Dvorana slavnih

Tak to pride, baje grem sam na kavo..........pol sva sanjala o Dolenjskih toplicah........na koncu pa bluzila ob Cerkniškem jezeru, pa Bloškem jezeru....pa dan je šu na hitro okrog...............

. ... s primorskim prjatlom sem šel notranjskega ribiča obiskat ...

evo, jst, pa moj prjatu s kozolcem

No comment... samo še po opremo za motokros grem.. :lol:

. .... ah, jest sem pa po naravi neučakan ... ... sem si ga pa že kar zdej nabavu, k sem še mlad ....

ta je šel gor :grim

Dost je kibicanja - sem obljubil, da bom napisal, kako je bilo, k motoriderju sem se tudi že spravil na kofe pa na piškote pa na čvek pa kokto pa... Tokrat bom to poskusil zbasat skozi poste v tole ločeno temo, da ne smetim. Mogoče komu kaj prav pride...čeprav, malo bo trajalo. Kakorkoli, evo, takole je bilo: Sary Tash je mogočno moderno mesto v Kirgiziji, tik ob tromeji s Kitajsko in Tadžikistanom, skozi pa tečejo važne prometne povezave. Vse je res, le “mogočnost in modo” je treba z “luknjo” zamenjat. Je pa dobro, da je Sary Tash tam, kjer je, ker se da tam prespat, pa magazin imajo in dobrega pol kafeja. Enega čisto zadnjih dni lanskega junija sva pozno popoldne z našo podpirala bradi za mizo v predsobi enega guesthousa v tem Sary Tashu. Tam zraven je na stopnici drgetal Jessie, Belgijec, ki je z gora pol ure za nama ves premočen prikapal v bajto. Za drugo mizo sta bila zgrbljena Joanin in Laura. On iz Izraela, ona pa Španka, na ruzakih se skupaj klatita že kakšno leto. Klavrno počutje, čakamo bogvekaj, nič kaj zgovorni nismo. Zadnji dnevi junija, nas pa zebe kot cucke. Motorja naju zunaj čakata, na njima se je nabralo par centimetrov snega, pa nič ne kaže, da bo kmalu nehalo. Sneg se topi, streha pušča in v sobo kaplja in smo sklede pa ajmarčke razpostavili. Malo zamalo se mi zdi. Na poti sem gor naju je sredi dneva dobil dež, plohca ali dve, ali pa tri, in malo snega vmes na prelazu tik pred mestom. Ko sva pricingala do mesta, sva pa najprej videla enega najmogočnejših prizorov. Pravzaprav sva zaradi oblakov videla le spodnjo polovico slike. Za mestom je namreč nekaj kilometrov planjave, potem pa z enim pogledom lahko zajameš cel masiv. Če je le lepo vreme. Ma že spodnja polovica je dala vedeti, da je tehle gričev malo več kot Hrušice. In potem dobro pogledaš: nak, tehle gričev je veliko veliko več skupaj. Kakorkoli – tako sva Pamir zagledala. Najin prvotni cilj. V dežju in snegu. Da je bila mera polna, je ta domača punca prišla še povedat, da je jutri sobota in da bo zaradi vikenda in snega “granica zakrita”. Na, lepo! Zdaj, ko sva tik pred zdajci, naj pa do ponedeljka ... Ja, kar malo zamalo se nama zdi. Dva tedna sva jo pehala do sem, saj ni, da ni bilo dobro, čisto enostavno pa tudi ni bilo.

Madona, ste kot eni froci.... Bolj ste stari, bolj ste terc. Vsaka oblast postavlja spomenike po svojih željah. Ta, kvizlinški pa upam, da ne bo dolgo stal. Če bo količkaj zdrave pameti. Še, ko bo 100 let od konca vojne, se bodo našli bebci in postavljali neke spomenike... Pa čeprav ne bodo vedeli razlike med partizani, belogardisti, domobranci,... da bo le pogodu stranki. Pustite kosti pri miru in se posvetite reševanju današnjih problemov danes in sedaj.

Zrče rušijo!!!

. ... Fočk ....

evo se jaz prodal quad-a naredil izpit za A neomejeno iz prve pregledal milijon forumov,(tudi tega) clankov in preposlusal se enkrat vec mnenj(izbira je bila honda ali suzuki ostale sem izlocil).... post na tem forumu se mi zdi,ki mi je povedal najvec pa je bil***naj ti motorja ne kupuje ulica kar ti je vsec to tudi vozi*** decembra sel po novo HONDO NC 750X(udobna,mehki menjalnik,vodljiva,nizka poraba 3,6l,servisi na 12000km navora dosti ,brzine pa itak nimam nekaj rad) cakal in sovrazil slabo vreme zdaj pa se samo vozim je pa bilo tezko se odlocit to pa res(na koncu sem se odlocil po svoje in sem vec kot zadovoljen) :grim

LJ - Trojane - Vransko (ogled varne vožnje) - Tuhinjska dolina - Smlednik - LJ - Vrhnika .- Postojna - Vrhnika - LJ :krneki:

Ni mi dalo miru kako izgleda passo Rest, pa ga je blo treba pogledat (uradno je še zaprt). S strani Furlanije čista cesta brez posebnosti (razen, da je dolgočasna, ozka s/z (pre)ostrimi zavoji za lepo, tekočo vožnjo), na drugi strani pa (proti Tolmezzu) ostanki dreves, kamenja in peska za prodajat. Iz Tolmezza sem šel pogledat ali je še kaj smučarjev v Ravasclettu (so še, vendar snega ni, dež pa je), nato skozi Arta Terme nazaj do Tolmezza in čez hrib v San Danielle del Friulli. Ta zadnji del pa je Asfalt grob, popeglan, cesta široka, ovinki lepo speljani. Skratka 1A, vendar prekratko Pogled izpod vrha passa Rest proti Furlaniji Na vrhu Resta je še nekaj zaplat snega Vhod v Spielbergov Jurski park oblačnih, sončnih, deževnih, razmeroma hladnih (pod 12 stopinj) in toplih (nad 20 stopinj) 320 km

ZELO dvomim v tvoje poznavanje aluminijasti legur(špiater)se uporablja v glavnem SAMO za vlivanje manjših legur kot npr,deli vplinjačev tudi, če bi bile legure narejene na Kitajske bi bile po nemški tehnologiji. Sicer ni čudno, da pri teh obremenitvah in vožnji po stran poteh kaka nihalka poči,če bi se ti tam hotel peljat z tvojim V-maxom samo, če bi te kak goseničar vlekel in NE HVALI V-maxsovega kotnega prenosa(kardana) meni je tribling dobesedno odtrgalo v Podkorenu pri ca 67K kilometrih !

Dns kljub dežju se eni niso dal v boju za novega Kinga :notworthy:

zivjo pred zacetkom sezone sem opravil se nekaj predelav na svoji yamahi, da bo sezona se bolj zanimiva. 1)predelava zadnjega dela motorja(nova LED luc, LED smerniki in nosilcek). nosilcek je homemade, narejen iz 2mm aluminija, zadnja LED luc je bila kupljena na strani kedo.de , LED smernike sem kupil rabljene na bolhi(moral sem pa vezati se 2 upora 10W15ohm). skupni strosek 40€, izgled mi je hud in prihranek na tezi slabe 700g. 2)nove opletene zavorne cevi spredaj in zadaj znamke Cobra. razlika je ogromna 3)nova ojacitev med sprednjimi vilicami. narejena iz 4mm nerjavecega jekla, placal sem le surovec cca 10€. original je narejen iz 2mm aluminija in se izrezan ima vzorec(skratka samo za izgled ). ocitna je razlika pri vstopu v ovinke, motor je bolj cvrst na bremzanju v ovinku, ampak po drugi strani se pa bolj cuti luknje. prilepil sem par slik na katerih se vidi kako sem rezal plastiko zadnjega konca in ostale predelave. Komentarji zazeljeni in upam da pomaga komu pri predelavi zadnjega dela motorja, ker se spomnim da sem se menil z nekom prav o tem par strani nazaj. LP

Mal trasiranja, uživancije in pa kšna (upam da) spodobna fotka tole bo pa na "drugi strani" Krka še mal kamenčkov po uživanciji je rezultat takle ...

Še en frrrrrrrrrr...

Če greš po opremo za motokros, dej še taprave gume gor :lol:

Na Masleničkem mostu sem obrnil.Del na cesti ni več, so pa miličniki. Zdele so mi spekli dve runde prijateljev,obe okoli Senja.Previdno.

... ne vela brez fotke ...

isto

očitno si čorav

Pri nas nismo in ne bomo nikogar slačili.Tudi z lepimi besedami ne.AMEN

N'č nisi !! Po svetu sem srečeval tahude moto-potepuhe glih na 500 in 400 kubičnih ropotalih, pa ni nobeden reku, da je premajhen in pretežek! Glih taprav!! Če ti pade, ga vsaj popbereš lohka... :yes: Je pa fajn, če ima pri strani en štrleč cilinder, ga ni potrebno pobirati iz tal... fajn za križ! :yes:

Itak, ce pa vsakmu svoje sede....

pa še v dobri družbi se vedno vozi :grim

A si kdaj mel bmw?

če pa ne dela, daaaa

carsko jst hočm tak motor k žre skuterje !!!

Petek je dan za Endurance dirke na King of Grobnik Smo rekl da se gremo mal peljat, jest celo prvič letos po pisti, pa da zberemo en tak mal bolj na izi dan, da se bomo lohka fejst navozili :yes: U glavnem zjutraj je bilo super vreme ki se je čez dan kar fejst spreminjalo Folka ni bilo dost, mogoče 60-70 voznikov. Kvalifikacij je bilo 45min, peljal smo vsi 4 člani ekipe po 5 krogov, v naši ekipi je zmagu Žabnčan z Ducatijem 1098 z časom 1,38.5 kar nas je uvrstilo na 5. štartno pozicijo. Priprave na štart dirke Tukaj gre že zares Dirka, 2 uri Mal smo zaj...štart, padli za 5 mest, ampak do konca je še 2 uri  Tko se je vreme pačil vmes, tud mal je kapljalo ampak ni bilo sile Vozil smo po 15min,se pravi je vsak od nas odpeljal 2 runde. Z tem smo zgubil vsaj en krog, ampak smo še frišni, za naslednjič je plan/taktika vsak pol urce, pa odpade pol menjav.Mal akcije Jest sem zaključil dirko No na koncu pa še podelitev za doseženo 9 mesto :hooray: z najboljšim časom kroga 1,37.5 (spet Žabnčan z Ducatijem) En šofer manjka na sliki ker se je že pri Kecu menil za ponedeljkov termin šole vožnje po Grobniku To je to, boljše ne more biti v petek :grim

Z blokiranim, "blokiranim" ali neblokiranim motorjem ?

No danes je blo treba nove dunlopke mal razmigat. Sem jo pelal mal na svež zrak. LJ, Litija, Hrastnik, Rimske, Laško, Vrh nad Laškim, Jurklošter, Laško, pa po isti poti nazaj v LJ.

No, pa da še jaz predstavim svojo novost YZF-R1 letnik 2007 Vsi dodatki (ročke, ogledala, stopalke,žmigavci, nosilec tablice, pokrov rezervoarja) od Rizome, Akrapovič slip on

Na, tuki maš tečnoba, še dve sliki pa dva stavka - od začetka se začne: Zakaj ravno Pamir? Ker se nama je enkrat že zamalo zdelo. Pred štirimi leti, ko sva obirala Centralno Azijo. Saj takrat je bilo tudi fajn, ampak čez cel Kazahstan, pa že prej, tudi pasje vroče in prašno. In ko sva tam nad Taškentom balance obračala proti domu, sva videla gore. Aha, gore, hlad, na kartah lepo, nekaj malega je od zemljepisa ostalo, bi šla, samo vize in čas takrat niso pustili gor. Tako sva kazakhsko vročino samo podaljšala v uzbeško. Pa naj kdo reče, da za začetek to ni zadosten razlog. Ko sva potem še malo pobrskala, sva bila pa itak čisto nakurjena. Plan ...je bil tak, da jo odpeljeva čez Madžarsko, Ukrajino (en cepec je potem vmes še repek Slovaške dodal), pa čez Rusijo in Kazahstan. Do tu so znane zadeve in če bo vse prav, bova do polovice Kazahstana tranzitirala. Najbolj mučen in duhamoren del potovanja, ampak če misliš z overlandom razmeroma hitro kam priti, je tranzitiranje skoraj edini način. Po Kazahstanu sva iskala alternative, če ne bo drugače, bova pa spet vozila mimo Baykonurja. Potem bova počasi z vrha zavila v Kirgizijo – tam bereva, da so ceste grozljivka, ampak ravno po glavni midva ne bi. Najprej v Biškek, pa na Issy-kul pa v Tjan-šan, potem pa doli v Oš. In iz Jalal-Abada bo treba ovinek delat. Priznam, meje, prepletanje Uzbekistana, Tajikistana in Kirgizistana in enklave v onih koncih mi še danes niso najbolj jasne. No, v Oshu naj bi se začel Pamir Highway (čeprav tam še ni Pamira), po njem proti Sary Tashu, čez mejo v Tajikistan in po Pamiru nekako proti Khorogu. Mogoče bi dol zavila proti Afganistanu, pa par dolin je zanimivih. Se bova po poti natančno odločala, kje in kako. Potem bomo spet videli, kako od Khoroga dalje, v glavnem v smeri proti Dushanbeju, pa naprej v Uzbekistan, najbrž direkt v Bukharo. Aha, tam tudi že poznava, pa še všeč nama je bilo prvič. Od tam pa dosti alternativ ni več – po južni strani Aralskega morja v Kazahstan, po obali Kaspijskega v Rusijo, pa na Krim, čez Ukrajino z obveznim dvokilometrskim repkom Moldavije v Romunijo, pa malo Bolgarije, Srbija, Hrvaška, pa smo doma. Evo, tak je bil plan. Tak malo napočez, ampak bova že sproti. To je to (čeprav je bilo potem malo drugače): Vize Z vizami sva dobro skozi prišla. No ja, razmeroma. Kakor kje, pravzaprav. Na ruski ambasadi v Ljubljani niso komplicirali – ko sva povedala, kje, kam in kako, je bila zadeva enostavna. Kazahstan – ti so v Zagrebu – ravno tako BP, le plačevat se splača kar tam v prvi banki, ki jo povejo, sicer je bančna provizija skoraj dražja kot viza (pa ne na ulici pred ambasado parkirat!). Kirgizija – ta je najboljša – za nas nima vize. Tajikistan – tu je šlo pa teže, oziroma dražje. Viza za sto ojrčkov kar malo zaboli. Ker sem tiste dni nekaj skakal med daljnim vzhodom in Ameriko in sem rabil potni list, je bilo treba vizo dobit v enem dnevu. Gas na Dunaj, kjer mi možak pove, da je v tem primeru tarifa dvojna. Ampak bom pa dobil žig tudi za Gorni Badashkan z vsemi regijami. Če ga ni, znajo menda lokalni oblastniki na kontrolnih točkah zoprni bit. Ena zoprnija skratka. Nič, kaj naj, vizo rabiva, debelo sem požrl, zaklel sem pa čisto potiho. Za povrhu: pozneje na poti sva izvedela, da vizo v enem dnevu za manj kot pol cene dobiš v Biškeku. Naprej: Uzbeki so svojo vizo čisto zinternetizirali, še vedno pa hočejo povabilno pismo. David iz Stantoursa razume, kaj je win-win in zrihta vse tako, da je treba le še na Dunaj poklicat, pa ti povejo, da prinesi pasoš in dobiš vizo. No, in je bila zanka sklenjena. Karte Kje in kako točno, sva rekla, da bova sproti pogledala. Samo potem je pa treba karte imet. Nekatere so se našle pri hiši še tastare, za Garmina(!) sem si jih navlekel z interneta, pa še na mobilca sem jih naložil, kar tako, za vsak slučaj. Za nam bližnje države, pa v velikih mestih, so elektronske karte fajn. Za velike planjave in Vukojebino pa ne povejo skoraj nič ali pa narobe. No, pa saj kakšna kozlarija je tudi na tiskanih zapisana. Za Pamir nama je uspelo švicarsko karto najti, verjetno najboljša ta hip, ostalo sva pa kar po tastarih zvozila. Improscena torej. Osnovno pomanjkljivost, ki jo imajo itak VSE karte, sva uspešno potrdila tudi tokrat: nobena karta ne pove, kakšna je tista cesta v resnici. Torej: seljaka pitaj! Prtljaga Prtljago sva uspešno zreducirala na minimum. To je bila dobra poteza – od doma sva odšla le s stranskimi kovčki – pa kljub temu peljala šotor, spalke, blazine, orodje, filtre, rezervne ročke, zračnice, kakšnih 10 suhih klobas in vrečo napajalnikov za mobilce, fotoaparate, pa za komunikacijo, navigacijo ... menda je samo adapter za pomivalni stroj manjkal. Oblekla sva tanke, platnene obleke, debele bova pa kar na poti, tam pod hribi, zimprovizirala. Tam so aktualne. Glede ključavnic – sva nihala med vzeti nič ali vzeti tanajboljtadebelo Abusovo ketno. Disklock z alarmom in zajla sta šla z nama – za vsak primer. Pletenice sva se hvalabogu po poti znebila, ker je bila čisto preveč v napoto. Mi ne verjamejo, ampak tam niso vajeni krast, če je pa že kje kaj čudnega, ti pa povejo, da moped na dvorišče za planko parkiraj, v mestih so pa itak stajanke. Sva pa s seboj peljala 12-litrski žakelj za bencin. Raztežaji znajo bit dolgi, pumpe pa včasih nemarno na redko. Že tako sva po poti nameravala dokupit kapacitete kant. Izkazalo se je, da je tisti meh tudi sicer, ne le v hribih, dobro odigral svoje. Hvala Andreju. Motorja Ja še najbolj važno – motorja. Sam sem s Tigra pred kakim letom in pol presedlal na krampka, pri slabih 25 kkm je bil ravno lepo vpeljan. Roko na srce – za tako pot sta oba, tako Tiger kot krampek, čisto predimenzionirana. Julči se pri 80 kkm ni hotela od tamale GSke poslovit, tako da sem moral pred odhodom takole pod večer nekajkrat v garažo tisti rdeči zverini lopato pokazat in ji zagrozit, da če bo po poti kaj srala, jo bom ravno tam gladko zakopal. Gume s premalo profila sva v stepi poskušala pred štirimi leti. Tokrat je šel Heidenauov Scout na oba motorja. Dobra izbira. Rit Uh, skoraj bi pozabil - sedež. Morda celo pomemebnejše kot motor. Leto prej sva krampka na prvi sprehod peljala. V Maroku se mi je mehur na riti naredil, tako je tresel gol sedež. Motor je splezal, ali pa priskakal kamorkoli, ampak na lepi, ravni, a dolgi cesti je pa sedalno zahteven. S tem ni heca – predvsem v vročini, ko še potenje naredi svoje. Puder je šel z nama, vendar sva na sedež oba pripela Vinove zračne blazine (fejst možakar, ve kaj dela), čez pa še tastari recept – janca. Backup Pa še to: Lojze je rekel, da gre v tistem času s familijo tudi v ono smer. S Toyoto. Malo za nama naj bi krenil, po poti, ki jo bova midva nazaj grede vozila. To je bil lušten plus – če gre karkoli narobe, se bo nekdo poznan čez kak teden ali dva mimo pripeljal. @Leteči: tle maš še eno fotko, da ne boš pol cepidlakil:

A še v kaki državi postavljajo spomenike okupatorskim pomagačem, te stvari je itak zakuhal LJUBLJENI VODJA JJ z namenom da skrega narod

fočk

Sej je čist dost da se tvoj vidi ta črn je sam sliko pokvaru......

vrnil, vrnil in v tem času zamenjal za novejšega, H2O hlajenga

Zdej se bo pa res treba malo dobiti .... upam, d abo letos kaj več interesa kot lani

Z roko

to je pol na vsaj istem nivoju kot da bi šel po trijumfa v mursko soboto...

iz prve roke te bo seznanil s cenami, kaj si vse zamenjal in koliko te je koštalo in podal nam bo zanesljive odgovore kaj nas čaka, Sneci je dobil konkurenco

Upam da ta KTM blink blink kej srečam letos na cesti, ker za enkrat vidim, se samo kmetica2 brez tebe na okrog vozi ...

Včeraj zjutraj 15 minut, pred kosilom 10 minut, zvečer 5 minut in danes zjutraj zopet samo 5 minut, ker me preveč boli levi kolk, desno koleno in tudi levo koleno, zato bom popoldne poizkusil še, koliko sploh lahko še prehodim z berglami, ker mi "kombinacija umetno koleno + inv. voziček" NIKAKOR NE USTREZA ... Dokazano je, da je sprehod najboljše zdravilo proti depresiji. Namreč, če se boste dovolj dolgo sprehajali, boste izstopili iz te države.

* Mudrost dolazi s godinama. Međutim, ponekad godine dođu same.

Še moja nova ljubica

Že par dni nazaj sem se odločil, da grem včeraj do našega morja pogledat, če je še mokro . Ker nisem hotel izgubljati časa, sem šel v službo z avtobusom, da sem bil potem prej doma. Doma sem samo službene cote vrgel s sebe, skočil pod tuš in nato v kombinezon, ter gasa na pumpo. Seveda sem v tistem hitenju pozabil doma šumitel, zato je sledila pot domov po pozabljeno zadevo . Trasa je bila potem sledeča: LJ, Domžale, Postojna, Koper (kebab), nato pa do Izole, kjer sem preveril mokroto vode. Ja, še je mokra in hladna tudi :yes: . Malo sem še gledal v luft, nato pa sem se pobral domov. Nabralo se je 305 km, večinoma takih, uživaško počasnih . LP Robert 1. Izola 2. Pogled na Planino in jezero

Dirkanje je lohk hujš k hodt v Casino žal je to edini način, da varno prideš na visok nivo dirkanja ..

Pa še moj