/w800-h600-no/IMG_0144.JPG https://lh4.googleusercontent.com/-tXkQZ3jBDZQ/UhCbRC_S4wI/AAAAAAAAJSY/VvpqQOTNJSo/w800-h600-no/IMG_0133.JPG Zvečer pa je sledila najslabša večerja na vsej poti.Vse ostale dni smo v Ohridu jedli zelo dobro, le ta dan smo "pristali" pri Neimu, ki so nam ga nekako po ovinkih priporočali. Drek totalni. Šiptarji naj delajo sladoled in limonado, meso pa naj raje pripravljajo drugi. Tole je za njih znanstvena fantastika:. Že na splošno ti na jugu kljub naročilu medium zapečenega mesa (govorim o govedini) raje malo preveč zapečejo in je zadeva pečena skoz. So bile tudi izjeme. 13. dan 280 km Ohrid - Kičevo - Mak. Brod - Jezero Kozjak - Do rampe (Ni na zemljevidu - area 51 - Cesta so režim) - Kičevo - Ohrid Ta dan smo neplanirano podaljšali bivanje v Ohridu. Punce so šle obiskat SALE-ta in plažo, mi pa smo pogledali na avtokarto kam bi šli. Po ne predolgem razmišljanju se odločimo za ogled jezera Kozjak. Na satelitskih posnetkih se ni dalo definirat kakšne so ceste, pa smo šli pogledat. Od Ohrida do Kičeva je tako magistrala, naprej do Mak. Broda lepa regionalna cesta in tudi kar daleč proti jezeru je bila ok, le da se je cesta z vsakim naseljem malo zožala. no, zadnjih 17 km do mosta, ki je bil naš cilj pa makadam v vseh možnih kategorijah. Jaz sem vozil spredaj in sem bil malo manj prašen. Tu smo že na cesti ki vodi od mosta naprej nekako proti Skopju. https://lh6.googleusercontent.com/-iKYNzZ1L6r8/UhCbUOWA9RI/AAAAAAAAJS4/XA7c7zN6_lc/w800-h600-no/IMG_0147.JPG https://lh3.googleusercontent.com/-ADr_ik27w1U/UhCbS_xWrQI/AAAAAAAAJSs/yQ6jG78IO7s/w800-h600-no/IMG_0145.JPG https://lh5.googleusercontent.com/-Gu4p1psnhlY/UhCbTfmuizI/AAAAAAAAJSw/_GLlzYj7BgU/w800-h600-no/IMG_0146.JPG Po cca 10 km lepe nove ceste pa pridemo do spuščene rampe. Približa se nam SMB tip sa kerom. In nam lepo razloži da je to "Cesta so režim". Ker se nismo hoteli vračati po 17 km makadama vprašamo kakšen je ta režim. Ker je to zaprto področje je prehod dovoljen samo zjutraj od 6h do 7h in zvečer od 19h do 20h. Tip nam predlaga naj gremo u kafano (ki je tko al tko na trugi strani makadama) in počakamo do večera. Ta opcija je odpadla in ker se nismo smeli slikat (so režim) prilagam satelitsko sliko kje približno smo bili. (slikanje sicer ni dovoljeno na jezovih, mostovih..., lahko pa kr tko mimo grede vse lepo posnameš s kakšno namontirano kamero ) Od mostu po desni strani cesta ni vrisana na nobeni karti, tu pa se vidi da jo še delajo. https://lh4.googleusercontent.com/-qSV8FlGpOws/UhHuKU7TFtI/AAAAAAAAJZA/uTO3rNgZvxs/w942-h569-no/Zajeta+slika.JPG Na povratku se ustavimo ob rečici in v lepi senci gostilna Izvor. Tu se malo dlje zadržimo in najdemo nove "prijatelje" bajkerje malo mešano makedonsko - srbsko družbo. Seveda prisedemo in se malo zadebatiramo. https://lh5.googleusercontent.com/-bKACj_npzc0/UhCbVi_L51I/AAAAAAAAJTM/ey-1k0Ob0xQ/w600-h800-no/20130808_170001.JPG Malo pikamo (špirovci od postrvi so veliki za dlan!) https://lh4.googleusercontent.com/-Na-esR7cYlk/UhCbU6Wrn9I/AAAAAAAAJTA/ZX-4qGokp_s/w600-h800-no/20130808_165956.JPG Po nekaj urah nam je komaj uspelo pobegniti. 14. dan 277 km Ohrid - Bitola - Prilep - Kavadarci - Negotino - Star Dojran Sledil je premik iz zahoda na vzhod. V bližini Prilepa, ki je obkrožen z nasadi tobaka, smo si hoteli ogledati manastir Treskavica. Pot je iz glavne ceste zavila na najprej na slab makadam, ki pa je postajal vse boljši. Kak km pred vrhom smo ugotovili zakaj..... Tu mimo pač ni šlo. https://lh5.googleusercontent.com/-bKvBW1tQeR8/UhCbZvU1UEI/AAAAAAAAJT4/UxGNZ4V54s0/w800-h600-no/IMG_0160.JPG Obrnemo se in po kavici v Mestu nadaljujemo do Kavadarcev. Prilep - Aleksandar makedonski https://lh3.googleusercontent.com/-YAFB1Hsuq9U/UhCbWUqoHvI/AAAAAAAAJTQ/f0YGX0Kts6U/w600-h800-no/IMG_0152.JPG Markova kula https://lh3.googleusercontent.com/-mWVBGcGwB0w/UhCbWzVWCHI/AAAAAAAAJTY/MEf1aN-3ieo/w800-h600-no/IMG_0154.JPG Tobak se suši https://lh5.googleusercontent.com/-WD458M4LJb0/UhCbYaRG5cI/AAAAAAAAJTo/BngODl4pMPo/w800-h600-no/IMG_0156.JPG Kavadarci https://lh6.googleusercontent.com/-0EQhHPU4qyg/UhCbbPGY3gI/AAAAAAAAJUM/n4PPawm0M8M/w800-h600-no/IMG_0164.JPG Ker je ta dan vročina ubijala je Martin naredil en krog po mestu in našel spodobno senco v restavraciji Brioni. Ker smo se odločili ta hudo vročino počakat kar tam, smo tudi malo piknili. Največja vešalica na turneji https://lh3.googleusercontent.com/-CLA7KLEWtDI/UhCbb1fKVAI/AAAAAAAAJUQ/vkfgOfsJCx8/w800-h600-no/IMG_0167.JPG Proti večeru smo pršli na cilj dneva in že v mraku postavili šotore v kampu. Kamp se nahaja v starem Dojranu, na ulici Maršala Tita in se imenuje Partizan. Kaj kmalu smo ugotovili, od kod mu ime. Postavili so ga partizani okoli leta '45 in se do danes ni spremenil, le malo postaral... 15. dan 0 km Poležavanje na plaži in v bifeju Ta dan nismo premikali motorjev, vročino pa smo preživeli v bifeju in se hladili pod tuši. Dojransko jezero je relativno plitvo in je zato voda zelo topla. Prava mlakuža. https://lh4.googleusercontent.com/-Anuptj9TdrQ/UhCbcS85VFI/AAAAAAAAJUY/gvo-Y5rSszA/w800-h600-no/DSC04658.JPG https://lh5.googleusercontent.com/-GRuBexBXosA/UhCbdAVbVwI/AAAAAAAAJUg/id-C84daXOc/w800-h600-no/DSC04659.JPG 16. dan 120 km Star Dojran - Drosato (GR) - Valandanovo - Strumica - Bansko - Smolari - Bansko Prav veseli, da zapuščamo zastarel in zbledel kamp spakiramo in se najprej odpeljemo še na izlet v Grčijo. https://lh3.googleusercontent.com/-nbDDqK8sed4/UhCbd4EaHoI/AAAAAAAAJUo/NjTxV5e57V8/w800-h600-no/IMG_0171.JPG https://lh3.googleusercontent.com/-FO_TaqGT35M/UhCbeguL-nI/AAAAAAAAJUw/E-YekPx5tCk/w800-h600-no/IMG_0173.JPG https://lh5.googleusercontent.com/-_nq0oH9E7II/UhCbfQy-EdI/AAAAAAAAJU4/KLJ29zRI9cw/w800-h600-no/IMG_0175.JPG Za cilj dneva smo izbrali Bansko, kjer so rimske terme in sodobne terme. A pridevnik sodobne lahko mirno pozabite. Hotel je sicer prenovljen Sobe so vrhunske, ostalo samo prebarvano, termalni oziroma zdraviliški del pa je težko opisati z besedami. Bom rekel takole. Ko tam doli nekaj naredijo, naredijo to še kar spodobno (za tiste čase), vzdrževanja pa ne poznajo. Ko dobim kako slikco od sopotnikov jo bom dodal. Sam te bede nisem slikal. Rimske terme https://lh3.googleusercontent.com/-ubRICG4acJI/UhCbgMSxRtI/AAAAAAAAJVA/uLq6CCDUMxw/w800-h600-no/DSC04672.JPG Po namestitvi smo imeli še dovolj časa za ogled kakih 15 km oddaljenega najvišjega slapa v MK. Smolarski vodopad se nahaja 2 km od tromeje MK-BG-GR. https://lh3.googleusercontent.com/-8bdMN_9VJUc/UhCbjFmpl8I/AAAAAAAAJVg/xYXb82RnJuY/w600-h800-no/DSC04697.JPG https://lh4.googleusercontent.com/-QQUSVNuM4VY/UhCbj3_XIHI/AAAAAAAAJVo/pcUy2LmB1sA/w800-h600-no/DSC04700.JPG Ker so mi kljub opozorilu, da gremo v dež, nekateri (vsi) pobegnili, mi pač po sistemu: kam gredo vse ovce mora iti tudi pastir, ni ostalo drugega, kot da grem za njimi. Do vasice Novo Selo nas je pošteno opralo, čeprav je oddaljena le 6 km. Po priporočilu domačina zavijemo v gostilno Lebed (labod), kjer smo spet odlično jedli, porcije gromozanske, osebje prijazno, le malce priokusa je ostalo saj so nekaj drobnarij zaračunali (tudi prinesli), čeprav jih nismo naročili. Pa vendar se pri ceni 5,78 € na osebo za požrtijo z pijačo vred ni kaj preveč za pritoževati. 17. dan 215 km Bansko - Berovo - Delčevo - Vinica - Kočani - Probištip - Kratovo - Kuklica (spet ni ceste na zemljevidu) Po peripetijah pri zajtrku (razumem, da dajo na razpolago za zajtrk čaj in mleko, ker ti kavo potem zaračunajo. Ne razumem pa, da ne moreš dobiti hladnega mleka) odrinemo po povsem vzhodnem delu MK proti severu. V prijetnem okolju in lepih cestah (tu mislim na traso ceste, ne na sam asfalt, čeprav se po nekaj tisoč km tudi slabšega asfalta navadiš), se dvignemo do (spet umetnega) jezera Berovo. https://lh3.googleusercontent.com/-k-CerNvT6HY/UhCbmHjp2mI/AAAAAAAAJWA/avma421vl-0/w800-h600-no/DSC04707.JPG Spet Hotel Manastir - luštno in zrihtano https://lh4.googleusercontent.com/-NCQZ9jBg594/UhCbm2KjcoI/AAAAAAAAJWI/UPJd7htMkFA/w800-h600-no/DSC04714.JPG Nadaljujemo skozi Delčevo, kjer mi v centru na glavnem križišču nikakor ni uspelo razvozlati prometne signalizacije. https://lh5.googleusercontent.com/-SMzq04bEDWY/UhCbnjAZivI/AAAAAAAAJWQ/ZbfUGFZxegQ/w800-h600-no/DSC04717.JPG Nadaljujemo po zgoraj navedeni poti in pridemo v Kratovo. Tu smo že začeli razmišljati o hrani in spanju, iskali pa smo tudi še naravno znamenitost Kuklica - kamnito mesto. Z navodili nam je pomagal možakar na črpalki. Ceste sicer na zemljevidih do tja ni, so pa za spremembo zelo dobro označili pot do tja z tablami (verjetno bolj zaradi interesa lastnika restavracije tik pod znamenitostjo, saj je "uradna tabla" bila samo ob glavni cesti). Legendo si lahko preberete na http://en.wikipedia.org/wiki/Stone_town_of_Kuklica https://lh4.googleusercontent.com/-V_tFrvb_1c8/UhCboJBi8RI/AAAAAAAAJWY/i_aC8GjkTpE/w800-h600-no/DSC04734.JPG https://lh3.googleusercontent.com/-BsMeciCn3vw/UhCbo9Q2eZI/AAAAAAAAJWg/aDiNyUteF3g/w800-h600-no/DSC04735.JPG Pred ogledom smo se ustavili v omenjeni restavraciji in bolj v hecu vprašali ali bi lahko navrtu ob restavraciji postavili šotore in prenočili. Ker je bil prvi odziv pozitiven smo po ogledu in večerji vprašanje ponovili, tokrat povsem resmo in tudi resen odgovor je bil OK. https://lh6.googleusercontent.com/-IzQGkILdyTU/UhCbrCHQXOI/AAAAAAAAJW4/uYlkV2N8vVk/w800-h600-no/DSC04746.JPG Za mene je bil obisk Kuklice presežek potovanja. Prijazno osebje, odlična hrana, fenomenalen ambient, in na koncu smo makedonskega tisočaka pustili na šanku, saj nihče ni hotel niti slišati, da bi spanje plačali. Martin rabim kako sliko restavracije 18. dan 80 km Kuklica - Kumanovo - Čerkesko selo - Kumanovo Po najbolj prijetnem dnevu oziroma večeru pa je prišel na vrsto tudi najmanj prijeten. Plan je bil, da se odpeljemo direktno v Skopje kjer se namestimo za dva dni z namenom, ta večer iti malo "u lajf", naslednji dan si ogledati znamenitosti in po možnosti poiskati SALE-ta in se tretji dan spočiti odpeljati proti domu. Pa se je zalomilo kaj kmalu. Najprej je Vlasti crknil motor sredi ceste po nekaj deset kilometrih. K sreči se ji je uspelo privleči do bus postajališča. Prva diagnoza - ni štroma. Bojazen da je šel regler. K sreči se je izkazalo da je težava bistveno manjša. Počila je klema na akumulatorju. Z nekaj piljenja preostanka le te smo po eni uri na žgočem soncu zadevo popravili in se že peljali naprej. https://lh3.googleusercontent.com/-PkuGjox54uY/UhCbr4CeXeI/AAAAAAAAJXA/4yVe8mvQZi8/w800-h600-no/DSC04749.JPG Ustavimo se v centru Kumanovega in se zaradi pasje vročine odločimo, da je bolje da gremo kar v Skopje in se tam razkomotimo. Nekaj km po stari cesti iz Kumanovega pa je imel Ata Tone pripetljaj, ki nas je zadržal ta in še naslednji dan v Kumanovem. O samem dogodku bo že Ata Tone sam kaj več povedal, jaz bi le na kratko. Po bližnjem srečanju z neprevidnim mulcem, ki mu je s kolesom zapeljal pred motor, smo imeli možnost spoznati hitrost makedonske policije in birokracije. 19. dan 122 km Kumanovo - Sodišče - Vranje - Leskovac Na sodišču so Ata Toneta naredili za krivega in po plačilu globe smo lahko odšli (zadrževali so resda samo Ata Toneta, a logično je bilo, da ga nismo pustili samega). Mulcu ni bilo praktično nič. Malo popraskano koleno. Tako smo izgubili voljo do ogleda Skopja in smo dan prej kot je bilo predvideno obrnili proti severu. Da smo malo sprostili živčke, ki so nam jih kravžljali makedonski birokrati smo za začetek konca naredili krajšo turo do že poznane lokacije Groš v Leskovcu. Ker je bil to ravno predvečer Martinovega RD smo mu pripravili malo slavje. Tortica https://lh3.googleusercontent.com/-sR9Qpbb6lQs/UhCbuDtZu-I/AAAAAAAAJXU/-5C6E7ulseE/w600-h800-no/DSC04755.JPG In slavljenec https://lh3.googleusercontent.com/-sR_1OHSJ2Gk/UhCbtVR4IuI/AAAAAAAAJXY/DSfKI5C--J4/w800-h600-no/DSC04754.JPG v20. dan 478 km Leskovac - Niš - Beograd - Sl. Brod - Bos. Brod Za pot nazaj smo se odločili uporabiti AC, kjer nas je na pol poti do Beograda pošteno opralo, vendar smo se do nekdanjega našega glavnega mesta že povsem posušili in slekli dežno opravo. Sledilo je mukotrpno ubijanje kilometrov na 442. Ker se nam v Slavonskom Brodu ni dalo kaj veliko iskati spanja, pa še praznik je bil, smo šli čez mejo v Bosanski brod v Lovački Rog, kjer smo že bili pred tremi leti na prvomajski turi. 21. dan 312 km Bos. Brod - Zagreb - KK - Celje - Petrovče Po tritedenskem potovanju smo končno ugledali "Mojo Deželo" in po dveh dneh ubijanja AC je bilo prav prijetno narediti nekaj km po ovinkih od Krškega do Celja. Vmes sva se na Obrežju poslovila od sopotnikov za manj kot 24 ur, saj smo se srečali spet v soboto pri Mirotu, kamor smo prvotno imeli plan priti direktno. Čeprav tudi sam dostikrat tarnam, da imamo v SLO ceste v obupnem stanju to ni čisto res. Kdor mi ne verjame naj gre za nekaj tednov malo bolj na jug in pri povratku bo z vsakim km opazil razliko. ------------------------ Kilometrov po dnevih ne seštevat (4211). Jih je manj, saj sem vsak dan naredil še nekaj lokalnih km (trgovina, ogledi .. .) in je skupno št. prevoženih 4383 km + 2× trajekt Če ti je uspelo prebrati vse do tu, ti čestitam in se ob enem opravičujem za slovnične napake, ki so se mi prikradle med pisanjem tega potopisa. LP

Ja vidiš, ti si napisal "dost delu z njimi" ... mene pa zanima, kaj konkretno si delu? (seveda če ni poslovna skrivnost) ... Si jim v salonu polagal ploščice, kupoval pri njih motorje, jim jih s svojim kamionom vozil iz tujine ?!?!?!

Kakšno zavajanje in odkje "pesek" in ZAKAJ od česa bi postala umazana??? prosim te, da mi razložiš bi me ZELO zanimalo kot mojstra mehanika z 40 letno izkušnjo ! ! Bil sem izučen mehanik,ko antifriza sploh ni biloi in smo namesto antifriza polnili NAJGO,če veš kaj je to? vsekakor cenejše in veliko bolje od vsake hladilne tekočine,ker ne vsebuje navadne vode ampak destilirano+naravni alkohol-šnops ! !Kar se tiče tesnila v vodni pumpi je prav vseeno kaj je v hladilnem sistemu samo da je tekočina,ki dobro prevaja temperaturo in je na bazi vode in ne kakega topila.Pumpa je zatesnjena z TFLONSKIM tesnilom od nekdaj,ki mora biti samo hlajeno in crkne ponavadi najprej ležaj in posledično zaradi zračnosti še teflonsko tesnilo NIKOLI ne kot ti pišeš zaradi "peska" ! Ps. še tole imel sem Yamaho (mod 2006) V-maxa 9 let 80K kil. nikoli menjal hladilne in verjetno še danes laufa z isto tekočino ! Še enkrat, kot sem napisal potrata denarja, nerečem da npr.,če demontiraš hladilnik ali kaj popravljaš in hladilno spustiš po ca 5-tih+ letih jo seveda zamenjaš nikakor pa na na vsakih 12K kil.A sploh veš, da je to NEVAREN - STRUPEN odpadek za okolje,pri tvojem znanju gre sigurno v kanalizacijo ! !

ma poden od odnosa do strank tale motoshit krško, seljačine svetovne, naj grejo na kakšen tečaj kako se vesti do strank, pismo si kulturen in prijazen un pa misli,da si en nevednež in se ti tko obnaša kot do zadnje gamadi na svetu, klošarji eni zahojeni. Vsak motor,ki sem ga pri njih gledal, je imel vse te napake o katerih sem ga vprašal po telefonu, a zatrjeval mi je ,da je motor brez napak... Klošarija na3. Ne kupim, ne grem nikoli več blizu tega motoshita...zguba časa,živcev, in denarja za pot...

Danes sem, že takoj po zajtrku, hčerki v mailu poslal dokaz, da res "stiskam fige" (?) za njo ... ... in kasnje je prispel odgovor, da ji je to verjetno tudi pomagalo, ker ji je že uspelo narediti enega najzahtevejših letošnjih izpitov, zato sem ji takoj posla še "šopek vtnic" ...

No da popravim tvoje napačno predvidevanje.........sem na rehabilitaciji po motoristični nesreči v Talasu! In ja dobr se bojo oprasetili tudi na moj račun saj treba vse doplačat,tud če greš namest 2x ,3x scat :grim

...ah cajti so prav fajni, čudni so političarji....

:kva1: Ne pa ne!!!! Nism, pa če me s kardanom garbaš!!!!

I30 malo spoštovanja,drugače te izključim iz te poučne teme,pol ti bo pa dolgčas z unimi tvojimi temami Ustavimo Janšata,pa Ustavimo Bratuškovo ...itd... P.S. pa če preberem tvoj prvi post na tej strani in ta drugi odstavek si ne morem kaj kot ,da te naslovim z ZAVEDENI BMFLOVC

Kupil sem škornje puma 1000. Sicer takrat zelo ugodno, ko pa sem jih doma malo bolje pregledal pa sta si bila škornja tako različna da sem se jih na hiter način znebil. Taka odstopanja sem žal videl ponavadi samo pri škart robi. Drugih izkušenj nimam s tem sejmom, sigurno pa raje kupim robo pri nas ali pri znanih virih tujih trgovin. Tudi AC ti da na dainese v času akcij lep popust. Ne računajte pa da boste opremo dobili zastonj saj je konec koncev to motorizem, ki pa kot vemo ni poceni.

bmfla

Ja vsi so ponoreli v navijanjo cen novih motorinov: pri cestakih tam do 600 ccm še nekako gre (pa tu odmislim RR-je), kar ja pa več in da malo diši po potovalni enduri ali potovalniku pa takoj 14000 € in več. Danes vidim ceno za VFR 1200F: 18000 € - čeprav vem da ne moreš primerjat avta in motorja v nobeni stvari - niti v sanjah - pa je za ta denar na izbiro mnogo nabritih malčkov ali pa že kar močnih in opremljenih avtov v razredu kompaktnikov. No ja, lansko leto je bila prodaja novih slabša kot 2012, letos bo pa sigurno še šlabša kot 2013; se pravi, dno še ni bilo doseženo in krivulja prodaje novih se bo še kar nekaj časa spuščala.

Puzabu si pripisat pred itd. v jame(brez obsodbe) z Domoljubi-Domobranci,živeli Partizani,s Titom naprej,nazaj v diktaturo otd.itd.

pussi

Ne voziš prav dosti v Avstriji, kajne?

to ni polepljeno ampak so krivine ovite s temle http://www.ebay.co.uk/itm/HEAT-WRAP-EXHAUST-MANIFOLD-10M-10-CABLE-TIES-30cm-/191042047266?pt=UK_CarsParts_Vehicles_CarParts_SM&hash=item2c7afe4d22 to vidiš predvsem pri retro motorjih, s tem načeloma ni nič narobe (čeprav je možno tudi da so to uporabili za zatesnjenje kakšne manjše razpoke).se je za pa za vprašat zakaj je mat črne barve , pa kilometrčkov je relativno malo za 10 let star motor.

Una z avtom ni bla nč kriva,kriva je bla ta teta v kikli pol zraven njega,ona mu je vzela pogled da ni bil pozoren na cesto :grimpa ni mela ne klobuka ne očal

Sicer nisem najbolj redno sledil, ampak replika bolje pozno kot nikoli. To "zgodba" je s strani BMW Slovenija v navezavi z BMW Nemčija, tako da nisem najbolj prepričan če bi klic na sedež podjetja v Nemčiji kaj pomagal. Takšna je pač informacija, ki sem jo dobil znotraj BMW-ja. Nisem pa jaz del te zgodbe - le posredujem info, ki sem ga prejel. Po drugi strani pa tudi glede na izkušnje, ki sem jih imel jaz s trgovino Moto-hit, ne grem več niti blizu, kaj šele da bi tam kaj kupil.

BDW vidim, da so nekatere strici s klobukom in tete z očali močno razkurili. A se kdo mogoče * Da ni več varen, da ne more več glave obrniti pa nazaj pogledati? * Da mečka preden vstopi v krožišče in da mu ni več popolnoma jasno kako naj bi skozi križišče in krožišče peljal? Naj vam zaupam skrivnost....ko se takole kot je zgoraj opisano počutiš, nisi več 100% za cesto.... p.s. Najbolj so mi pa zanimivi strici in tete, k kontra po AC vozijo....statistika kaže, da so večinoma preko 60let in s klobuki in očali

Danes 17.15 pristane Miran na Brniku. Ajde gremo tja na terminal z blatnimi motorji.

Ja tudi jast mislim,da bo SUZUKI letos močnejši... Zanima me tudi kako se bo Melandriju letos dogajalo... Ampak meni v WSBK osebno je Tom Sykes :hooray:

thank you God for giving us Lemmy :notworthy:

Očitno bo Suzuki močnejši kot lani... no za najboljše čase bo treba počakat na tistega, ki bo imel letos št- 1 na motorju

Tako nekako sem tudi jaz letos naredil Drgač pa ob Ohridu imaš ogromno apartmajev, motelčkov itd. ps. Sej sem prebral da iščeš motele, ampak če ti slučajno misel preide na kemp, se jih izogibaj

@Dami, Morović je bil tisti korektn mikrocajac, k' je obravnaval Jožeta in Kmeta. Če te pa Franjo zaustavi, pol je pa vse na konverzaciji. Cene je še lako prošao, Lipovec je pa ostal brez ujete Orade in dveh pirčkov :-)

če dodam še svojo mašino od moje hornetke, bi lah clo eno hornetko sestavl p.s. mašina dela.....

MCN pravi da je dons še bolj letelo: 1. Alex Lowes (GB), Voltcom Crescent Suzuki, SBK, 1:42,5 2. Eugene Laverty (IRL), Voltcom Crescent Suzuki, SBK, 1:42,6min 3. Jonathan Rea (GB), Pata Honda, SBK, 1:42,9 4. Davide Giugliano (I), Ducati, SBK, 1:43,0 min 5. Marco Melandri (I), Aprilia Racing, SBK, 1:43,1 6. Chaz Davies (GB), Ducati, SBK, 1:43,2 7. Leon Haslam (GB), Pata Honda, SBK, 1:43,5 8. Sylvain Barrier (F), BMW Italia, Evo, 1:44,0 9. Claudio Corti (I), Yakhnich MV Agusta, SBK, 1:44,5 10. Alex Hofmann (D), Aprilia Test Team, SBK, 1:45,0 11. Jeremy Guarnoni (F), MRS Kawasaki, Evo, 1:45,3 12. Michele Magnoni (I), Honda, SBK (Test Rider) 1:46,4 13. Fabien Foret (F), Mahi Kawasaki – no time given

z motorjem k mi ga ti kupš, kadar hočeš

ste šli mal OT: evo ceu DVD bab ki so šle okoli sveta: ps: ja na obali je super, sam nej proba bit mraz ko se vrnem drug tedn dol, če si upa...

Po mojih izkušnjah je na teh sejmih tudi ogromno škart robe! TAko da preglejte robo napredno kupite!

Sem probal pred desetletjem samo ni bilo zame. Kar je več kot trije motorji v skupini mi je že gužva. Pa tudi malo drugače jemljem vožnjo. Ko se vozim naredim tudi po 700-800km na dan. Kar se ustavim je, da dotočim, kupim kej za pit, nekaj malega za pod zob in naprej. Vožnj niti ne planiram pretirano in sem na motorju takoj, ko je kakšna luknja v pisarni in familiji. Pašejo tista druženja izven sezone samo, ko je pa sezona pa spet skupi ne pridemo. Mogoče čez par let spet k kosti ne bodo več zdržale takega tempa.

To je to. Zdej rabm pa še kufr in zaščito motorja. Če kdo slučajno kej proda.

če si jih pa ti lohka dohajal, pol pa tud jest verjamem, da sta kulturna voznika

Kako so davnega leta 1987 vozili dirkači sv. prvenstva v 500ccm na Grobniku. V 7. vrsti tudi Habat št. 36, s trivaljno Hondo.

Ja v Kopru ja, ker mi služi za transport v službo onkraj meje in je 1/4 trase občasno povsem lepo svetlikajoče (slana) na poti v službo zjutraj in v 3/4 primerih pa je cesta itak nonstop mokra (skoda ketne:P) se pač ne grem. En dan bi mel malo smole pa bi si nakuhal frderbano bližajočo sezono ali huje. Glede na to da me ni med tednom po 10 ur doma mi jo je žal pred blokom na dežju. Sem ji privoščil stojala, garažo, wd40 in pregrinjalo ki diha. Spucal tako da se je svetila ko jutranja rosa in naslednj teden grem delat najbrž prvi pregled ventilov pri 72.000km ker je zdaj super čas za te reči. Nabavil nov amortizer ker pri 72.000km je orginalni le še za v smeti. Mehanik pa jo bo tudi malo počohal tam ko ji najbolj paše in porihtal tisto kar ne znam, ne vem ali nočem vedeti. Sumim da bo prva polovica marca za se zjokat pol pa gasa spet do decembra/januarja... oz do slane zjutraj. Ful jo pogrešam a silit v nesrečo pa ne grem (bolj kot sem si mislil).

pa še jest pripopam včerajšni potep :-)

Kljub skominom danes nisem mogla na Kwakija (ker so mi prodali garažo, je deložiran v LJ ), zato sem si privoščla potepanje v hribe Štartala sem blizu Predmeje, oz. bolje rečeno od športnega parka Tiha dolina Pogled navzgor – za oblaki se že vidi nebo … Iin gasa … Navzgor – malo bolj položno in mimo »piramid« … še vedno čez gozd – malo bolj navzgor do jase z inofrmativno tablo … še naprej čez gozd in skale .. Mimo pijanih dreves še vedno navzgor – vedno bolj svetlo in sončno… in kakšen mir Vmes malo navzdol skozi gozd in nato spet navzgor Že blizu vrha; na severni strani pa ostanki snega … In končno – prvi čudovit razgled proti severu … In še malo – čez ruševje do vrha … Ker je bilo na vrhu ene 10 ljudi, sem samo malo popila, poslikala ... pogled v dolino – na jug – je ratala v bistvu boljša fotka s telefonom ^_^ Potem sem se spustila nazaj dol ... pri spustu sem se malo zgubljala zaradi zelo redkih oznak na drevesih in še manj »piramid« - pa ravno tam, kjer se ni vidlo poti in je zgledalo vse enako. Sem se parkrat že spustila dol po nepravi smeri in se potem vračala nazaj da sem našla pravo pot… Spodaj malo nad uno gozdno jaso in informativno tablo se se začela megla in ratalo je bolj mrzlo, zato sem se mogla nazaj oblečt (sicer sem cel čas hodila brez jakne, tako lušno toplo je bilo ) En del poti gre celo po gozdni cesti, nato se spet spusti v gozd do … In še zadnji pogled s parkirišča ... Skoraj tako lušno kot na motorju - nasmeh in dobra volja je bila vsekakor posladica tega potepanja Je pasalo!

Kot si ugotovil, TEK ni tematika za vse. Zato je zaželjeno, da tisti ki tega ne razumete, ne vtikate nosa tja, kjer mu ni mesto. Pojdi smetit v druge teme s takimi brezveznimi.

Če dirkaš na AA dobiš za Grobnik posebno zmes, ki se jo da kupit samo v Pirellijevem štabu, ko je dirka na Grobniku Lani je Dečko peljal s SC 1:31, 7 krogov, v 8-em je bil pa katapult in zlomljena noga Edit: zdej je to že predlani

Boštjana Škrlja (www.Aroundtheworld.com) vprašajte, koliko denarja je imel, ko je šel na pot?? Sedaj se potepa že več kot pet let in men' se zdi, da ima čezdali več denarja hehehehe.... Nič jasno a?!? :nono: Ampak ga še sigurno ene pet do sedem let ne bo nazaj!!! :hmm: Kaj pa zdej popotniki - pa vaš denar???! Jajc nimate, nič druz'ga!!

Prvo bi morala objaviti svojo fotografijo in bi dilema s sponzorji bila takoj odpravljena.

Draga rajderka! Spoštujem tvoj projekt! Od vsega pa me skrbi najbolj nekaj... Zakaj potrebuješ poleg "že enega" zraven še "tretjega", namreč; Pravi popotniki potujejo sami, ali v tandemu. In ne hodi okoli sveta zato, ker je to moderno. Poslušaj svoje srce! Le tako ti bo uspeh zajamčen. Rad pa bom videl tvojo zgodbo s tretjim, (da ne rečem četrtim) gostom v tvoji karavani. Na poti nastanejo problemi, polne lune, krajci, slabe volje, vročina, kakor mraz itd... Nebi te strašil, a to je potrebno vzeti v zakup pred samim potovanjem. Nekoč je šel en moj prijatelj (sicer z avto - z dvema) in še kup somišljenikov na Havaje. Od NY proti zahodu, potem pa na letalo preko morja... Rekel sem mu. Vprašanje je, koliko vas bo prišlo skupaj v Honolulu in kolikokrat se boste spičkali med sabo?? Ko se je vrnil, me ni pozdravil ko je vstopil - ampak mi je za dobrodošlico na ves glas zakričal: "Že na vzhodni obali smo se spičkali!! Na zahodno obalo smo prišli z enim avtom. Na Havaje pa sva odpotovala sama z mojo punco... Lej bajkerca. Če imaš zanesljivega človeka, pojdita raje sama! Tretje kolo, je ponavadi za v primeru defekta. Prej ko slej pa ti (vama) bo v napoto, kajti leto dni je dolga doba. Za tedenski, dvotedenski izlet, je eno. Življenje v mobilni skupnosti, pa ponavadi zmorejo le Romi. Iz lastnih izkušenj ti lahko povem sledeče; Če si sam in imaš problem, ga deliš s sabo. Dobro tudi! In tega je več. A pride slabo, nekajkrat bolj do izraza. Če sta dva, trije, bog ne daj še več, nastanejo prej ko slej problemi/2. /3 Ne maram se delati pametnega, a to ti pišem iz izkušenj na poteh. Nekaj sem in sva tudi sama potovala. Nekaj tudi v družbi "prijateljev".... In zakaj misliš, da sva kar naenkrat začela potovati sama?? Premisli, in si sama odgovori! Lahko pa me na PM tudi sama vprašaš. P.S. S sponzorji je pa tako; Če greš sam oz. s prijateljskimi sponzorji je še. Drugače pa imaš do sponzorjev obveznosti, ki ti popolnoma izničijo tisto, za kar si šel na pot! Sicer pa se podajaš na sanjsko avanturo!!! Želim ti v pozitivnem smislu! Hoj