Dvorana slavnih

Nečesa ne folgam - mopedist sem ratu zato, ker mi je všeč se furat po dveh piciklih, pa da mi pod ritjo ob tem nekaj valjev ropota. S prijatli se dobim, pa če majo hrbtno oznako al pa ne. Ceste so za vse enako podrte..... - namesto, da bi energijo raje zapravljali za to, da bomo bolj varno v ovinkih polagali, se grejo eni kregarijo okol znakov na hrbtih.... jao ... še dobr da nisem član .... bi me blo sram ....

Včeraj sem šel na pot - plan je bil magistrala - pa sem se vmes premislil - lepo me je pralo po avtocesti ... V rahlem dežju prišel in prespal v Slanem pred Dubrovnikom ( o večerjici v Kapetanovi kuči raje nič, da se vam ne bodo cedile sline) . Danes brez kakšnega dežja, včasih bolj, včasih manj oblačno. V Budvi v hotelu pustim vse kufre, potlej pa malo bolj svoboden do Ulcinja - pravzaprav do Ade Bojane. Nič policajskih zased, edino en letečman. Srečal 5 motoristov, od tega 4 je - se ve kateri. Na koncu Ulcinja še ena fotka - bi reku jubilejna - pa napis, ki je že od servisa pred 6000 km isti :-) - to je bolj za Sneca in Gifta, jaz imam na kompu gor skoz uro :-) V nedeljo ali ponedeljek pa nazaj grede skoz po magistali, za ČG je napoved sonček, in upam da me bo spremljal do doma.

Zdaj pa naprej, saj še na pol poti nisva, čeprav do Pamirja ni več daleč. Zjutraj ogledujeva druge goste. Domačini gredo hitro po opravkih, Kitajcev je pa cela delegacija – za posel se gredo menit in izgleda, da spet igrajo na karto številčnosti. Ponoči se je malo pooblačilo, možno celo, da bo dopoldne kak dež, zato snameva backe s sedežev. Zjutraj poscana In res, na poti iz mesta gledam proti hribu in tuhtam, če tam spredaj le ne dežuje. Ah, saj če jo malo poženeva, se bova gladko mimo odpeljala. Brez dežjakov, jasno. Midva gas, cesta pa najprej lepo blago desno, potem pa hop - ovinek levo in naravnost v plohico. Med kapljami sva obrnila in se vrnila vedrit na avtobusno postajo. Ni bilo dolgo, ko sva že lahko nadaljevala – še vedno brez dežjakov. Cesta se potem malo dvigne – le toliko, da lahko dolino za nama poslikam. To jutro je bilo smešno. Pod grebenom sva se vozila, levo od naju je skoraj ves čas nalivalo, desno pa je umirjeno tekel Naryn – velika reka sicer, ki se razliva po dolini in vse živo erodira. Tako dež, kot reka, sta se modro odločila, da naju spustita skozi. Še malo, in nebo je spet modre barve, cesta pa, no ja, tudi kar v redu. Ceste, ki jih ni Proti Jalal Abadu vodita dve poti – ena gre ob reki in pogosto zato ni uporabna, druga pelje pa čez prelaz. Ta bo najina. Da imava prav, so pritrdili tudi šoferji v Ak-Talu. Po dolini je sicer bliže in pot je lepša, a se ne da. Jo je Naryn pojedel. Kakor hitro sva zavila na makadam je začel tomato cukat. Julči pravi, da mu je prah škodil in ima zračni filter verjetno čisto zabasan. Prav, pa zamenjajmo. Ravno nad enim kanjončkom sa ustavila. Midva sva šravfala, tisti trije Audiji, ki so mimo pritiščali, so pa za prašno kuliso poskrbeli. Saj ne, da je motor z novim filtrom kaj bolje vlekel, malo tolažbe je pa le, pa menda tudi cuka ne več tako, kot je prej. Zlagoma sva jo serpentinila v hrib, nabijala višino in se kmalu na vsaki serpentini znova navduševala nad razgledom. Divje je zvita cesta tja gor – pa je bratranec Gugl sploh ne pokaže – je treba satelitske fotke pogledat. Cesto kaže kar nekje spodaj ob reki, kjer je ni. Seljaka pitaj Na vrhu naju je pričakala familija iz Jalal Abada, najinega današnjega cilja. Tamala je znala rusko, tako smo se vse zmenili, pa slikali smo se tudi. Potem sva se pa spuščala. Dooolga dolina naju je spet pripeljala do Naryna, tokrat na široko razlitega, in malo naprej še do Kazarmana. Tukaj bo pa pavza. Magazin, pijača, nekaj keksov, hlebčki, pa prašat, kje se gre. Na moje presenečenje me možak pošlje po slabši poti. Iščem in brskam po vseh možnih kartah in po gađetariji, potem se odločim še enkrat vprašat. Tudi pri drugem dobim enak odgovor. Aha tukaj se ne bom hecal, možaki vejo, za kaj gre, drugi mi pove še, da bo na prelaz plezarija. Tudi v redu. Že ko sva se po dolini vozila, se tam nekje na obzorju nad zasneženim grebenom dvigujejo stebri žičnice. Pa saj Kirgizi niso najbolj smučarski tipi. Prav, je pa daljnovod. In verjetno je treba ravno tja splezat. Tudi trase za daljnovod namreč ponavadi uberejo smer čez prelaz. Ko tudi seljaki ne vejo več Danes asfalta ni bilo prav veliko. V mestih in po večjih vaseh je še, potem je lep makadam, gori po prelazih pa lahko nastane karkoli. Bova videla kaj bo tule proti onim štangam. Že v dolini je cesto dvakrat odneslo, samo so zvozili obvoze. Gori višje bo bolj zanimivo, saj je cesta v strmini. Pri nekih jurtah sprašujem, kako je, pa dec pove, da cesta je, če se pa da čez, pa da najbrž ja, siguren pa ni, lahko da je gori še sneg. No, mu bova prišla povedat, če se ne da. Malo višje se nama dvomi razblinijo. Pokaže se Mercedezov kombi, ki prav počasi preskakuje luknje. Počakava ga na malo širšem delu, pa nama je povedal, da čez sicer ni šel, je pa nekoga videl, ki je z one strani prišel, tako, da mora biti v redu. Poženeva v breg in kmalu spet ustavljava samo še zato, da se nagledava pokrajine pod nama. ...in ovinkov nad nama. Prelaz je ravno na meji oblakov. Malo ga skrijejo, pa se spet pokaže. No, da vidimo, kakšne sreče bova. Pritiščiva gor. Piha, da je na trenutke džeba motor lovit. Sneg je že čisto pretopilo, tam je sicer neka ogromna luža, pa se da. Poslikava še orla, ki prelaz pazi, potem pa na ono stran v dolino. Ravni deli ceste so super, serpentine so pa kar navpično odsekane in slabo utrjene, tako da je v vetru malo težava in bi Julči včasih najraje zadnji konec kar na roke odnesla. Tuhtava, kako da nobenega ne srečava, saj kdo bi se pa moral peljat v Kazarman. Verjetno hodijo z letalom – letališče sva tam res videla. Se zgodi Ob zahodu sva se znašla ravno ob prvih vaseh, malo pred Jalal Abadom. Nikjer nikogar, temno ratuje, spredaj se pa še oblači. Ob neki vasi ustavim, iz torbe privlečem navigacijo in poskušam izsledit gastinico, še preden se odloči scat. Julči medtem prigovarja konju, ki se je pasel tam zraven, trenutek nepazljivosti in tomato je šel po tleh. “Na! Štala, še ročica sklopke se je odlomila.” “Bomo že, saj imava rezervo.” Saj ta rezerva je bila, res čisto na dnu kufra, samo eno majčkeno nadmero je imela, kot kitajskemu aftermarketu pač pritiče. Ni in ni šla v sedež. Kako bomo? Za pilo vem, da je nimam, tista s ščipalke za nohte je pa bolj bogpomagaj. Iz orodja izbrskam olfo in začnem praskat po aluminiju, da bi stanjšal kos. A se ni našel en vaški rdeči nosek, čisto zabuhel do naju primašira, kupčke podira, vame rine, pa vsake toliko “Atkuda?” vmes ven spravi. Umikam se, saj vendar vidi, da se z ročko onegavim, oni pa kar svojo goni. Na kratko mu Slovenijo spustim, pa si s tem ne zna kaj dosti pomagat. Še kar bi se menil, samo jaz pa ne bi po dežju in temi packal tegale – sem se potrudil, da sem ga prijazno malo dlje postavil. Tanjšanje ročke je šlo le počasi, ampak pametnejši je popustil. Občutek še ni bil najboljši, pa bomo finese že jutri pri dnevu spedenali. Kjimjz Prva gastinica se je kazala čez slabo uro, šele v mestu. Po poti poskusim pred neko oštarijo z vrtom. Spat se tam ni dalo, ampak so bili pa prijazni. Kumz so mi nalili – kobilje mleko, s kaj jaz vem čim še vse notri namočenim. Prav poseben okus, menda te naredi fejst močnega, samo pretiravat menda ni dobro. Pogosto ga ponujajo, ja, zelo pohvalijo. Drugače pa na obcestniih tablah piše tudi kumuz, pa kmz in kemz. Ali pa še kaj drugače. Gastinica je bila res šele v mestu, le malo mokra sva jo našla že globoko po temi. Bolj taka, osnovna, ampak čista. Tam zraven so imeli svatbo, malo sva pofirbcala, v bližnjem magazinu sva nabrala žvečenje, potem pa spat. Pozno je bilo že in dovolj je bilo za tisti dan. rrrr

Lepše obrazložitve kot so jo za prihajajočo nedeljo na FB zapisali Šparoni, pa že težko najdeš: Kot že vrsto let do sedaj, tudi letos člani MK ŠPARON RIDERS organiziramo blagoslov motorjev, ki bo na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah. CELODNEVNO DRUŽENJE, ki bo potekalo nekako takole: - zbiranje motoristov, motoristk: od 09.30 do "večera" - maša : 10:15h - blagoslovom : 11h oz. takoj po maši Na naši prireditvi bomo spoštovali sklep ZMKS spodnje štajerske in koroške regije da se motoristi ki nosijo velike hrbtne oznake (barve) » klubov« ki niso uradno registrirani in organizirani kot klubi ( predsednik, podpredsednik, tajnik… smatrajo od 1.1.2014 v Spodnji Štajerski regiji za nezaželene goste. Sklep se predvsem nanaša na »kvazi klube« ki svoje barve prodajajo preko interneta, saj s tem početjem zmanjšujejo pomen klubskih barv in članstva v klubih. Nezaželeni so samo v primeru kadar nosijo »klubske barve« brez njih pa so dobrodošli tako kot vsi ostali motoristi. Za ta idiotizem je bilo treba odpreti novo temo!

Sicer se žegnev sploh ne udeležujem, pa tudi raznih MK srečanj po SLO bolj malo, ampak vseeno lahko objavite seznam klubov in prireditev, kjer bodo to "pravilo" upoštevali, tako da me kdaj slučajno ne bi zanesla pot tja. Iz solidarnosti s soloti in ostalimi, ki so na udaru. Pred leti so MK-ji na veliko jokali od straha kaj se jim bo zgodilo, ko so začeli prihajati tuji MC-ji, zdaj pa se sami grejo take igre. Nekaterim privoščim, da se MC-ji spravijo skupaj in se odločijo popucat to MK sceno kot so že napovedovali.

Saj jih najdeš tudi kar nekaj z 40,50,60.000 v oglasih, ampak teh se vsi izogibajo ker so "uničeni". Pol pa ga kupi kak diler in ga proda dalje ker vsi rajše kupijo take s solidnimi 25.000

še ena mokra vaja dons: Od doma do Tržiča je kapljalo , od Tržiča do Ljubelja naju je malo opralo , na avstrijski strani pa sonce in suho , tako da si je blo treba privoščit dva spusta . Čez avstrijsko Jezersko sva mela komplet mokro cestišče :glare: , sej drugač je sonce svetil, sam kakšno uro prej je mogl pa fajn scat. Tko da je blo bolj po jajcih, ampak prov nč narobe, sm mela izgovor, da sm šla lahk bolj počas tko da dons še luštnih 180 km, poškropljenih še enkrat na koncu, ko sem šla parkirat (dost žegnov za letos!) Mal vtisov:

Nimaš kej pojasnjevat, to si podprl in pika. Obnašate se ko kakšni užaljeni froci, ki ste jih dobili po p*** od MC-jev, zdej pa celi glasni končno našli nekoga, ki ga kao lahko maltretirate oz. izključite. Bravo! Svaka čast. Jajca do tal ni kaj! Pa še tole, ko je se začne argumentirat z lažmi je povsem jasno kako trdni so ti argumenti. Soloriderji svojega članstva nikoli niso prodajali oz. zaračunavali. Meni je vseeno ... teh lokalnih kolobocij se ne udeležujem. Bom pa brez problema vedno jasno in glasno povedal, ko se bo kje pojavilo izključevanje, diskriminacija ali kakšna druga oblika šikaniranja.

zdravljeni alkoholiki so vedno največji zagovorniki abstinence

... jest imam motoristične škornje stare 21 let... pa me zanima, a je globin, ki sem ga kupil pred 12.leti primeren zanje. Globin je sicer že malo trd, ampak, če ga dam na radiator, je še uporaben. Podatkov za nazaj za te škornje ne vem, ker forum seže nazaj samo do leta 2001. Hvala za odgovore :P

Ko to berem in vidim, da počasi MK-ji prevzemajo načine delovanja MC-jev bom počasi stopil na stran tistih orto članov MC-jev, ki so že dolgo mnenja, da je treba vse MK-je ukinit

BMW JE ZAKON! :worship: VSE OSTALO SO JAJCAAAAAAA ! :grim :grim :grim :grim :grim :grim :grim Razen Igorjeve rdeče Yamahe.

kje se pa odvija ta seminar? idrija , vojnik , polje ?

evo nemške konkurence, mal še počakat :

Ko je veni dež, je tudi takšna garaža dobra... Predprostor od kantine ;-)

zgleda da rabm še bolj neon jakno. drgač sm mislna it še parkrat gor pa dol pa mi je na poti nazaj šla zajla za gas

no, to pa je konfjuzis. mislil sem, da je Jankovič politično mrtev. Da je v PS vseeno nekaj stranke, pa je le običajen navijaški klub. Ja, naivno sem mislil, da je komu v PS mar. Od Janševih podpornikov tak fanatizem nekako pričakujem, na "levi" strani pa ga ne. Dost berem, da bo u bistvu fajn če zoki zmaga in vlada pade, pa horuk na volitve. pred tremi leti bi verjetno tudi jaz mislil podobno, zdaj pa sm v resni zagati koga volit, če sploh. Levega liderja dejansko ni. Desni pa ne vedo kdo je 45ga zmagal.

Najprej bom pohvalil soloriderja, da je odprl novo temo o tej zadevi. Ker je prej izgledalo, kot da so samo Packensteini krivi za to. Čas bo pa pokazal, koliko bo upadel obisk na srečanjih in žegnih, če bo rezervirano samo za registrirane člane klubov.

bi se ji človek kar pridružil

The king IS NOT dead! A.

pogrešam Norčevih 500€ v mojmu tošlnu, vsaj 2x mesečno

...pogrešam 500€ u tošlnu.... in to vsak dan...

pogrešam ... vtise iz Albanije ... aja sej še niste šli :D

Ostala 2% pa jaz vpišem hahaha

neeee, kje pa, sam vpisat pozabim približno 98% vseh fočkov....

letos oba jermana na bol d or -u ... igor pri yart-u , marko pa pri maco racing team ...

to ni ključavnica ampak obešanka ali po domače žabca .. winkhaus vs85 / 50 locen fi 8mm.. starost - mlajša od tega foruma ... in po pameti starejša od otvoritelja te teme ... profil se iz slike ne da razbrati... če ne morš krumpirja prebavlat - sploh tenstanga/restanga/praženga pol nis taprau slovensk biker ... no če si ti čist gladek potem ti povem v faco : imaš prav ne pašeš na ta forum ... se mi pa poraja vprašanjce ali bi bilo mogoče dobro uvesti majhen psihotest preden bodoče motoriste spustijo na zdravniški pregled.. hd-ji da nas ignorirajo ? aja a to misliš une tri k se peljejo do kolega če jim rata ko mu gredo pomagat šraufat? ja vsi trije v zadnjih 6-ih letih so me pozdravli ja ! hog ni motor... to sem ti že lepo napisal tam nekje , kjer si jih celo nalahno žalil... motiš se ker te takrat še ni bilo na tem svetu - torej so te strici nategnili ko so ti podajali zgodovino.. takrat so kamere še na ročico poganjali... ufff.... forum obstaja šele od 2001 ..od kje pa ti misliš dobit podatke za hd-ja ? zasnova je iz začetka PREJŠNJEGA STOLETJA kaj ti ni jasno ? a boš vampirje klical da ti podajo ustno izročilo al kaj? ja sej ti boš tud imel HD-ja al si si premislil??? najmanj pepela je pri brezovih drvih ..poanta obrazložena v prejšnjem odstavku...... ej dej pejd na amerišk forum pol... u amerika itak vsi furati motorja iz prejšnje sto leta...

Vidm da si že domač v Idriji,Vojniku,Polju

Samo en medklic: nič iskat izgovorov za previdno vožnjo - kar lepo po svojih zmožnostih in presoji situacije; še tako je prehitro kakšna nepredvidena piz***ja.

A k cukr gledaš se tud zrediš .....zdj pa vem zakaj kile nočjo dol :surrender:

Hehe Cikadina,požvižgam se js na mnenja ostalih,kot je en reku,če se boš sekiral preveč s tehničnimi podatki,pol hodi peš.Vsaka zadeva,ki ima pogon,prej al slej neki gre,tko,da to kupiš zraven motorja in se s tm pač sprijazniš,oz v najslabšem primeru zamenjaš motor:P Sem že skoraj prepričan,da bom vzel Tigrčka,pa bo kar bo,kdor ne reskira,ne aprofitira;)

Globoke misli ob plitvem žepu...? Bedna kombinacija!!

Ajej, zdej se bo lahko za tabo vozila in se drla, če boš prehitr vozu

1.35.193

Js loh navrtim na ene 23k prevozenih, lepo ohranjena....kok se ponuja? :grim

FOČK

POČK

Hujšam, ker SharpNinja štrajka v najboljši temi na motosvetu

Mi v petek šibnemo v Albanijo,tudi jaz se veselim drugačnosti :010ko pridm nazaj obesim kakšno sliko te drugačnosti

Moje mnenje glede te problematike je sledeče: Uradni moto klubi in zlasti moto Clubi malce preresno jemljejo svoje poslanstvo. V civilni družbi je ogromno klubov in združenje (športniki, gasilci, planinci, ...), ki združujejo istomisleče ljudi. Mnogo ljudi pa se ukvarja s podobnimi dejavnostmi individualno ali se združujejo povsem neformalno (npr. skupine, ki igrajo nogomet ali košarko), se tudi udeležijo kakšnega tekmovanja, si omislijo svoje drese z logotipu, pa nikoli nihče ne komplicira. Pri motorizmu pa je povsem drugače. Najprej pravila klubov pa včlanjevanje - prospekti (propagandni material?), imena klubov, ki morajo biti skregana s slovenščino, pa lajbiči, pa dvodelni in tridelni znaki, pa cel cirkus, če nekdo obleče kaj podobnega (pred leti je bila tema o človeku, ki je imel tridelni znak neke glasbene skupine pa sta mu dva motorista težila). Meni to vleče na nedozorele osebnosti, ki morajo svoje komplekse zdraviti s pripadnostjo čredi (značilna mi je bila ena izjava o Pilkotu in njegovem klubu - nekoč so bili v neki gostlni pri šanku - njih 10 ali kaj, in cela gostilna je bila presrana - nihče ni upal muksniti - po mojem so se počutili strašno pogumne in pomembne). Torej, če klubi delujejo tudi dobrodelno - kar je vsekakor pohvalno - zakaj je potrebno tako komplicirati? Kaj koga briga, kako je posameznik oblečen. Kaj si s tem dvigujete lastno pomembnost? To pravilo je očitno nekdo predlagal in vi ste ga sprejeli - verjetno nekdo, ki mu gredo čoperisti Slovenije na živce. Kolateralna škoda so še Soloriderji, ki pa so menda celo organizirani (vsaj kletarja imajo), niso pa registrirani. Čoperisti so člani foruma, podobno kot člani motosveta, le da so si omislili logotip z orlom, ki jim je všeč in so ga začeli nositi na lajbiču - s tem pač izkazujejo pripadnost neki skupini, podobno kot imajo drugi nalepke motosveta na svojih motorjih. Ne vem zakaj je to naenkrat postal problem. In Ferek: ne se izgovarjat, da ti tega nočeš ampak, da so taka pravila - ta pravila je očitno nekdo v vaši regiji sprejel - celo ZMKS jih ne odobrava. Če ne želite na svojih zborih teh ljudi, naredite privatne zbore, kamor je vstop dovoljen samo z vabilom, na javnih prireditvah pa so takšna pravila rahlo nelegitimna. UH, malo sem si spucal ventile ampak take teme me zmeraj iritirajo, čeprav ne nosim nobenega znaka in se družim le s kolegi (pa naj imajo motor ali ne - še znamka ni pomembna). Pač imam vtis, da si nekateri z motorjem kupujejo še ego. Pa brez zamere, saj je večina motoristov prav fejst ljudi (samo tistih 80 % norcev malce kvari imiđ )

kdo vodi ta forum? strici iz ozadja... kdo pa drug...

Mater se vam da. Druga puberteta, tretja morda

se prav, če mal špekuliram, definitivno je lahko vsak dan 10€ frišnih v tvojmu tošlnu, se pravi ............ ...............pričakujem 20€ konc mesca

Uffffff še dobr...sm se ustrašu zate, da si čist opustil to panogo.......

... glej. To je čisto naravna in preprosta stvar. Tut če na primer vidim kak hud dekotlet...al pa ritko, se mi dvigne pritisk... tko da je to vse povezano. Vse je v glavi. Ne mislit na cukr...in se ne zrediš... ... ne misliti na .....pa se ti ne bo dvignil pritisk.....sam kaj, ko je to tko težko....

Ti se pa zase brigej

Kokr je se dreves za pospravt bo treba bit se nekej casa extra pazljiv....

Tanja je napisala lepo in zgoščeno: Vir / Avtor: Tanja Lesničar - Pučko 8. april 2014 Dnevnik.si Prvo veliko nemško bombardiranje Londona v drugi svetovni vojni je bilo od septembra 1940 do maja 1941, nato pa občasno vse do leta 1945. Šestega aprila leta 1941 je nemška vojska vdrla na slovensko ozemlje in zbombardirala Beograd, s čimer se je vojna začela tudi pri nas. Teden dni kasneje so začeli ozemlje osvajati še Italijani in Madžari. Leta 1942 je italijanska oblast v taborišča na Rab, v Gonars in Treviso poslala 26.000 ljudi. Nemci so v štirih letih izgnali v Nemčijo, na Hrvaško, v Srbijo in Madžarsko 63.000 Slovencev. V vojni je v Sloveniji po zadnji raziskavi umrlo 97.500 ljudi. Največ, 31.700 ljudi, so pobili Nemci, Italijani 6400, partizanska stran 24.000 (od tega okoli polovico po vojni), protirevolucionarni tabor 4400. Za okoli 20.000 žrtev zgodovinarji niso mogli ugotoviti, kdo jih je pobil. Šestega junija leta 1944 se je v Normandiji izkrcalo 200.000 ameriških in kanadskih vojakov, v nekaj dneh jih je bilo že okoli milijon, začelo se je osvobajanje Evrope. 25. avgusta je bil osvobojen Pariz, Berlin je padel deset mesecev kasneje. Vojna je terjala več kot 60 milijonov žrtev, od tega kar 24 milijonov Rusov. Zakaj vsi ti podatki? 29. junija 1944, se pravi ob začetku konca vojne, je bil na Kongresnem trgu v Ljubljani protikomunistični shod, zelo profesionalno posnet, in ta dokument se je pred časom pojavil na internetu. Posnetek je šokantno poučen. Kongresni trg je popolnoma natrpan z ljudmi in v prvih vrstah so narodne noše, ki mahajo z robci. Kot da je mir, ne vojna. Kot da ni bilo ne Stalingrada ne Auschwitza. En tak dogodek, ki – spominja na novejše čase. Domobranski vodje z generalom Rupnikom na čelu opravijo pregled častne čete z nacističnim pozdravom, ljudje vzhičeno kričijo. Podžupan pozdravi navzoče, »posebno prijetno« mu je, da lahko na tribuni pozdravi tudi »zastopnike nemške vojske«. Medtem ameriški vojaki prodirajo skozi Normandijo. Potem spregovori načelnik informacijskega oddelka pokrajinske uprave: »Slovenskemu narodu in vsemu svetu hočemo danes povedati, da sovražimo iz dna duše komunizem in odločno zavračamo njegove z boljševiško judovskim in bogataškim zlatom plačane zločinske oprode.« Judovsko zlato? To je bilo leta 1944 le še v berlinskih in švicarskih sefih; kje so bili Judi, tudi slovenski, je bilo tudi jasno. Ruska vojska je Nemce potiskala nazaj, proti zahodu. »Odklanjamo vse in vsakogar, ki po kapitalističnih izračunih z našo srčno krvjo baranta, in zaradi kapitalističnega dobička po življenju streže.« Komunisti s kapitalističnim dobičkom? »Vroče ljubimo svojo domovino, ta prečudoviti božji vrtec v osrčju Evrope, in smo pripravljeni braniti njega pred zločinsko OF do poslednje kaplje krvi ter tako v skupnosti evropskih narodov doprinesti k ohranitvi krščanske Evrope, in končno, hočemo in tudi bomo v tem usodnem boju zmagali, zakaj na naši strani je resnica, pravica in vsemogočni Bog.« Njegov namestnik doda: »Oklicali ste, gospoda boljševiški plačanci, borbo za osvobojenje, začeli boj proti okupatorju, kot pravite. Povejte nam, koliko teh okupatorjev je padlo v Ljubljani, koliko ste jih kot pse ustrelili v slovenski prestolnici? Čudi nas, da so vsi ti okupatorji nosili slovenska imena.« Vpričo nemških oficirjev se človek posmehuje učinkovitosti partizanskega boja, zamolči pa, koliko ljudi so pobili Nemci. V Franciji so v vojnem času Francozi Nemcem poslali tri do pet milijonov ovaduških pisem. Rupnik nato sklene: »Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa! Evropo pa mora pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bi morali propasti vsi ostali evropski narodi, če se ne bi ob strani Nemčije zbrali proti svojim notranjim in zunanjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, če ne bi izpolnil svoje evropske dolžnosti.« Ob koncu proslave so spustili nemško in slovensko zastavo ob nemški himni, nato je sledila slovenska, Naprej zastave slave, in na koncu, ob veselem vpitju ljudi še Hej, Slovani! V presojanju za nazaj je najteže ugotoviti, kaj so ljudje takrat vedeli in česa ne, še posebej če presojamo z današnje preinformirane dobe čas, ko so bili edini uradni viri redki časopisi in radio, pa še to le v mestih. A kljub temu: ali tuja vojska, ki zakoraka v katero koli vas na tem svetu, ne pomeni okupacije? Ali ni okupacija od starega veka naprej nasilno dejanje, ki včasih sicer koristi parcialnim interesom dela okupirancev, čemur se reče kolaboracija? Ali je ob vseh zdaj že znanih mračnih plateh partizanstva mogoče najti en sam etični argument za povezavo z najbolj krvoločnim in sprevrženim zavojevalcem vseh časov? Ki bi, če bi v svojih načrtih uspel, Reich seveda očistil tudi še tako ponižnih Slovencev? Je mogoče leta 1944, ko je že pobitih pet milijonov Judov, govoriti o judovski zaroti? Vsaj tisti na tribuni so nedvomno vedeli, da je bila krščanska Evropa takrat ena sama velika klavnica. Je mogoče v imenu Boga to klanje imenovati pravično? Ali je ta Bog zahteval 60 milijonov mrtvih duš, da bi Evropa ostala krščanska? Ne gre torej za vprašanje naše grozljive državljanske vojne znotraj svetovne vojne, ampak za temeljno civilizacijsko opredelitev: je mogoče v boju proti notranjemu političnemu nasprotniku kolaborirati z ubijalskim strojem, privoliti v uničenje vseh evropskih narodov, ki ne stopijo na stran nemške ideje? Je treba pustiti, da sosede odpeljejo v Ravensbrück, Dachau, na Rab, ker je to Bogu všečno? So bili ljudje zavedeni? V veliki meri nedvomno. A ušesa so vendarle imeli. In ta niso zastrigla ne ob antisemitizmu, ne ob omembi propada vseh nepokorjenih evropskih narodov, ne ob deportacijah, ne ob obešencih, ki so viseli z dreves. In ja: to nedeljo, kot v cinični posmeh obletnice bombardiranja Beograda, so kozmetiki zgodovine, ki jim gre za »izenačitev«, postavili grahovski zid, likovni zmazek, spomenik v boju padlim domobrancem, duhovnik pa je povedal: »Kajnove gorjače, ki so ubijale nedolžne Abele.« Nedolžne? Kolaborante, ki so pobili 4400 ljudi? V tej strašni in zapleteni zgodbi je do konca nedostojno govoriti o kajnih in abelih. Za pritlehno politikantstvo znova zlorabljati resnično prizadetost ljudi, ki so izgubili svojce, pa je izprijeno. Je ob vseh zdaj znanih mračnih plateh partizanstva mogoče najti en sam etični argument za povezavo z najbolj krvoločnim in sprevrženim zavojevalcem vseh časov?

.... zjutri se dan lovi ....

POČK